Poštnina plačana v gotovini,
Štev. 47.
V Lfubljani, dne 23. novembra 1933.
Poumizna ftev. Din i*—
Leto XVI.
r. .		■A
	m	1
''SŠ&t.}.	I	
		®s
	- j - •	
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3I2S
Izhaja vsak četrtek
Naročnina n tatemstio: Četrtletno • Dli, polletna 18 Din, celo'e«o 3* Din: « l>0* lemitvo razen Amerike: četrtletna It Dla, polletno 24 Dla. celoletno «8 Dla. Amerika letno I dolar. — Raton poštne hranilnice, podminlc« f LlnDllani, it 10 711.
Še vse hujše stiske poznamo
iz zgodovine
Koiiko smo že čitali jadikovanja o hudih časih,! ske pravice kmetstva, ki so jih gazili oblastni ki jih preživlja naš kmet in z njim bolj ali manj graščaki celo tako daleč, da je moral podložm tudi njegovi tovariši po vsem svetu! Res, hudo tlačan prepustiti svojo nevesto za poročno noč prizadeva ves stan stiska vnovčevanja v potu graščakovi pohoti. To je bila prava stiska kmet-obraza pridelanih sadov zemlje. Če je vnovče-; stva! Koliko bojev je bilo treba, preden so pri-vanje težavno, je jasno, da trpi zaradi tega tudi znali tudi kmetstvu njegove osnovne pravice
cena pridelkov po starem trgovinskem dognanju, da je odvisna cena od povpraševanja in ponudbe.
Toda ne le'v omejevanju telesne svobode in človečanskih pravic je bilo kmetstvo v preteklih
S povpraševanjem po blagu cena rase, ponudba dobah v hudi stiski, še hujša je bila kriza du-pa jo tlači. Denarja ni, toži ves kmečki stan. Po gevne svobode. Samopašni gospodarji so pred-pravici toži in je dolžnost družbe in države, da i pisovali kmetstvu bogove, molitve in kletve. Naj pomaga vsaj reševati, če že ne rešiti vprašanja' je bil tlačan še tako nadarjen, ni se mogel pospeti
boljšega vnovčevanja kmetijskih pridelkov.
Kakor je pa važno vprašanje kmetijske stiske,
na višje mesto, ni smel v višje šole. Dobro so računali oblastniki, uverjeni, da je najboljši plen za
ne smemo nikakor pri tem pozabiti druge plati izkoriščanj neuki kmet. kmečkega vprašanja. Kakor vsak stan ima tudi kmetstvo poleg skrbi za golo življenje še druge potrebe in želje, ki napravijo človeka šele resnično človeka. To so dobrine bolj ali manj duhovnega značaja: človeška svoboda in z njo
Danes je pa to povsem drugače. Kam vse so se povzpeli kmečki sinovi in kmetje sami. Prva mesta zavzemajo v vseh tudi najbolj učenih strokah znanosti in napredka. Redko je ime slovenskega učenjaka, ki bi v mladosti ne bil pasel krav. Res hude čase preživlja danes kmetstvo, toda preživlja jih v zavesti, da ne bodo vedno trajali. Kmetstvo ima v naši državi večino, ki je trdno organizirana v Jugoslovenski nacionalni stranki, ki se neumorno trudi, da izposluje od vlade vse ugodnosti, da tako olajša našemu kmetstvu njegovo trdo življenje.
Da laže nosi kmet svoj križ, pa ni mala zasluga nepobitnega dejstva, da kmetstvo kot stan ni v tako hudi stiski, kakor so mnogi drugi stanovi. Kmetstvo zre z zaupanjem v bodočnost, ki je kljub vsemu naporu napredujoče tehnike vendarle njegova, ker tovarna njegovega grunta je najcenejši in pa tudi najpotrebnejši pridelovalec kruha in bo ostalo to za vse večne čase.
Brige za naše izseljence
__________ ko se Avstro-Ogrska ni brigala za
zvezana prosveta ali kultura. Kar nič ne pomisli mir-me svojih državljan0V ki so se razselili po
velika večina na te dobrine danes, ko kaj radi	' . „	, * , „_Q„„x„
, , ...	.,	,„ _ vsem svetu, nasa država ze od začetka posveča
mprnnn vsp \/rpftnntp 7 istim inprilnm 7. denar-	'	r
merimo vse vrednote z istim merilom, z denar	.	...
jem. Navadili smo se teh duhovnih dobrin brez! velik° Pozornost izseljenskemu vprašanju in ro-valute, da so nam same po sebi umevne kakor jakom, ki so se naselili v tujih državah. Kot zdravemu zdravje vse dotlej, dokler ne zboli in poseben oddelek ministrstva za socialno politiko ne prične ceniti vrednosti zdravja, ko ga je že in narodno zdravje posluje v Zagrebu izseljenski izgubil.	| kemisariat, ki nadzoruje izseljevanje ter posre-
Dober je pregovor, ki pravi: »Nesreča drugih duje med izseljenci in njihovimi sorodniki v stari nam je pogosto v tolažbo.« Zato se moramo v! domovini. Delo izseljenskega urada podpirajo v teh hudih dneh ozreti nazaj v črne dneve, ko veliki meri izseljenska društva, ki so se po osvo-sicer res ni bilo kmetijske stiske, pač pa je bila bojenja ustanovila Že v vseh večjih mestih Jugo-v naših deželah hujša nadloga, stiska kmetstva. slavije. Ta društva so ustanovili iz tujine se Ko se je človek v davnih časih oprijel kmetijstva, j vrnivši izseljenci, da bi s svojimi izkušnjami poje postavil mejnike in se proglasil za lastnika' magali na eni strani oblastvom, na drugi pa svo-nepremične in neprenosljive zemlje. Sam ni bil jim rojakom, ki iščejo zaslužka v tujini, dovolj močan, da brani to svojo lastnino pred j Prvo izseijensko društvo se je pred desetimi sovražniki, zato so se začeli kmetje združevati v leti ltstanovi!o v Splitu; njemu so sledila društva skupnih naseljih. Pa se je zgodilo, da se je zalio-' v Zagrebu, Osijeku, Ljubljani in Sarajevu, pred telo sosednji vasi lepih njiv ali sočnih pašnikov gtirimi ieti pa je bila ustanovljena Zveza izseljen-sosedov, pa so vaščani napadli sosede, jih P»- skih društev, ki ima svoj sedež v Zagrebu, Brani-bili in vzeli njihovo posest z ženami in otroki mirova uiica 15. Zveza izseljenskih društev ni vred. da so jim ti kot sužnji obdelovali polje. To samo združila vseh krajevnih društev bivših iz-so bile prve stiske kmetstva. Da jih danes.ni več, seljencev ter ohranila tesne zveze z našimi ro-
se mora kmetstvo zahvaliti državnim oblastvom,
jaki v tujini, marveč je ustanovila tudi mnogo
ki bedijo nad nedotakljivostjo in svetostjo osebne posvetovalnic in drugih ustanov, ki dajejo po-lastnine in varnosti vseh državljanov. Da svo- trebna navodila v vseh vprašsnjili izseljevanja.
Da bi širšo javnost in oblastva opozorila na posebno važna izseljenska vprašanja, je Zveza izseljenskih društev sklicala na primer veliki izseljenski zbor, ki se je vršil leta 1931. ob velikem izletu naših rojakov iz Severne Amerike. Ta zbor se je začel v Ljubljani, se nadaljeval v Zagrebu, zaključil pa se v Beogradu. Zboru sta sledili važni izseljenski posvetovanj., prvo v Ljubljani, drugo pa v Splitu. V Zagrebu se je vršila lani tudi zanimiva razprava o raznih izseljenskih vprašanjih, pri kateri so sodelovala mnoga gospodarska, dobrodelna in prosvetna društva. Važna je bila tudi izseljenska nedeija, organizirana po vsej državi ob sodelovanju društev in prosvetnih ustanov. Društva in ustanove zveze so uspešno izvedle mnogoštevilna posredovanja pri povratku izseljencev v staro domovino in tudi pri njihovi kolonizaciji v raznih naš h pokrajinah. S pomočjo društev se rešujejo tudi neštete osebne zadeve naših izseljencev v tujini in njihovih sorodnikov v domovini. Med takimi osebnimi zadevami so zlasti zapuščine in druge pienioženjske zadeve, izvedljive le s pomočjo društva, ki ima svoje dobre zveze v vseh krajih, kjer prebivajo naši ljudje. Zveza izseljenskih društev v Zagrebu je tudi v stalni zvezi z mednarodnim izseljenskim uradom v Ženevi. Tajnik naše zveze gospod An-
boda osebne lastnine ni sarno po sebi umevna zadeva, nam jasno pričajo iz zgodovine velike in krvave revolucije, ki so uničile življenje in imetje neštetih državljanov. Kar v Rusijo naj pogleda, kdor ne verjame. Ob času preseljevanja narodov je vse naše slovensko ljudstvo prestalo tako hudo stisko kmetstva, ko je bilo zasužnjeno z zemljo, delom in krvjo divjim Avarom. Še huje je bilo prizadeto rusko kmetstvo, ki je bilo pod-jarmljeno od Tatarov dolgih 300 let. Tako dolgo je bilo zasužnjeno, da je sploh pozabilo na svobodo. Kmetstvo je bila beseda za suženjstvo. V takih dobah je zastal seveda tudi ves razvoj kmetijstva. Kdo ne pozna iz zgodovine velikih in krvavih bojev za «staro pravdo«, za elovečan-
dričevič je tudi član mednarodnega izseljenskega, Poleg svojih podružnic ima Zveza izseljenskih i urada. Izseljenska društva in njihova zveza iz-
društev v državi že okrog 40 uradov. Najvažnejše' vršujejo že ves čas svojega obstoja daleč od vseh njene ustanove so: informacijski urad, izseljenski strankarskih sporov v najlepši vzajemnosti ogrom-muzej in izseljenska knjižnica v Zagrebu, v ! no delo v korist svojih članov in njihovih rojakov Jelši pa gradi Zveza tudi dom za stare in one- j ter tvorijo v marsičem edino zvezo med domovino mogle izseljence.	|in tujim svetom, v katerem živijo naši rojaki.
Zatiranje nalezljivih bolezni
Zima je pred vrati in bo za dolge mesece ugnala odrasle in deco v sobe, kjer bo nadomestila peč solnčno toploto. Pogrešali bomo pa vsi blagodejni vpliv solnčnih žarkov, ki krepijo naše
telo, da se laže obrani mnogih nalezljivih bolezni.
Posebno zimski čas je pripraven za širjenje nalezljivih bolezni, kakor so davica, škrlatica in legar. Prvi Ive bolezni terjata zlasti pri otrocih
silne žrtve, medtem kosita zadnji dve vse povprek. Staro je že pravilo, da je bolje in ceneje čuvati se pred boleznimi, kakor jih zdraviti, ko so nas že napadle. Posebno je to važno pri na-
življenje prav mati, ko jc dala kljub zdravniški prepovedi jokajočemu otroku en sam košček kruha. Pa ne le za lastne otroke gre. Kako boste nosili odgovornost vi, ki bi prikrili obolele otroke
lezljivih boleznih, to je takih, ki se prenašajo po don.a in še celo pustili sosedove k njim, da bi se povzročiteljih, za prosto oko sicer nevidnih, toda okužili in morda celo podlegli bolezni, ki so jo pod drobnogledom za vsakogar lahko spoznavnih dobili pri vaših otrocih?
rastlinic, ki jim pravimo bacili.	I Prav zato pa nalaga strog zakon občinskim
Mnogo je še zlasti na deželi ljudi, ki kar no-j upravam, da budno pazijo na zdravje svojih ob-čejo verjeti v nalezljivost bolezni in kažejo na čanov, zlasti na kretanje nalezljivih bolezni. Ko tiste redke srečnike, ki se jih res ne prime se pojavi en sam primer snma nalezljive, bolezni, takšna bolezen. Kmet dolga stoletja ni verjel, da je dolžnost vsakega občinskega odbornika, da to je na primer žitna snet nalezljiva bolezen. Dnnes nemudno naznani občinskemu zdravniku, ki
pa ni menda gospodarja, ki hi ne razkuževal žita.
Če že ne uporablja kemičnih razkužil, pa vendar
takoj ukrene potrebno za izločitev bolnika izmed zdravih. Občinska Uprava pa mora preskrbeti za
skrbno osmodi ječmen in pomeša z živim apnom to potrebna prevozna sredstva in oskrbeti raz-pšenično zrnje pred setvijo. Vemo pa, da je rast- , kuženie bolnikovega stanovanja po sreskem des-lina kaj podobna po svojem življenjskem ustroju iinfektorju (razkuževalcu). Če se bo ravnal po teh živali in človeku, saj neštevilno izkušenj potrjuje nasvetih vsak občan in bodo tudi občinske uprave to človekovo opazovanje. Zato bo menda še zad- storile svojo dolžnost, nam bodo prihranjeni njemu nejevernemu Tomažu jasno, da je tudi marsikatera bridka ura, mnogo časa in mnogo človek podvržen nalezljivim boleznim in da se denarja, jih mora zato čuvati. Če pa so se že pojavile, jih je treba zatirati z razkuževanjem.
Prvo razkužilo sta milo in topla voda. S tema dvema sredstvoma se da preprečiti prenos vseh nalez.jivih bolezni razen hude odprte jetike in influence. kateri dve bolezni širi kašljajoči bolnik tudi po zraku na bližnjega. Milo in voda sta tudi tisti čudežni sredstvi, ki obvarujeta zdravniško in strežniško osebje pred .">ooleujem, čeprav je to v stalnem stiku z najraznovrstnejšimi bolniki, j krajih do krvavih obračunavanj med nasprotnik), Ne !e zjutraj se je treba umiti, pred vsako jedjo : Kolikor je znano, je bilo pri teh pobojih ubitih
ki je zaradi odhoda nemškega zastopništva izgubila na pomenu, a se tudi sicer državnki med seboj ne morejo sporazumeti v vseh točkah. Zdaj se državniki pogajajo, kako bi se omogočilo na-nadaljevanje konference.
Zgledu Nemčije, ki je izstopila iz Društva narodov in odpoklicala zastopništvo na razorožit-veni konferenci, menda
hcče slediti tudi Italija,
katere tisk vrši veliko gonjo proti Društvu narodov in konferenci o razoroževanju. Iz Rima poročajo, da se bo 5. decembra sestal veliki fašistični svet, ki bo razčistil vsa ta vprašanja. Kakor se sodi, bo tudi Italija zapustila Društvo narodov.
Politični pregled
V nedeljo so bile
v Španiji volitve v državni zbor.
Čeprav je vlada v vseh večjih mestih in tudi drugod izvedla obširne ukrepe, je prišlo na mogih
naj nihče ne opusti ob še tako važnem in nujnem deiu umivanja rok. Komaj slabo minuto porabi človek za to delo, pa se vendar more tako ubraniti zelo 1 ■ 'ih n nevšečnih posledic. Kemična sredstva, krkor klorovo apno, lizol in druga razkužila, nam pa služijo največ za razkuževanje bolnikovih izmečkov in drugih predmetov iz njegove okolice, da se po njih ne širi bolezen.
devet oseb. Na več krajih so izkušali komunisti ustrahovati volilke, da ne bi oddale glasov. Volilni izidi še niso povsod ugotovljeni, vendar pa je že znano, da so
desničarji dosegli velik uspeh. Zlasti so nazadovali socialisti. Spričo dejstva, da so napredovale monarhistično usmerjene stranke, je zavladalo med vodilnimi možmi španske re-
• Poglavitno je pravilo, kadar je bolezen že v , publjke veliko razburjenje. Največ so k desničar-hiši, da čimprej odstranimo za nalezljivo bolez- skj zmag, pripomogli ženski glasovi nijo obolelega bolnika iz srede zdravih in ga
prepeljemo tja, kamor spada, namreč v bolnišnico, kjer dobi brezplačno oskrbo in zdravljenje. Pa jokajo matere, češ, naj rajši doma umrje otrok. Nespainetnice seveda ne vedo, da bo otrok z veliko večjo verjetnostjo ozdravil v bolnišnici, kjer ima vse potrebno na razpolago, zlasti ljudi, ki vedo, kako je ravnati z bolnikom. Kolikim za legarjeni bolnim otrokom je že končala nevede
Kakor prihajajo iz Španije vesti, so nastali pc vsej Španiji veliki nemiri in se že čujejo glasovi, da
namerava nova vlada proglasiti monarhijo.
Zaradi prevratnih poizkusov desničarjev je razglašeno v Španiji obsedno stanje. V Ženevi se zastopniki držav prizadevajo rešiti razorožitveno konferenco,
BOBOVA. Prvo občinsko sejo združenih občin je pred kratkim sklical župau g. Franc Toporišič na sedežu v Selah. Pozdravil je navzočne ter takoj prešel na dnevni red. Najprej se je poročalo o izidu volitev v Dobovi. Vloženi sta bili dve listi, obe JNS. Glasovalo je 79 odstotkov upravičencev. Večino je dobila lista g Mihaela Kovačiča s 15 odborniki, a lista g. Franca Pinteriea je prejela tri odbornike. S seje so biie zatem odposlane vdancstna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku iu notranjemu ministru. Preden je župan g. Toporišič oddal besedo novemu predsedniku občine, je imel nanj lep nagovor: «Čast mi je, da pozdravim prvega župana občine dobovske in prve odbornike. Zgodovinskega pomena je, kdo je postal prvi župan v naši lepi občini Dobovi. Gospod predsednik, zavzel si mesto, -za katero bo treba dosti truda in požrtvovalnosti, da boš to breme lahko prenašal. Na to mesto se msi postavil sani ampak izvolil te je narod in ti dal zaupnico, ker vidi v tebi dovolj odločnosti za dolo. Zaradi tega stoj ljudem vedno ob strani. 2e'im ti, da bi našel na odločilnih mestih vedno prijatelje, ki bi podpirali naša stremijeuja za blaginjo naše lepe občine Dobove. Da pa boš to delo laže opravljal, je nas odbornikov dolžnost, da te podpirumo.» Na koncu svojega govora je g. Toporišič nazdravil Nj. Veličanstvu kralju in pozdravil tudi novega župaua.
GORENJI LOGATEC. Predzadnjo nedeljo se je vršila v Sokolskem domu proslava Ganglove šestdesetletnice, nato pa martinovanje, pri kate-
Gustav Strniša:
9
Zadnji rokovnjač
Ciril se je zagledal v starega medvedarja, ki se je ves čas obračal proti njemu, mu mežikal in prijazno kimal. Ciril mu je vrgel v klobuk krajcer, a medvedar ga mu je vrnil in šepnil mimogrede:
«Govoriti moram z vami!* Ciril mu je pokazal hlev Slučajno ni bilo v njem živine, ker je bila na polju. Medvedar je privezal v hlevu medveda, a sam je šel s Cirilom v sobo.
Nekaj časa je medvedar fanta mirno gledal. Naposled ga je vprašal: «Ali me ne poznate?* «Ne», je odkimal mladenič. Tujec se je odkril. Potegnil je s sebe kosmato brado in pred fantom je sede! prijazen starikav mož.
«Tudi zdaj vas ne poznam», je odvrnil mladenič in ga začudeno gledal.
«Jaz sem nekdanji rokovnjač Veliki Groga » «Veliki Groga, ali je to mogoče. Že zdavnaj ni o vas ne duha ne sluha.*
<Seveda, saj živim pošteno in pametno življenje. Podedoval sem svojega ljubega kosmatinca in zdaj mi ne morejo več rojiti druge muhe po slavi, kajti medved jih ima namesto mene. Medved me ima zelo rad in res se dobro razumeva. Če imam dosti jedače, sva oba sita, če pa
ne, je sit samo medved, kajti za mene je kmalu dosti, če se le enkrat na dan pošteno nakrmim «AU veste, kje je Rezika? Vi pač veste! Povejte mi kaj o njej!» je kar planilo iz Cirila, ki se ni mogel več premagati in je komaj čakal, da bi kaj izvedel.
Medvedar je položil prst na usta in plašno pogledal okoli sebe, kakor bi se bal nepovabljenih prisluškovalcev. Nato je počasi segel v malho in privlekel na dan pismo, ki ga je ponudil fantu. Mladenič je hlastno segel po njem m ga odprl. Obraz mu je od blaženstva zasijal, ko je čital:
«Predragi Ciril!
Slišala sem, da Ti je zelo hudo, ker ne moreš izvedeti, kje sem. Čula sem tudi, da ljudie različno govore in me izkušajo oblatiti pred Taboj in Tvojo materjo. Vem, da jim Ti ne verjameš, in upam, da tudi mati ne.
Zdaj Ti sporočam da imam službo. Ob-išči me enkrat, a mo'čati moraš o mojem bivališču, ker se še zdaj ne čutim varna, čeprav je preteklo že nekaj let.
Sporočila bi Ti bila že prej o sebi, a še vedno sem dvomila. Zdaj vidim, da si mi res zvest, saj se ne maraš poročiti in čakaš samo mene.
Mož, ki Ti prinese pismo, Ti bo razodel neko skrivnost. Upam, da Te to ne bo od-I vrnilo od mene in da boš še vedno čakal
name. Kakor hitro se z njim domeniš, se ahko kmalu poročiva. Odloči pa sam! Iskreno Te pozdravlja Tvoja zvesta
Rezika.
mi boste nekaj povedali, piše Rezika. Kar brž z novico na dan! Radoveden sem že!» Vprašaje se je ozrl v medvedarja. Groga se je popraska! za ušesom iu se skoro boječe ozrl v mladeniča:
«No, ne vem, zakaj moiam jaz govoriti! No, sicer ima pa prav, saj sem jaz krivec, saj sem jaz rokovnjač in ona je pri vsem tem nedolžna.* Pomiril se je in resnobno pogledal mladeniča: «Rezika je moja hči, hči zadnjega rokovnjača!* Trdo so odjeknile te besede od sten in Zivč-kov se je trenutno zresnil, kajti čutil je, da ga je nekaj zabolelo pri srcu. A vse je trajalo samo trenutek. Ze se je nasmehnil in stisnil rokovnja-ču roko:
«Nič ne de. Zdaj vsaj vem, da je bila v dobrem varstvu. Zdaj šele razumem, zakaj ste se mi zdeli zadnjič tako znani. Nji ste podobni.*
«Menda mi je res malo podobna*, je skromno odvrnil Groga.
«Čudno, da sva živela samo kakih pet ur vsaksebi, a nikoli nisem slišal o nji*, je omenil Ciril.
«Skriva se, z ljudmi nič ne občuje. Še so-> sedje jo komaj poznajo. Vsi jo smatrajo za žup-nikovo nečakinjo*, je odvrnil Groga.
rem je prišla zlasti mladina na svoj račun. — Te dneve dobimo dokončno priključitev velenjske elektrike na naše omrežje. Delo pa zelo ovira slabo vreine. — Zaradi prezgodnje zime so ljudje v skrbeh, kaj bo s spravljanjem stelje, ki je še vsa zunaj. Ožigosati je treba početje nepodpisanega ovaduha, ki se je spravil na našega priljubljenega živinozdravnika g. Riharja zaradi poštnih prostorov in snage v njih.
RAKA NA DOLENJSKEM. V nedeijo 12. t. m. so se zbrali polnoštevilno in napolnili občinsko pisarno naši zvesti in požrtvovalni gasilci k izrednemu občnemu zboru, katerega je vodil dolgoletni društveni načelnik in duša gisiistva na Raki g. Ivan Gabrič. Razložil je članstvu pomen tega zbora, kajti prav ob desetletnici se preosnuje naše gasilno društvo po novem gasilskem zakonu. Po podanih poročilih se je raztolmačil članstvu novi zakon. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Ivan Gabrič. 3 tem je bilo izkazano zaupanje njegovemu neumornemu dem. Za poveljnika je bil nadalje izvoljen tov. Janko Mladič, za blagajnika tov. Drnovšek, za tajnika tov. Pavlovič, za predsednika nadzornega odbora pa učitelj tov. Koman. Po zaprisegi članstva so se podale smernice za novo delo v drugi desetletnici našega društva. — Naš Sokol se vestno trudi, da dostojno proslavi 151etnico narodnega uedi-njenja. Pripravlja se pod vodstvom načelnika br. Komana akademija s prav pestrim sporedom. Sokolsko mladino bo za njeno vztrajnost in redno posečanje telovadbe obiskal in obdaroval sveti Miklavž.
ROB NA DOLENJSKEM. Leto dni bo kmalu, odkar je ustanovljeno v naši vasi Društvo kmečkih fantov in deklet. Kratka je ta doba, toda pomembna za gorsko vas, ker je prinesla vanjo toliko življenja. To se je posebno pokazalo, ko so naši fantje in možje dali 36 glasov našemu odličnemu županu Francetu iz Velikih Lašč. Pri nas so se fantje, dekleta in možje tesno oprijeli novoustanovljenega društva. Priredili so dobro uspelo igro, nato veselico in nedavno prvo predavanje. Med nas je prišel g. Drolc, živinozdravnik iz Kočevja, ki nam je govoril o boleznih živine in o prvi pomoči. To predavanje je privabilo ogromno poslušalcev od blizu in daleč. Obilo vprašanj, ki so jih stavili živinorejci, je dobilo zadovoljive odgovore. Vsi smo ob koncu predavanja spoznali, da smo mnogo pridobili od pouka g. živinozdravnika. Želeti bi bilo še več takih in podobnih predavanj. Naše društvo je pokazalo, da mu je za
resno delo. Zato upamo, da bodo tudi nasprotniki kmalu v naših vrstah.
SV. JERNEJ PRI LOČAH. Letina je bila srednja. Vina je malo in bo torej malo manj pitja. — Nedavno ponoči je šel domov Fridl Ratej in ga je neznan sirovež brez povoda napadel; udaril ga je z ostrino sekire tako močno po hrbtu, da mu je pleče presekal. Ratej je bil pripeljan v mariborsko bolnišnico. Orožniki vestno zasledujejo zverino v človeški podobi. — Kokošji tatovi pridno segajo po tuji perotnini. Pri Brumcu je zmanjkalo kar šest kljunov. Ko bodo pa ljudje imeli svinjsko meso in slanino, bodo tatovi to kradli. — Nekaj nas hodi na delo v rudnik na Stanovsko v Poljčanah, pa smo prav slabo plačani. Po tri mesece ne dobimo plač. Večkrat se napove dan plačila, a ko pridejo izčrpani in sestradani delavci skupaj, dobe včasih nekaj kovačev, največkrat pa se zberejo zastonj. To je nekako nor-čevanie iz delavcev, zato naj se napravi red!
ŠENT VID NAD VALDEKOM. (Smrtna k o s a.) V nedeljo 5. t. m. smo ob obilni udeležbi spremljali k večnemu počitku g. Amalijo M i r -k a c j e v o. Pokojnica je bila zelo priljubljena prav med vsem prebivalstvom, ker je bila dobrega srca in je zelo rada pomagala bolnikom Zapušča žalujočega soproga brez otrok. Naj ji bo lahka žemljica!
ŠMARTNO PRI LITIJI. Pred kratkim smo imeli sejem. Prignalo se je mnogo lepe živine Naš kmet potrebuje denar, zato sili s prodajo živine. Kupci pa niso bili nič kaj dobri plačniki. Vole so prodajali povprečno po 3 Din za kilogram žive teže. Najlepši par volov, ki sta tehtala po 900 kilogramov, je bil plačan po 5 Din za kilogram žive teže. Neki okoliški kmet z Brega je prignal plemensko kravo, ki je tehtala okrog 400 kilogramov, in so mu ponujali za njo 500 Din. Seveda jo je kmet gnal nazaj.
VELENJE. Dne 12. t. m. so priredila narodna društva prisrčno odhodnico priljubljenemu postajnemu načelniku g. Francu Sedeju ob priliki njegovega odhoda na novj službeno mesto v Dravogradu. G. Sedej se je z vnemo udejstvoval kot član uprav Sokola in Rdečega križa. Bil je vesten v službi in priljubljen med podrejenim osebjem, izven službe pa prijeten družabnik, kar so v svojih poslovilnih besedah poudarili šef ku rilnice g. Tepina, starešina Sokola br. Kurnik, šolski upravitelj g. Stopar in v imenu primorskih rojakov jamski upravnik g. inž. Burnik. G. Sedeju želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva.
Gd
ugodju.
D»nes s« lahko iznebite vsakršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih, neuralgije ali bolečin povzročenih od prehlada. Aspirin tablete jih odpravijo. Njih zaščitni znak je Bayerjev križ. Brez skrbi vzemite! Ne škodijo Vam!
ASPIRIN
V t. Jugrja k. d. Zagreb, Ganeva Oglaj ic ttjisir. pod S W. J«7 od I. III. lOjJt™
VITANJE. (Smrtna kosa.) Gospod Josip Vester, kamnoseški mojster, tajnik vitanjske posojilnice in bivši dolgoletni prvi slovenski župan trga Vitanja, je legel 14. t. m. k zainjemu počitku na vitanjskem pokopališču. Bil je mož poštenja zvestobe in zanesljivosti, vedno odločen narodnjak in naprednjak. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva s številnimi prijatelji in I znanci tudi iz drugih krajev. Sreska organizacija JNS iz Konjic je poslala delegacijo gg. Križnica Alojzija, dr. Mejaka Ervina in Žagarja Cirila, udeležila sta se pogreba tudi sreski načelnik gospod dr. Suhač Mate in sodni starešina g. Mihelič Gvi-
Zdaj je Ciril že pozabil, kako je nekdaj črtil rokovnjača. Groga mu je vse povedal, kako ga ljudje po nedolžnem obrekujejo in obsojajo.
Mladenič ga je povabil na obed in dal jesti tudi medvedu. Šele drugo jutro zgodaj je med-vedar spet odšel. Ker mu je Ciril naročil, naj pove hčerki, da pride kmalu po njo, je obljubil,
da se bo oglasil na svatovščini.
* » *
Martin Skaza je bil že leto dni oženjen. Stanoval je zunaj mesta v prijazni hišici, ki je bila last njegovega tasta.
Ko je nekega dne sedel po končani službi pred hišo, je prihrumela mimo deca. Na čelu žive procesije je korakal medvedar z medvedom.
Ko je medvedar zagledal Martina, se je že hotel obrniti, potem se je pa premislil, prijazno je stopil k biriču in mu pomolil pod nos svoj klobuk.
Pripomniti moramo, da Skazi ni bilo nikoli žal, da se je oženil. Tudi njegova ženica, Urbanč-kova hčerka, se ni mogla pritoževati, kajti njen možic se je kar ves izpremenil, odkar je nataknil na prst zakonski prstan. .Postal je vesten zakonski mož in še skoro skop; še kozarec vina si je malokdaj privoščil. E, Skaza je bil pač tič. Vedel je, da ga vedno opazuje njegov tast, in zdaj še je bilo treba potruditi, da bi starec komu drugemu ne pripisal svoje hišice, saj je imel še starejšo hčer.
Ko je Martin zdaj zagledal medvedarja, se je spomnil starega Matije in potom Velikega Groge. Vrgel je medvedarju krajcar v klobuk in ga zamišljeno pogledal. Medvedar se je zahvalil in počasi odšel dalje. Ce bi ga Skaza slišal in razumel, kaj je godrnjal, bi ga bil debelo pogledal, a Martin je mislil, da mrmra svojemu medvedu.
Groga je pa Skazo takoj spoznal. Zdaj ga je ogovoril in je bil zelo vesel, da ga niti birič ne more več spoznati. Zdaj se je čutil še bolj brezskrbnega.
Čez dva meseca se je Groga spet vračal proti Kranju. Na Šmartinskem polju so veselo streljali topiči. Bila je poroka Zivčkovega Cirila in njegove Rezike. Poročil ju je njen dobrotnik stari župnik.
Ko so se drugega dne svatje razhajali, je pri-hitel k njim Veliki Groga s svojim medvedom.
«Zapleši ženinu in nevesti!» je ukazal Groga, ki sta ga poznala pač samo poročenca in župnik.
Medved se je zasukal. Svatje so zaploskali.
Starec se ni dolgo mudil. Ko so pa odšli svatje, se je pod noč spet oglasil in spravil medveda v svisli. kjer ga je dobro nakrmil. Sam je pa odšel v hišo, kjer so ga čakali nova poročenca in Cirilova mati, ki se kar ni mogla nagledati prikupljive in prijazne neveste.
Znova so zapraznovali svatovanje sami domači, Cirilova mati je ginjena gledala krepkega Grogo, ki je sedel med poročencema in se nazadnje zjokal kakor otrck:
«Zdaj je vse dobro, zdaj sem brez skrbi, pa če me danes pokopljejo!>
Potem je segel v žep ter vzel iz njega svoj dar in dar starega medvedarja Matije:
«Vzemi, Ciril, doto! Ti si hotel samo dekle, pa imaš tudi pošteno doto. Dal jo je za mojo hčer stari medvedar Matija, ker jo je vzljubil kakor oče, saj mu je na smrtni postelji postregla, kar ji je tako bogato poplačal.) Veseli so si nazdravili.
Zločin.
Tiho je bilo vse okoli Rakovce. Mesec je tičal] za oblaki, le včasi je trenutno pokukal na po-i krajino, ki je molčala pogreznjena v sanje.
Po poti proti Rakovci jo je mahal stari kranj-«. ski barvar Kolar. Zakesnil se je v Besnici, privoščil si je malo hribovskega brinovca in zdaj jo je sekal domov. Kolar je bil bogat mož. Vsi so vedeli, da se rad baha z denarjem, ki ga je vedno nosil večje vsote pri sebi. Sicer ni bil skopuh, a denarja ni mogel pogrešati in je bil navajen nanj kakor kdo drugi na žepno uro.
Za mlinom je čepel cigan Brajdič, ki se je pri-tepel s Hrvaškega in se seznanil s ciganko Mal«t ko. Dekle se je svojega Joče naveličalo in pričelo ljubimkati z njim, saj je Brajdič lepo igral na gosli in sladko govoril. Na Hrvaškem so mu bila tla že prevroča, ker je po krajih, kjer je igral, izkušal motiti ženske in mu je marsikatera dala denar, ker ji je obetal zakon.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže: voli I. 4 do 4-50, II. 3 do 4, III. 2-50 do 3-50, krave debele 3 do 4, klobasarice 1-50 do 2-50, teleta 5 do 6 Din. Konji so se trgovali po 300 do 4000 Din, prašički za rejo, od 6 do 18 tednov stari, pa po 180 do 250 Din. — Na zadnjem mariborskem sejmu pa so se trgovali za kilogram žive teže: voli, debeli 3-75 do 4, poldebeli 2-50 do 3, plemenski 1-50 do 2, biki za klanje 3 do 3-50, klavne krave, debele, 3 do 4, plemenske krave 1-50 do 3-25, krave za klobasarje 1-75 do 2, molzne in breje krave 2 do 2-50, mlada živina 3 do 3-75, teleta 5 do 6 Din. Mesne cene: volovsko meso I. 10 do 12, II. 8 d<J 10, meso bikov, krav in telic 5 do 7, telečje meso I. 14 do 16, II. 8 do 10, svinjsko meso, sveže, 10 do 18 Din za kilogram.
VINO. Novo vino primerno dozoreva in se zadovoljivo boljša. Zelo kisla vina se seveda ne bodo posebno popravila. Cena takim vinom je nizka, medtem ko imajo boljša vina prav zadovoljivo ceno. Domača portugalka je po večini že razprodana. Sedanja cena za boljšo portugalko je 5,50 do 6,50 Din. Za druga vina cena še ni zanesljiva. Vinogradniki zahtevajo za cviček 5 do 7 Din, za bela vina 4 do 6 Din, za štajerska bela 3,50 do 5 Din in za sortirana še več. Trgovci kupujejo zdaj največ dalmatinska vina, ki so znatno cenejša. Za stara vina pojema zanimanje.
Sejmi
27.	novembra: Martinja vas;
28.	novembra: Prosenjakovci;
30. novembra: Celje, Kočevje, Turjak, Vače, Ver-žej, Planina (srez Logatec), Rogatec, Koto-riba;
2. decembra: Sv. Lovrenc pri Prožinu.
Vrednost denar* a
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se naj prišteje še premija 28-5 odstotka):
1 nizozemski goldinar za 23-07 do 23-18 Din; 1 nemško marko za 13-63 do 13-74 Din; 1 ameriški dolar za 34-92 do 35-20 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din;
100 češkoslovaških kron za 166 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 304 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kli-ringu po 9 Din. Dolar se prodaja po 44 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 260 do 263 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din.
Kratke vesti
= Zimska kmetijska predavanja v radiu se
bodo pričela 3. decembra z uvodnim predavanjem načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Josipa Zi-danška. Predavanja se bodo nadaljevala vsako nedeljo in praznik ob tri četrt na 8. in popoldne ob 16. Predavali bodo priznani in že po dosedanjih predavanjih znani kmetijski strokovnjaki: ravnatelj Kmetijske družbe inž. Bogdan Ferlinc, agrarni inšpektor inž. Alfonz Pire, banovinski živinorejski referent inž. Beno Wenko, ravnatelj kmetijske šole na Grmu inž. Ivo Zupanič, ravnatelj kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici inž. Valentin Petkovšek, gozdarski inšpektor inž. Karel Tavčar, ravnatelj kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Ljubljani inž. Jakob Turk, asistent kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Ljubljani inž. Ivan Zaplotnik, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki inž. Srečko Sabec, veterinarski svetntk dr. Franjo Veble, sadjarski nadzornik Martin Humek, sadjarski referent Ant^n Flego, šolski nadzornik v pokoju Josip Štrekelj, banovinski mltkarski učitelj Franjo Pavlica, profesor Josip Verbič in banovinski kmetijski referent inž. Vinko Sadar. Opozarjamo kmetovalce na ta velevažna predavanja in jim svetujemo, da se udeležujejo zlasti skupnega poslušanja, ki ga prirejajo sreski kmetijski referenti in šolska vodstva.
= Zahteve zadružnega kongresa v Novem Sadu. Nedavno se je vršil v Novem Sadu zbor Glavne zadružne zveze. Iz resolucij povzemamo naslednje: Edino zadružništvo lahko da podlago za ozdravljenje sedanjega hudega stanja, zato naj se vsestransko podpira. Potrebno je: Uveljaviti je treba končno veljavni zakon o zaščiti kmeta in ureditvi kmetijskih dolgov, vendar tako, da se kmet popolnoma zaščiti in da se obenem varuje tudi njegova kreditna sposobnost. Obresti za kmetijske dolgove je >-eba maksimirati in obrestno mero spraviti v sklad s plačilno sposobnostjo kmeta. Za kmetijske dolgove zadrugam je treba
don. Na grobu so govorili gg. dekan Žagar iz Nove cerkve, dr. Mejak Ervin za sresko organizacijo JNS in Tišler Ernest za gasilno društvo. Občina in razna društva so položila na grob lepe vence. Zuačajnemu možu bodi ohranjen med nami lep spomin!
GOSPODARSTVO
PREGLED OBDELANE ZEMLJE IN PRIDELKOV V LETU 1932.
Nedavno je izdalo ministrstvo za kmetijstvo podatke o obdelani zemlji in o množini poljskih pridelkov v letu 1932. za vso kraljevino. Iz teh podatkov povzemamo:
Vsa površina v kraljevini znaša 24,866.500 ha. Od tega je 7,102.127ha (50,90 %) polja, 157.070 ha (1.13%) vrtov, 1,843.460 ha (13,20%) travnikov, 4,250.085ha (30,46%) pašnikov, 191.728ha (1,37%) vinogradov, 258.639 ha (1,85%) sadovnjakov in 150.634 ha (1,08%) močvirnatega zemljišča; skupaj 13,953.743 ha nasproti 13,792.995 ha v 1.1931.
Samo na dravsko banovino pride 310.962 ha (11,13%) polja, 11.130ha (1,34%) vrtov, 257.847ha (41,08%) travnikov, 198.416 ha (23,91%) pašnikov, 23.882 ha (2,88 %) vinogradov, 20.792 ha (2,51 %) sadovnjakov in 6609 ha (0,8%) močvirnatega zemljišča. Skupaj 829.638 ha od celotne površine dravske banovine v višini 1,619.700 ha.
Pridelali so v letu 1932. v vsej kralievini (v metrskih stotih): pšenice 14,545.319, rži 2,115.341. ječmena 3,915.140, ovsa 2,692.282, turščice 47 milijonov 929.650, soržice 451.248, debele pšenice 113.781, ajde 27.935, prosa 325.640, riža 31.556, fižola 1,499.649, graha 64.983, raznega stročja 26.437, boba 50.051, grašice 273.239, krompirja 13,910.611, repe 4,145.246, pese za krmo 270.859, sladkorne pese 7,334.606, bombaža 3.919, lanu 106.347, lanenega semena 8.408, konoplje 212.803, konopljenega semena 9208, oljne repice 14.825, makovega semena 4119, maka za sok 2515, tobaka 169.191, hmelja 8249, cikorije 106.685, zelja 2,595.715, čebule 835.289, paradižnikov 463.840, paprike 221.779, dinj 2,237.773, detelje 3,918.304, lucerne 2,993.690, sena 30,027.348, buč 11,044.281, vina (hI) 4,387.138, češpelj 6,105.077, jabolk 1 milijon 614.910, hrušk 569.522, orehov 306.067, smo-kev 107.726, kostanja 162.445, oljčnega olja 41.684.
Malka je zvedela v Kranju, da Je bogati bar-var po opravkih v Besnici, in opozorila Braj-diča, ki je bil takoj pripravljen Kolarja napasti in ga oropati:
«Samo kožo mu malo načnem in tisto butico pretresem s kolom, ubil ga ne bomb je sklenil cigan in čakal na barvarja.
Ce bi cigan pogledal kvišku, bi bil videl drobnega pastirca Jožka, ki je bil zdaj že kakih petnajst let star. Fant je mirno čepel pod streho in čakal, kaj bo. Rad bi pregnal cigana. A kaj bo potem? Če namerava koga napasti, ga bo prav tako napadel, pa še za njim bo skočil in ga izkušal dobiti. V mlinu pa sta bila samo stari mlinar in on. Da, da, cigan ju lahko skuha v prežganki! Kar mirno mora tu občepeti ali pa se splaziti nazaj in iti spat. Spanje mu pa ni dišalo.
Ko je tako čepel, jo je primahal po besniški cesti stari barvar. Kakor mačka se Je pognal nanj eigan in ga udaril s kolom na vso moč po glavi in naslednji trenutek že preiskal njegove žepe.
Prav tedaj je prisijal mesec in deček je dobro videl ciganov obraz.
Brajdič je preisknl Kolarju vse žepe in mu potem pogledal v obraz. Stresel se je:
«Malo preveč sem ga. Ta ne bo več trave tlačil!)
Skočil je kvišku in zbežal. Prav tedaj Je pa zakričal Jožek, ki ga je vse skupaj tako pretreslo, da sam ni vedel, kaj počenja. Hitel je klicat starega mlinarja.
Medtem se je cigan vrnil. Slišal je krik in takoj si je mislil, da ga bodo zasledovali in da ga je morda kdo videl. Vstopil je v mlin in položil prazno denarnico na visoko polico, kjer je spravljal mlinar svoje reči. Preden sta prihitela gospodar in hlapec, je cigan že izginil v grmovju.
Stari mlinar je plašen pritekel gledat, kaj se je zgodilo. Zmil je barvarju rano in ga izkušal spraviti k sebi. Kolar je pa ostal negiben, mrtev.
Starec je ukazal dečku, naj se v mlin zaklene, a sam je odšel v Besnico po ljudi. Nekdo je šel v Kranj po zdravnika, ki je ugotovil, da je barvar mrtev in ubit s težkim batom, ki ga je zadel na sence.
Komisija je naslednji dan pregledala vse okoli mlina in šla tudi v mlin. Sodnik je natanko izprašal mlinarja in Jožka. Deček Je povedal vse, kakor je videl.
Radovedni pisar Zajec je korakal poleg sodnika in stezal svoj dolgi vrat. Mož je bil dolg in suh kakor prekla. Obračal je svojo drobno glavo in vonjal okoli sebe. Zdajci je zagledal na polici nekaj črnega. Ker ga sodnik ni tedaj videl, ker Je ogledoval nekaj drugega, je segel na polico in otipal listnico. Kakor bi bil zagrabil gada, jo je vrgel nazaj na polico in poklical sodnika:
«Kaj pa tistole na polici? Ali nI morda listnica?)
«Pokažiteb mu je velel sodnik.
Pisar je prinesel s police denarnico, ki jo Je barvar je v sin takoj spoznal za očetovo last.
Sodnik je rezko vprašal starega mlinarja: «Kaj pa to? Vi, mož, kako je prišla listnica semkaj na polico? Menda jo vam ni barvar sam prinesel?)
Starec je prebledel:
«Ne vem, odkdaj je listnica tamkaj? Jaz sem nedolžen. Denarnico zdajle prvič vidim. Sami lahko sklepate, da bi jo skril bolj dobro, če bi bil morilec, ali pa bi jo treščil v gnojnico.)
«Kaj lahko sklepam, je moja reč in vam nič mar! Večkrat se največji lopovi ujamejo pri malenkostih! Z nami pojdeteb Mlinarju so zaklecala kolena: «Nika« te sramote, gospod!) Sodnik je ostal neizprosen In tako je doživel pošteni starec sramoto, da je moral stopati med biriči v sodne zapore. Preden je odšel, je Jožku naročil:
<Pazi na mlin. Pusti delo, dokler se ne vrnem. Glej, da se ne pritepe kak nepridiprav, kakor je bil ta, ki me je spravil v to nesrečno preiskavo!)
Jožek je bridko zajokal. Rakovški mlinar Tomaž Žagar je bil trdno prepričan, da bo prišel takoj domov, pa se je zmotil. Zaslišali so ga in ga spet zaprli.
Zaslišan je bil spet Jožek. Vse je povedal, kakor Je videl. Sodnik je skomignil z ramama: «Ti, de"ek, kaj pa, če te je gospodar naučil lagati? Odkod se je pa vz.da denarnica?)
določiti izjemen položaj, da bi zadruge mogle iz-terjavati kmetijske dolgove. Pcleg zaščite je treba kmetu nuditi tudi kredite in ker so zadružni krediti najboljši, morajo dati državni in poldržavni denarni zavodi zadrugam dovolj kreditov v to svrho. Treba je storiti vse potrebno, da se dvignejo cene kmetijskim pridelkom. Obenem se mora ublažiti kmetovalcem davčno breme in naj se čisti katastrski dohodek prilagodi dejanskemu donosu zemije. Kmetovalcu naj se omogoči, da plača davke tudi v blagu. Glede zadružništva samega se zahteva: Izda naj se enoten zadružni zakon, ki pa naj se prej predloži Glavni zadružni zvezi v izjavo. Vse ^adruge naj se oproste poštnine. Davčnih olajšav, dovoljenih zadrugam z zakonom o neposrednih davkih, naj davčna oblastva zadrugam ne oporekajo. Taksne olajšave naj se povečajo in nepremičnine zadrug naj se oproste dopolnilne prenosne takse. Kreditne zadruge naj se čisto oproste rentnine. Revizija obrtnega zakona naj se izvede samo v smeri, kakor je to že predlagala Glavna zadružna zveza. Zlasti naj se ne zahteva, da bi morali biti člani produktivnih zadrug kvalificirani mojstri. Odpravi naj se zakon o ustanavljanju agrarnih skupnic. Prav tako vse uredbe, ki so v nasprotju z obstoječimi zadružnimi zakoni, da bi se mogel tudi na agrarne skupinice razširiti novi in enotni zadružni zakon.
= Resolucija predstavnikov denarnih zavodov. Te dni se je vršilo v Beogradu važno posvetovanje predstavnikov naših denarnih zavodov, kjer so bile zastopane tudi organizacije denarnih zavodov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Po temeljiti obravnavi raznih vprašanj, ki zadevajo denarne zavode v naši državi, je bila sprejeta naslednja resolucija: «Predstavniki obrtnih organizacij denarnih zavodov iz vse države, zbrani na posvetovanju v Beogradu 16. t. m., so sklenili zaprositi kraljevsko vlado, da bi prej, preden izda kako naredbo ali preden predloži kak zakonski predlog narodnemu predstavništvu, ki se tiče ureditve kmečkih dolgov, zdravljenja denarnih zavodov in denarnih odnošajev sploh, povprašala za svet organizacije denarnih zavodov glede vprašanj, ki se naj rešijo z uredbo ali zakonskim predlogom. Poleg tega prosijo obrtne organizacije denarnih zavodov kraljevsko vlado, da bi tudi predstavniki teh organizacij sodelovali pri sestavi teh uredb in zakonskih predlogov. Organizacije bodo postavile v to svrho rade na razpolago svoje
predstavnike. Pravilno je, da se ne čuje samo j odločilna beseda organizacij denarnih zavodov, temveč da se pokaže tudi njihovo sodelovanje pri obravnavi vprašanj, ki se najbolj tičejo kreditnih ustanov.*
*	Kralj Aleksander rumunski maršal. Iz Bukarešte poročajo: Rumunski uradni list objavlja ukaz, po katerem je jugoslovenski kralj Aleksander imenovan za maršala rumunske vojske. Kralj Aleksander, nadaljuje ukaz, je v vojni leta 1913. in med svetovno vojno pokazal izredne vojaške vrline, ko se je boril za skupno reč. Pomagal je tako Rumuniji in prispeval k okrepitvi bratstva med srbsko in rumunsko vojsko.
*	Dela ljubljanskega higijenskega zavoda. Državni liigijenski zavod v Ljubljani vzorno nadaljuje pred leti zapcčeto delo za temeljito po-boljšanje zdravstvenih razmer v slovenskih vaseh, mestih in trgih. Posebno pozornost posveča deželi ter skrbi predvsem, da dobi čim več Krajev dobro pitno vodo, kar je prvi pogoj zdravja. Tudi letos je higijenski zavod, ki mu načeluje ravnatelj gospod dr. Petrič, izvedel razna zdravstvena in druga dela. Tako je zgradil vodovod v Jastroblju (občina Špitalič pri Kamniku) in vodovod v Rečici. Zdaj gradi kapnico v Podgradu pri Novem mestu, vodovodno zajetje in rezervoar v Dolenjem Škriiju v kočevskem srezu in vodovodno zajetje z veliko cisterno v Grčaricah pri Kočevju. Začeli so se nadalje graditi vodovod v Stranjici pri Kočevju in vodnjak v Rejcu (srez Brežice), obenem pa tudi trije vodnjaki v Beli Krajini. Za prihodnje leto je v načrtu več takih naprav. Seveda je pa vprašanje, ali bo za ta dela potrebni denar dveh milijonov tudi odobren.
*	Pojasnilo poslanca Rasta Pustoslemška. Mnogi, ki so se obrnili s svojimi prošnjami na narodno skupščino (odbor za prošnje in pritožbe), me v pismih vprašujejo, kaj je z njihovimi prošnjami. Teh vprašanj je na stotine, zato ne morem vsakomur, ki še je obrnil name, posebej odgovoriti. Vidi se mi torej najpametneje, da dam vsem skupaj javen odgovor. Vsaka prošnja, naslovljena na narodno skupščino, pride najprej pred zbornico, ki jo nato odkaže v postopanje odboru za prošnje in pritožbe (odbor za molbe in žalbe). Ako ta odbor prošnjo ugodno reši, se pošlje v
mišljenje pristojns.nu ministrstvu. Ker je teh prošenj mnogo, traja navadno več mesecev, pa tudi pol leta, preden ministrstvo odda svoje mišljenje. Šele, ako je to mišljenje ugodno, pride prošnja pred finančni odbor. Preden se tu vzame v pretres, poteče navadno spet nekaj mesecev, kfer skupščina stalno ne posluje in ker deluje zaradi tega tudi finančai odbor samo v izrednih primerih. Ako da finančni odbor svoj pristanek na zaključek odbora za prošnje in pritožbe, se prošnja pošlje v mišljenje finančnemu ministrstvu. Da tu spet leži nekaj mesecev, je jasno. Ako finančno ministrstvo pristane na rešitev odbora za prošnje in pritožbe in finančnega odbora, se izdela glede prošnje poseben zakonski predlog, ki se nato predloži v dokončno sklepanje narodni skupščini. Kakor je iz povedanega razvidno, je pot vsake prošnje na narodno skupščino zelo dolgotrajna in trnjeva. Zato se ni čuditi, da sta odbor za prošnje in finančni odbor v proračunskem letu 1932./1933. rešila samo, ako se ne motim, 126 takih prošenj. A še te je zadela posebna usoda! Ko je prišlo lani meseca decembra izmed teh prošenj prvih 15 pred narodno skupščino, je finančni minister izjavil, da sprejme samo tri take prošnje, vse ostale pa naj se vrnejo finančnemu odboru, da iznova ugotovi njihov finančni učinek. Pri tem je ostalo. Odbor za prošnje in pritožbe je smatral, da onemogoča to stališče g finančnega ministra vsako njegovo delo, zato je na svoji seji '22. februarja letos pooblastil svojega predsednika, uaj izkuša po skupščinskem predsedništvu doseči, da bi finančno ministrstvo izpremenilo svoje stališče, ker sicer nima smisla, da bi odbor za prošnje iu pritožbe sploh še posloval, saj bi bilo to samo potrata časa in truda. Kako. kaže, g. finančni minister svojega stališča ni izpremenil. Zato še danes ni prišlo na dnevni red onih 126 lanskih zakonskih predlogov in zato tudi odbor za prošnje in pritožbe od 22. februarja ni imel nobene seje več; vsaj jaz nisem do^il poziva na nobeno sejo. Takšen je dejanski položaj. — Rasto Pusto-slemšek, narodni poslanec.
* Smrt početnika našega pletilstva. V Kranju je po kratkem trpljenju umrl splošno znani imiu-strijec gosp. Edmund Kocbek. Na dan vseh svetih je doma v stanovanju padel in si zlomil nogo. Nastale so komplikacije, iz katerih ni bilo rešitve. S pokojnikom je legla v prerani grob važna osebnost našega gospodarstva, saj je bil Kocbek oni, ki je po vojni organiziral in osamosvojil našo industrijo pletilstva, ki je postalo na Gorenjskem
RICHARD VOSS
DVA ČLOVEKA
In to prav v trenutku, ko je mislil, da bo naposled, naposled njegova, neubežno v oblasti njegove volje. V poslednjem trenutku mu je vendar ušla! In to docela, za večno. Kaj mu je bilo mar, kako mu je ušla in da je bila njena rešitev podobna begu pred njim? Iz rok se mu je izmuznila, prelisičila ga je; in zdaj je ležala pred njim v sijaju, kakor bi praznovala svojo največjo zmago. Te široko odprte, mrtve, strašne oči so mu pravile:
cVendar nisem bila tvoja! Ne z dihom svoje duše, ki si jo hotel podjarmiti v imenu svojega Boga — zase. Poglej me! Poglej, kako kraljevsko prosta sem! Poglej, sama sem se napravila takšno, kakršno me vidiš pred sabo.»
Kar nihče ni videl, kjer je bil le Bog priča, to je vedel duhovnik. Vedel je, da Judita Platterjeva do poslednjega diha ni pripoznavala Gospoda nebes in zemlje za gospodarja svojega življenja; vedel je, da je bila celo njena smrt smrten greh. Sama od sebe, po lastni, vladarski volji je vrgla svoje življenje v prvi prepad, ki ga je srečala. To je bilo res pravcato dejanje Judite Platterjeve. Ni pustila, da bi nebo ali njegov služabnik gospodoval nad njenim življenjem — sama je hotela o njem odločati.
Zato ni prišla kot premaganka, ampak kot zmagovalka iz poslednjega srditega boja. In veličanstvo smrti je ovijalo ubitega kraljevskega duha s svojim mračnim škrlatom ...
Že od prvih mladih časov sta si bila ta mož in ta žena sovražna in drug z drugim sta se borila. Vso svojo besno častihlepnost je on zakopal v divjini Dolomitov, da bi se boril s to žensko, ki je bila njegova mlada ljubezen in je ostala njegova edina ljubezen. In — Judita Platterjeva ga je vendar premagala.
Še velik del noči je imel časa, da ostane z njo sam — hvala Bogu — še velik del! Torej jo bo lahko še dolgo gledal. Še celo za njene široko odprte oči, ki so bile tako strašne, ne bi bil za nobeno ceno hotel, da bi bile zaprte: saj so bile še zmeraj njene oči.
Še po1 noči bo lahko z njo sam, bo z njo govoril: Iz oči v oči! To je tudi storil. Vse, kar se je v njem upiralo proti njej, je razkričal v njen mrtvi obraz. Brez glasu, ne da bi se mogla premakniti, ga je morala poslušati: njegovo besno ljubezen, ki je postala naposled besno sovraštvo. Zaradi nje se je izneveril svoji zaobljubi; zaradi nje je izdal svojega Boga in Odrešenika; zaradi nje je postal slab, lažniv duhovnik.
Pater Pavel je stal pred rajnico, gledal ji je v oči in pustil svojo dušo, da ji je govorila. Iz-nenada pa je zdrknil pred njo na tla. Njegova glava je padla na njene pokojne prsi. Z obrazom, ki se je pritiskal k njenim belim, mrzlim licem,
je bil podoben človeku, ki ga je božja roka vrgla ob tla:
Zdaj je poljubljal tiha, otrpla usta, ki niso v življenju pustila, da bi se jih bil s svojimi do-teknil... In Judita Platterjeva je morala v smrti trpeti njegove poljube.
Potem je storil menih nekaj strašnega: mrliča je oropal.
Rajnica je imela na prstancu desne roke ozek zlat obroček z majhnim mlinom. Kamen se je lesketal na voščeno rumeni roki, kakor bi bila kapljica krvi iz smrtne rane obvisela na zlatu.
Pater Pavel je prijel trdo, mrzlo roko; dvignil jo je in jo oropal prstana.
Dosti truda je imel, preden si je od Judite Platterjeve priboril obroček. Bilo .je, kakor bi ga še v smrti trdno držala.
Drugo poglavje.
Mrtvo kraljevsko ženo bo treba pokopati.
Šele neusmiljeno bližanje novsga dne je odtrgalo patra Pavla od rajtiičinega srca. Mlada jutrnja luč je ležala kakor lahek, dih življenja na bledem obrazu, ki se ni ob vročih poljubih duhovnika niti za črto izpremenil.
Pater Pavel je vstal in prisluhnil v globoko tišino doma, kjer je gospodarica prvič, kar je bila hiša sezidana, zjutraj mirno obležala. Ljudje, ki so prišli bedet, so v jutrnjem mraku šli in
prava domača obrt in daje zaslužek mnogim delavcem in delavkam. Po smrti svoje žene, ki mu je umrla pred poldragim letom, se je g. Kocbek umaknil v zatišje in tudi opustil industrijo, da preživi zadnja leta v pokoju. V Kranju je bil član narodnih in človekoljubnih društev. Bil je tudi velik dobrotnik; zlasti je pomagal pri gradnji Sokolskega doma v Kranju, kjti so v zahvalo imenovali eno sobo po njem. Pogrešali ga bodo dalje siromaki, ki jim je bil pravi krušni oče. Pokojnik zapušča dva sina in tri hčerke časten mu spomin!
* Protest čevljarjev picti tujim čevljarskim izdelkom. Te dni se je vršilo v Delavski zbornici v Ljubljani zborovanje naših čevljarjev in indu-strijcev, odnosno trgovcev z usnjem, proti tuji konkurenci, predvsem proti tvrdki Bat'i in njenim procfajalnicam in popravljalnicam. Za časa zborovanja so bi:e v Ljubljani zaprte vse trgovine s čevlji in vse čevljarske delavnice. Protestni shod je otvoril predsednik ljubljanskega Združenja čevljarjev g. Jernej Perdan. Neposrednji povod za zborovanje je dala vest, da namerava tvrdka Bat'a otvoriti nove podružnice kakor v Šiški in Mostah. Čevljarski mojster g. Kristan je obširno opisal skoro desetletno borbo čevljarjev proti tvrdki Bat'i, ki je bila brez uspeha, tako da ostaja zdaj samo še pot samoobrambe. Predvsem zahtevajo čevljarji, da se pri banski upravi iz-dejstvuje prepoved poslovanja Bafovih poprav-Ijalnic. Boj proti tem popravljalnicam, ki najbolj ogražajo desettisoče čevljarskih družin, je treba nadaljevati vajemno in ga razširiti po vsej državi. G. Hafner iz Škofje Loke je zahteval primerno obdavčenje tvrdke Bat'c, češ, da v sami Škofji Loki plača 14 čevljarskih mojstrov 34.000 Din davka, Bat'ova prodajalnica pa le malenkostni znesek. Zanimiva pojasnila je podal g. dr. Pretnar, ki je ugotovil, da je Zbornica za TOI že pred osmimi leti začela protestirati proti Bat'i; ta protest pa ni našel odmeva v vsej državi. V nasprotju z zahtevo zbornice, ki je ostala brez pomoči drugih banovin, je bila sprejeta v obrtni zakon določba, po kateri ni mogoče zapreti že prej otvor-jenih Bafovih popravljalnic. Zbornica je dosegla, da je prepovedano ustanavljanje novih prodajal-nic, potrebno pa je tudi protestirati proti novim trgovinam. Trgovci, industrijci in obrtniki morajo enodušno zahtevati, da se proti Bafi uporabijo najstrožji ukrepi. Uspeh pa bo zagotovljen le pri vzajemnosti vseh zanimancev. Mojster g. Sajovic je še ugotovil, da samo ljubljanski trgovci s čevlji plačajo več davkov, kakor jih plača Bat'ovo
podjetje v vsej državi. Zaradi enega samega tujca ne sme v naši državi propasti pol milijona ljudi. Ravnatelj tovarne cPeko) g. Kuster iz Tržiča je izrazil popolno vzajemnost industrijcev s čevljarji ter je opozoril na nevarnost, če tvrdka Bat'a uniči našo obrt, industrijo in trgovino. Govorili so še g. Praprotnik, načelnik mariborske Čevljarske zadruge g. Kreuzer, v imenu celjskih čevljarjev g. Jager in v imenu ribniške zadruge g. Čampa. Predsednik okrožnega odbora obrtniških združenj g. Pristou je zagotovil čevljarski obrti vso pomoč, za delavstvo pa je izrazil popolno vzajemnost tajnik Splošne delavske zveze g. Jakomin.
«Alga» za masažo pri revmatizmu, ishiasu, kostnih boleznih, zbadanju in trganju v mišicah Na dlan roke zlijte nekoliko «AIge», z namočeno dlanjo drgnite vzdolž mišic tisti del telesa, kjer čutite bolečine. Ko se dlan ogreje in posuši, jo namočite znova in spet drgnite. To ponavljajte večkrat, potem ovi jte nadrgnjeni del telesa z volneno krpo ali rutico. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. Že po prvem vdrgavanju boste opazili prijetno počutje in olajšanje bolečin. Kadar čutite tudi najmanjše nerazpoloženie in trganje, nadrgnite telo z «Algo^, ker je to lahko začetek hudega obolenja, ki se mu morete izogniti z malo «Alge». cAlgas se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ena steklenica 14 Din.
* Otroci brez posluha bodo peli in igrali. Prejeli smo: Biti brez posluha je za mars.koga enako huda pomanjkljivost kakor napaka v govoru. Za koliko užitkov je prikrajšan človek, ki mu ni dano, dajati duška razpoloženju s petjem ali izvajanjem glasbe! Obenem pa je splošno znano, da so prav tisti, ki jih je narava mačehovsko prikrajšala za oster posluh, največji ljubitelji lepe pesmi in glasbe. V današnji moderni dobi vsestranskega napredka pomanjkljivosti je dognano, premnogih telesnih pomanjkljivosti je dognmo, da pomanjkanje posluha ni neozdravljiva napaka, nego se dado doseči zelo zadovoljivi uspehi celo s tistimi, ki imajo od roj. tva najslabši posluh. Seveda je treba dosledne vzgoje in trdne volje.
V vzgajanju mladine, ki nima pravega posluha, tudi Ljubljana noče zaostati. Snuje se poseben tečaj, v katerem se bo prizadeta mladina vežbala v dveh skupinah: tisti, ki so skoro čisto brez posluha (povsem topi so .edke izjeme), se bodo vežbali dnevno, a oni s količkaj bol]e razvitim posluhom vsak drugi dan v primernem času, kakor se pač bodo starši sporazumeli. Zainteresirani starši dobe vsa pojasnila na Bleiweisovi cesti
št. 21, pritličje, dnevno od 13. do 16. ure. Nato bo sklican sestanek staršev, pouk pa se bo pričel najbrže po 1. decembru. Res je taka vzgoja med vsemi najhujša, toda ko je enkrat led prebit, se dosežejo uspehi, ki morajo vsakogar presenetiti. Kratko: otrokom se odpre nov svet, ustvarjena jim je nova življenjska radost, zaradi katere bi sicer trpeli svoj živi dan. Zatorej, starši, omogočite glasbeno in pevsko vzgojo prizadetim otrokom, ki posečajo ljudsko ali srednjo šolo, po sebno pa tistim, ki se mislijo posvetiti učiteljskemu poklicu in ki brez posluha ne bodo sprejeti na učiteljiščih. Deležni boste hvaležnosti tistih, ki so vam najdražji! — Najmlajši harmonikarji in orgličarji, ki so se pričeli vežbati za virtuoze v tečaju :ia liceju (ženski realni gimnaziji), imajo poslej učne ure ob sredah in petkih ob 15. uri v I. b razredu. Staršem priporočamo ta tečaj kot najprimernejši za glasbeno vzgojo mladine. Vabijo se tudi še nadaljnji odrasli interesenti za pouk, zlasti na kromatičro harmoniko in piano-akordeon. Vsa pojasnila se dobivajo v Ljubljani na Bleivveisovi cesti št. 21, pritličje, vsak dan od 13. do 16. ure.
*	Pretakanje mleka pa ljubljanskih ulicah. Mestno tržno nadzorništvo v Ljubljani nam je poslalo: Pretakanje mleka po ulicah je iz higienskih ozirov najstrože prepovedano. Kljub visokim kaznim pa še vedno nekatere mlekarice pretakajo po cestah mleko iz ene posode v drugo. Ljubljansko tržno nadzorništvo bo odslej vsakogar, ki ga zaloti pri pretakanju mleka, kaznovalo z najvišjo kaznijo, v ponovnem primeru pa se mu bo prepovedal uvoz mleka v Ljubljano.
*	Ljubljana za Trbovlje. Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani je od-premil te dni dva velika zaboja odložene obleke in obutve, ki jo je nabral v Ljubljani, kjer so podobne zbirke silno pogoste, in če pomislimo, da so se shrambe ljudem že zdavnaj precej izpraznile, je uspeh tega zadnjega zbiranja povsem zadovoljiv. Nabralo se je 34 parov moških in 26 parov ženskih čevljev, nadalje nekaj domačih čevljev, snežk in galoš, za otroke pa 2€ parov čevljev, nekaj snežk, gumijastih škorenjčkov in copat, vsega 116 parov obutve. Obleke so Ljubljančani darovali za otroke: 16 plaščkov, 12 obleke, 20 otroških oblek, 18 hlač, 13 svitrov, 9 suknjičev, 16 krilc, več telovnikov, bluzic, nogavic, 30 kosov perila, vsega okrog 150 kosov otroške obleke. Za odrasle se je nabralo 8 moških oblek, 11 sukenj, 18 hlač, 14 telovnikov, nekaj suknjičev,
6lužinčad je po prstih stopicala po hiši, da ne bi gospe v njenem globokem spanju zmotila.
Tedaj je dejal duhovnik rajnici poslednje besede na zemlji:
< Zdravstvu j, Judita Platterjeva. Do svidenja v večnosti. Tam me obtoži in pokliči na odgovor. Nikar ne misli, da se bom opravičeval.)
Govoril je s trdim, močnim glasom in ni mu bilo mar, če bi ga bil kdo slišal. Potem se je obrnil in šel k vratom. Preden jih je odprl, je obstal in zaklical nazaj:
<Nikar se ne spomni, da bi tam gori zame prosila. Tvojih priprošenj ne maram.>
V trenutku, ko je v zaklenjenih vratih obrnil ključ, pa se je z neizprosno jasnostjo zavedel: ,Kot odpadnik stopaš danes ven čez prag. Od te noči dalje nisi več vreden, da bi se za naprej imenoval duhovnika Gospodovega.'
Ko je odprl vrata, so poskočili tik pred njim psi in zdrveli mimo njega v sobo svoje gospodarice: zveste živali so vso noč ležale pred pragom.
Brez besede in pozdrava, kakor je bil prišel, je superior zapustil hišo. Ob cesti v dolino, pri visoki stari piniji, je stal hlapec Martin. Ze od prvega jutrnjega mraka je čakal tu mladi fant prečastitega gospoda. Ko je naposled videl, da prihaja, mu je stopil naproti. Zdaj je stal pred njim. Ni ga pozdravil, z vročičnimi očmi ga je gledal in začel z mirnim glasom:
cSamo vprašati sem vas hotel, kako mislite • pogrebom?*
«Jutri, na vse zgodaj b x> cMenim, kako mislite drugače?> <Ne razumem te.) «Saj ji boste pustili zvoniti?) Pater Pavel ni odgovoril. Fant je dalje izpraševal: <Saj boste dovoliM krščanski pogreb?) Pater Pavel je molčal. S hripavim glasom je fant nadaljeval: «Ali jo mislite pokopati kar brez zvonjenja in molitve?... Gospa mora biti po krščansko pokopana ali pa —)
Zdaj je dobil izpraševalec odgovor: ^Mislil bi si, da me poznaš. Vi vsi me poznate. Siliti- se ne dam z ničimer in od nikogar. Tvoja rajna gospodarica bo imela pogreb, kakršnega ji bom jaz dovolil. Jaz ji bom pa dovolil takšnega, kakor se bo meni prav zdelo... Zdaj mi pa pojdi s poti!)
Grozeče je zaklical hlapec mrtve kraljevske žene: ^Krščanski pogreb ali pa — varujte se, duhovni gospod!)
Zdaj je stopil v stran.
Pater Pavel je šel dalje. Gledal je okoli sebe, videl in opazil vse. Drzno gorsko cesto, ki je po njej hodil, je napravila Judita Platterjeva v kraju, kjer so prej vodile samo pastirske poti in steze za divjačino. To polje, kjer je pod izginja-jočim snegom bohotno poganjala mlada setev, je bilo še nedavno podivjana goščava in one daljne trate, globoko spodaj, močvirje. Tako je <rbrez-božna) kraljevska gospi svoje življenje zazna-
menovala v knjigi božje prirode s pisavo, ki bo še po rodovih pričala o delu njenega življenja.
Nočni jug se je polegel. Globok mir je ležal nad vzvišenim svetom Dolomitov, pravi mir Ju-dite Platterjeve.
In ta mir je njemu, ki je korakal v dolino, dobro del. Obenem pa ga je prevzelo pridušeno občudovanje, da ona, ki jo je pustil tam gori, ne lx> več čutila tega prazničnega miru po divjem boju prirode. Tudi temu se je čudil, kako lahko je hodil, se premikal in dvigal roke, ko je vendar ona ležala s trdno sklenjenimi nogami in se še malo ni mogla premakniti.
Zdaj je pazljivo pogledal, kako so se težke, črne sence iz globin počasi razsvetlile, kako so se počasi iz ozkih gozdnih sotesk dvignile megle, v brezkončni bledi sopari lezla ob skalnatih stenah in naposled kakor po čudežu izginjale. Opazoval je, kako je mrliško sivino jutrnjega neba škrlatno prežarila zmagoslavna dnevna svetloba, kako so vrhovi Dolomitov in ledeniška polja, ki so bila obrnjena proti solncu, pnvljično zažareli, spet obledeli, da jih je potem morje žarkov tiho vzhajajoče solnčne krogle poplavilo.
,Danes bo lep dan! Judita bi bila vesela... Kaj bi bila pač danes dela a? Najbrž bi imela danes prav dosti dela. Zmer°j je imela delo, več kakor deset drugih. Danes pa gotovo še posebno dosti... Kaj bi pač danes govorila, kaj bi mislila?'
Ali je danes tudi nanj kaj mislila? Mislila na to, kako je le malo manjkalo, da bi mu bila dala
25 ženskih lahkih oblek, 7 ženskih plaščev, 27 žemprov in jopic, 20 bluz, 14 kril, 47 kosov moškega in 51 kosov ženskega perila, v celem okrog 250 popolnih oblek. Najslabša je bila zbirka za otroke, za katere se je akcija predvsem vršila.
*	Borba za vsakdanji kruh na Jesenicah. Pred tedni je stekla v železarni Kranjske industrijske d-užbe na Javorniku nova proga za valjanje tanke pločevine. Za ta novi oddelek so do sedaj sprejeli okoli sto delavcev. Toda ponudba delovnih moči je bila mnogo večja, saj se je v prijavnem uradu zglasilo in neštetokrat prosilo za delo okrog 600 ljudi. Borba za delo in zaslužek je bila skrajno huda; dan za dnem so vztrajale pred tovarno velike gruče ljudi, ki so več mesecev zaman čakali na sprejem v tovarno. Najprej so bili sprejeti oni, ki so prišli od vojakov, za temi oni, ki so bili lani odpuščeni, predvsem seveda profesio nisti in kvalificirani delavci in oni, ki so bili iz socialnih ozirov najbolj potrebni. Pa jih še vedno čaka samo domačinov več stotin na delo.
*	Koča v Krnici pri Kranjski gori je odprta vso zimsko dobo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Med tednom se je pa ztfiasiti pri gospodični Pavli Pretnarjevi v Kranjski gori št. 8 Lepih prostorov za smučanje je v bliž ni v izobilju.
*	Nesrečna smrt splavarja. Te dni je splaval z Gortine proti Dravogradu po narasli Dravi splav, na katerem je bilo vezanih več vagonov lesa. Pri Mravljakovi žagi v Vu,.enici je splav treščil v skalo, skrito pod vodo. Pri sunku je veslo udarilo gospodarja Gregorja Butalna, ki je spremljal
blaga kakor kostum. V mali usnjeni denarnici pa so našli 3-50 Din in črno mrežico za lase, par usnjenih rjavih rokavic, dva čipkasta robčka, glavniček, blazinico za puder in svinčnik. Po pe-1 ščici črnih las je sklepati, da je bila pokojnica ostrižena po dečje. Listin niso našli nikakih. Soditi pa je, da je bila stara kakih 18 let. Vse te žalostne ostanke so prenesli v krško mrtvašnico, obenem pa je orožništvo uvedlo vsestransko poizvedovanje. Javnost sodi, da je bila pokojnica najbrž iz Zagreba. V pretehtavanju, ali si je sama končala življenje ali pa je postala žrtev umora, se splošno mnenje nagiba k poslednjemu.
Roditelji, ki sta jim mar sreča in zadovoljstvo v rodbini, morajo, čim opazijo na kakem rodbinskem članu bledost obraza, pomanjkanje volje do jedi, nervoZnost, pogoste bolečine v glavi, nespečnost, lahko razdražljivost, utrujenost, vedeti, da so to posledice slabokrvnosti, a preprečiti morete še hujša obolenja, če takoj pod vzamete ojgčan je krvi z železnatim preparatom, kakor je «Energin» za ja-čanje krvi, živcev in teka. Zdravniki trde, da so za okrevanje otrok in odraslih dovolj tri velike steklenice. Je dobrega okusa, zato ga pi jejo radi otroci in odrasli. «Energin» se dobiva v lekarnah. Pol litra 55 Din.
* Nesreča. Pišejo nam: Nedavno sta se odpeljala z vrha pri rovu z dvigalno železnico pri Sveti Ani Lovro Čvirn in Jože Tičar. Nekako sredi strmine pa je dvigalo odpovedalo. Lovro Cvirn je imel toliko prisotnosti duha, da je skočil v najhujšem diru iz vagonv'ka in se le nekoliko j j potolkel, medtem ko je Tičar treščil z vso silo v splav, v trebuh, da je omahnil in takoj izginil | prepad. Dobil je tako hude iane, da so ga morali pod vodo. Za Butalnom sta skočila v vedo spla-i prepeljati v ljubljansko bolnišnico, varja, a je, žal, ostalo vse iskanje brezuspešno j * Požar je uničil domačijo. Pred dnevi je na-Truplo nesrečnega gospodarja se ni več pojavilo. stal ogenj na strehi hiše posestnika Antona Za-nad vodo. Smrt uglednega moža je vzbudila med j frana v Njivercih. Domači so že počivali. Ogenj prebivalstvom, zlasti še med splavarji, mnogo >So zapazili ljudje z bližnja ceste ter takoj skli-
sočutja.
* Zagonetna smrt mladenke. Te dni so našli
cali domače in sosede. Ker pa je bila hiša krita s slamo in v bližini stoječa kolarnica iz lesa, je bil
ne daleč od Krškega, kjpr se odcepi od banovin- j Ves trud zaman. Lastnik 'rdi, da je ogenj morala ske ceste pot proti Guncam, razpadlo žensko j zanetiti zlobna roka, medtem ko trdijo drugi, da truplo. Mesarski pomočnik Anton Levičnik je pri- je bil kriv slab dimnik.
hitel to javit krški orožniški postaji. Podnared- j • Higijenski žiščeno perje po 10-50, 17-50, nik Lubše in orožnik Pintarič sta se napotila na 28-—, 48-— Din in navzgor. Vzorci se pošiljajo ogled. Našla sta v Pleterskem bregu le okostje, lo- zastonj. Stremecki — Celje, banja in desni čevelj sta bila pod skalo, ostalo * y Potoku je utonil. V tako zvani Potok, ki pa en meter niže. Prsni koš je bil popolnoma se-; se vjje skozi virlog in Staro Loko v Selščico, je sut. Ob njem so bili že razp.idel rjav ženski klo- j zabredel desetletni posestnikov sin Pavel Po-buk, kostum zelenkasto karirane barve, ki pa je | renta jn utonil. Fantičku, ki je bil nekoliko slabo-bil menda le zraven priložen, in nizki čeveljčki! umen, je ob vodi. ki je pri nji posebno rad posta-svetlorjave barve. Ženska torbica je bila iz takega Val, najbrž spodrsnilo, da se je zvalil v tolmun,
odkoder mu ni bilo pomoči. Dečkovo truplo je voda odplavila niže dol do hiše krojaškega mojstra Franca Šmida v Stari Loki, kjer so utopljenca potegnili iz vode.
*	Divje svinle okrog Boča. V gozdovih Boča' se zadnja leta vedno pogosteje javljajo večja krdela divjih svinj, ki pobirajo krompir, repo in druge pridelke z njiv, poleg tega pa njive tudi razrijejo in neusmiljeno pomandrajo. Pred tremi leti je sresko načelstvo odredilo večji pogon. Od' tistega časa so v raznih predelih Boča postrelili kakih 20 do 200 kg težkih svinj. Ker so se zadnji čas spet pojavile v večjih tolpah in povzročale škodo, so domači lovci in tovariši iz Loč. Slovenske Bistrice in Maribora, okrog 30 po številu, priredili na te mrcine večji lov v gozdu nad Stu-denicami. Lov je"prav dobro uspel. Krogle strel-1 cev Baumana, Drozga, Siebra in Poseka so ubile tri črne pošasti. Razen tega so padli še dva srnjaka, srna in velika divja mačka. Ker so videli ta dan lovci v dveh skupinah še okoli 20 div-i jih svinj, so sklenili, da prirede nanje v kratkem! ponoven lov.
*	Pri slabosti je nekoliko kapljic Fellerjevega t bolečine pomirjujočega, blago dišečega Elsa-fluida na sladkorju ali v mleku še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici za 58 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg 330 (savska ba-
' novina).
*	Ponarejeni kovanci po 20 Din so se pojavili te dni v Celju. Ponarejenci so izredno točno iz-
! delani in imajo isto težo kakor pravi, razlikujejo pa se od pristnih po sivkastem blesku. Policija je uvedla obširno preiskavo.
i * Preiskava glede umora Valentina Trdina.
; V zaporih ljubljanskega sodišča s« morilci pokojnega mlinarja in posestnika Valentina Trdina iz Podmilj na Trojanah, ki je bil zavratno ustre-1 ljen 14. oktobra. Vsi aretiranci gladko priznavajo krivdo, vale pa jo drug na drugega. Zato gre preiskava naglo od rok in je pričakovati, da pridejo ; morilci že prihodnji mesec pred sodnike. ! * Pred očmi ga jc osleparil. Te dni se je pripeljal s parom volov kmetovalec Kmetec Mihael iz Velike Vamice v Halozah v Ptuj pred trgovino vinskega trgovca Orniga, da dvigne tam denar za prodano vino. Ko je Kmetec čakal pred trgovino, je stopil v lokal neznan moški in zahteval od bla-
svojo dušo; kako je le malo manjkalo in čutila bi •bila, da je njen upor zlomljen... Kako bi le moglo biti to, če bi bil danes, proti večeru napravil dolgo pot iz samostana do dolomitske hiše; kako bi le moglo biti, če bi ga bila gori sprejela? Kaj bi ji bil danes najprej rekel?
«To noč se mi je sanjalo, da si včeraj umrla, da si si sama vzjla življenje — zaradi mene... Zakaj ti in jaz, midva morava biti vendar eno! Vsaj najini duši. Dovolj dolgo sta bili najini duši ločeni.>
Če bi zdaj stala iznenada pred njim: živa! Kako bi le to bilo? Njeno nenadno oživljen je bi ga umorilo. In kako bi le bilo, če bi bilo vendar vse la sanje?
Jutri na vse zgodaj bo spodaj pokopana. To bo pogreb, kakršnega gore še nikoli niso videle. Vsi so jo ljubili, vsi so jo morali ljubiti! Še celo njeni sovražniki!
Bog ve, ali bo solnce sijalo, ko jo bodo jutri zarana pokopavali? Da, da, da! In kako bodo pele ptice? Pomlad, pomlad! Skozi zmagujočo pomlad, ob solnčnem sijaju in ptičjem petju jo bodo prinesli dol, z njenih ponosnih višav.
Gotovo se bo utrgalo jutri dosti plazov. Po nočnem jugu in lepem današnjem dnevu bo prišlo k pogrebu Judite Platterjeve še grmenje plazov. To so drugačni glasovi, Lakor če bi ji pustil zvoniti z zvonovi.
Kaj je uporni fant od nj?ga zahteval?... Naj bi dovolil Juditi Platterjevi krščanski pogreb in naj bi pustil, da bodo zraven zvonovi zvonili. Ne
morda kakšen grob ob pokopališkem zidu, ne kakšna ,luknja'... Zakaj ne bi pri njenem pogrebu zvonovi zvonili?
Zato! "
Ta kmet Martin je torej tudi veuei, cia se je —. In on, pater Pavel, je mislil, da ve to razen Boga in rajnice le on. Toda hlapec Martin ne bo svoje gospodarice za vse zlato na svetu izdal: še čez grob bo ostal zvest svoji mrtvi gospodarici.
Ali bi bilo njej sami kaj do krščanskega po-gieba? Niti najmanj! Ona ne bi prav nič prikrivala, da je šla sama v smrt. Tudi luknja ob pokopališkem zidu bi ji bila postranska reč.
Ze prastara navada je bila, da so pokopali samomorilca ob pokopališkem zidu, brez duhovnika in zvonjenja. Vsaka stara navada pa je bila sveta. Ljudstvo se je oklepalo svojih starih navad kakor svojih svetinj. Ni pustilo, da bi se jih kdo dotikal, prav nihče. Tudi ne njegovi duhovniki. Pater Pavel bi moral torej ljudstvo presle-pariti, če bi hotel dati mrtvi kraljevski ženi krščanski pogreb. A M bi v zela ra jnka duhovnikovo laž nase?
Ne!
Še zmerej vodi superiorjiva pot po poljanah, poljih in gozdovih, ki so še del dolomitske kmetije. Ta pa je že daleč za njim, nad njim. Ce je obstal in se ozrl nazaj, so se mu lesketale bele stene velike kmetije v solnčnem soju, z višave naproti. Tik za njimi so se kopičile Kraljevske!
stene pod nebo, razlegla se je široka kopa Dolomitov v vsej svoji strašni mogočnosti: do neba visoki skalnati zidovi, kjer se še sneg ni mogel prijeti, polni prepadov in škrbin, tu pepelnato sivi in črni, tam smaragdno zeleni in ažurno višnjevi, ali svetlo rumeni, a'i krvavo rdeči, ali škrlatno rjavi, igra barv, barvna opojnost kamenja, divja domišljija gorskega boga. In sredi pla-meneče lepote skalnate pokrajine se je višnjevo svetlikal temni kristal mogočnega ledenika, razprostirala so se belo in mehko, lesketajoče se in iskreče se snežna polja, odkoder so štrlele navzgor dolomitske škrbine, druga za drugo, neukrotljiva krona te veličastne prirode.
Roglji in grebeni, škrbine in prepadi, dolomitski žari in ledeniški lesket, povsod, kamor je segel pogled gorskega duhovnika: čudovito morje in njegova brazda valov, ki je pri plamtečem ustvarjanju okamenela, se kopičila do neba. Pod belimi grebeni pene in peščenim čarom valov tega neizmernega skalnatega morja so se vlekle temne brazde kotlin, ki so jih robili visoki borovi gozdovi.
Zdaj je pot zavila. V ozki soteski se je penila in bučala voda mladega gorskega hudournika. Nad njim, na navpično padajoči skalnati steni, sivo, staroversko samostansko zidovje z vitkim zvonikom samostanske cerkve, in okoli božje hiše črnikaste lesene koče majhne, daleč od sveta ležeče vasi, sredi dolomitskih krasot.
gajničarke denar za prodano vino, pri čemer je tudi točno označil količino prodanega blaga. Ko je blagajničarka neznanca pozvala, naj ji predloži listek, je možak izjavil, da ima listek voznik, ki stoji pred vrati. Blagajničarka je res stopila ven po listek ter naletela na Kmetca, ki je listek seveda takoj izročil ter čakal pri volih, da mu prinesejo denar. Blagajničarka je nato v mnenju, da je neznanec pravi gospodar, izplačala temu kupnino v znesku 785 Din. Ko se je Kmetec dolgega čakanja naveličal, je povprašal v trgovini, kaj je z denarjem, a so mu odgovorili, da so denar že izročili njegovemu gospodarju. Drzni slepar je seveda medtem že izginil. Zadeva je bila takoj javljena policiji.
*	Nos mu je razklal s sekiro. Nedavno zvečer -se je vračal z Drsteljskega vrha 23Ietni Aiojz Ferko, doma v Drstelji. Nenadno ga je napadel
is sekiro posestnikov sin Alojz Pavko. Zamahnil je proti Ferku in ga zadel z ostrino naravnost v •nos, ki mu ga je razklal na dva dela. V nevarnosti je tudi oko. Ferka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da Je poškodba smrtnonevarna.
*	Štirje vlomi v eni noči. Pred kratkim so se v Selški dolini pojavili doslej še neznani tatovi. Najprej so se oglasili pri posestniku Jerali na Studenem. Vdrli so v hlev in odvedli konja. Nato so šli k posestniku Posečniku, kjer so ukradli enovprežni voz. Zapregli so konja in se odpeljali na Češnjico. Tam so se og asili pri Lončarju. Vlomili so v jedilno shrambo ter odnesli eno obleko, steklenico žganja, nekaj slanine, otroški nabiralnik, v katerem je bilo nekaj drobiža, in popili mleko. Nato so poizkusili srečo v gostilni «Starem Ratitovcu» na Češnjici, kjer jih je pa gospodinja z vpitjem prepodila. Orožniki pod vodstvom komandirja g. Tonejca so se takoj napotili na zasledovanje. Ker je sled držala proti Škofji Loki, so se v tej smeri peljali z avtomobilom, ki jim ga je dal na razpolago g. Eger. Blizu Soteske pod Bukovico so jim apnarji povedali, da so se tatovi peljali okrog pol 5. zjutraj mimo apnence. Orožniki so torej bili na pravi sledi. Pognali so avtomobil proti Škofji Loki in naprej proti Ljubljani. Ze blizu Ljubljane so v daljavi pred seboj zagledali voz s konjem in takoj spoznali, da so tatovi pred njimi. Toda tudi tatovi so zapazili zasledujoče orožnike. Ustavili so konja, poskakali z voza, pustili oboje na cesti in zbe/ali brez sledu. Konja, voz in druge ukradene predmete so dobili pravi lastniki nazaj in se morajo le spretnemu zasledovanju narednika gosp. Touejca zahvaliti, da niso trpeli škode.
*	Prijet roparski napadalec. Ko je šel pred dnevi 301etni krcšnjar Pavel Zivkovič v mraku iz št. Petra proti Novemu mestu, ga je na ovinku ceste pri Mačkovem hribu napadel in pobil na tla neznan napadalec, mu vzel 1700 Din ter izginil v noč. Na podlagi opisa so orožniki dan pozneje v Mačkovcih aretirali brezposelnega ključavničarskega pomočnika Ivana Ž. Ta sicer napad trdovratno taji, toda oropani krošnjar je z gotovostjo povedal, da ga je napadel on in nihče drugi.
*	Še o umoru Ane Gorš.-tove. Umor pokojne Ane Goršetove v Slatniku še vedno ni pojasnjen. Orožniki so preiskavo delno že zaključili in za-mestu. Po mestu in okolici govore, da je aretirana Uršula Rohrmanova že priznala, da je sestro umorila.
*	Huda obsodba zaradi žalitve narodnosti. S
slovenskimi psi, hrvatskimi psi, hrvatskimi vragovi in podobnimi psovkami je nedavno psovala neka zagrizena Nemka iz Apačke kotline svojega soseda, ki se je priselil tjak ij iz Prekmurja. Zaradi sosedstva ji je ta doslej slične psovke odpuščal, kar pa ni zaleglo, tako da je bil slednjič prisiljen, poiskati si zadoščenje pred sodiščem. Zadeva se je obravnavala nedavno pred sreskim sodiščem v Gornji Radgoni ter se je končala s hudo obsodbo na dva meseca zapora brezpogojno in na plačilo denarne globe 800 Din.
*	Zverinski napad. Ko se je vračal nedavno ponoči 271etni posestnikov sin Kores Franc iz
Kočic, občina Žetale, domov, sta ga na cesti napadla brez povoda posestnikov sin Butolen Jožef in viničarjev sin Topolovec Leopold, oba iz Kočic. Prvi je udaril Koresa s polenom po glavi, Topolovec pa mu je zasadil nož pod pleča. Koresa so hudo ranjenega prepeljali domov. Ker se mu stanje ni hotelo izboljšati, so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Izprememba letnih časov.
Izpremeinba letnega čnsa prinaša že sama na sebi mnogo izprememb, ki so važne za ljudski organizem in ljudsko zdravje.
Pomlad, poletje, jesen in zima so štiri važne premene. le premene so važne za gospodarstvo, za različna dela in v glavnem za vse tisto, s čimer živi človek v življenjski skupnosti. Narod pravi: «Vsaka letna doba ima svoje delo, svoje jelo in svoje odelo-.j Kar pravi narod, to drži. Spredaj navedene letne čase pa moramo zopet razdeliti v dve glavni razdobji, in sicer na pomlad, poletje kot prvo ter na jesen in zimo kot drugo razdobje. Na prehodu iz teh glavnih razdobij se prenavlja in regenerira vsa narava, a ž njo tudi človek Stari plašč je pošteno zdržal eno jesen in zimo, treba ga je temeljito okrta-čiti, pokrpati in mogoče tudi nekoliko prenoviti. Cvetlice in sadike je treba okopati, pognojiti, živali urediti in tako dalje po vrsti. A človeka, ljudsko bitje, ki se dnevno izrablja v borbi za življenje, nekako obnoviti. Izpremembe letnih časov spremljajo redno tudi bolezni, ker je človeški organizem tudi preveč občutljiv za vsako izpremembo. Toda te bolezni so jačje baš v tem času in se hitreje primejo človeka, ker je organizem oslabljen in tako
Ljubljani večje kazenske obravnave. Pred okrožnim sodiščem se bo vršila velika razprava političnega značaja, ki bo spet obravnavala znane šenčurske dogodke. Zaradi javnega nasilja, ker so se upirali orožnikom in jih obmetavali s kamenjem, je obtoženih 22 oseb, po večini iz Šenčurja in bližnjih vasi. Obtožnica obsega nad 150 s strojem pisanih strani. Pred sodišče bo prišla tudi prav čedna kokainska afera. Navihani tihotapci kokaina so osleparili nekega Ljubljančana za 28.000 Din. 2 njim so namreč bili sklenili dogovor, da mu dobavijo večjo količino kokaina v praških. Ponaredili so originalne zavitke, v katere so namesto kokaina natrosili le moke. Ljubljančan je od njih prevzel kokain in jim na mestu izplačal kupnino. O zadevi še teče preiskava. Tretja večja obravnava bo v januarju proti morilcem posestnika Valentina Trdina. Pred sodnike pa pride tudi večja razbojniška tolpa iz Cemšenika.
*	Izpred sodišča. Dne 10. t. m. se je zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zaseb-nica Marija Škofova iz Ješence zaradi klevete na tožbo Ivana Hojnika, posestnika iz Ješence. Ker se je s pričami dokazala njena nekrivda, je bila obtoženka Marija Škofova oproščena. Vse stroške nosi tožitelj.
*	Slabo vreine je spet nastopilo. To je res vreme revmatizma, ki se pojavlja v sklepih, križu in drugod ter so bolečine mnogokrat tako silne,
bolj dostopen vsem boleznim. V tem pogubnem času	j„ sw~i, „„ ™ -k v -.r . (
je treba torej skrbeti in poiskati pomožna sredstva,	da Se clovek ne more V taklh Pnmerih
s katerimi ojačimo organizem. Naše telo se hrani v	poniagajo po vsem svetu preizkušene in priznane
svoji končni obliki s krv jo, ker kri je tisto, kar	«Bayerjeve» tablete aspirina, ki odpravijo in olaj-
obdrzi pri živl jenju človeško telo. pomore k n je-	' gai0 bolečine vseh vrst ter nas ohvnrnipin nrpd
govemu razvitku ter nudi materijah potreben za	„ 1 ,L,T tl Obvarujejo pred
regeneracijo in preosnovo staničja!	prehladom, influenco, angino in hnpo. Pozor na
Najvažnejša sestavina krvi je železo. Neki tak	varstveni znak! preparat, ki prvi nadomešča železo, je «Energin» za
jačenje krvi, živcev in toka. «Energin» so sto tisoč_ ljudi preizkusili z uspehom, kar potrjuje na tisoče priznanj. «Energin» se da je otrokom trikrat na dan po eno malo žlico, a odrasli ga jemljejo trikrat na dan po eno veliko žlico, in to pred jed jo. »Energiji* je dober in koristen preparat za vsakogar brez razlike spola in let.
«Energim se dobiva v vseh lekarnah v zaprtih (originalnih) steklenicah po pol litra. Steklenica «Energina» stane 33 Din. Po pošti ga razpošilja Laboratorij «Alga» na Sušaku.
3 velike steklenice «Energma» 110 Din, 6 steklenic «Energina» 220 Din in 1 steklenica povrh. 12 steklenic <Energiua> 440 Din in 2 steklenici povrh.
Reg. br. S. 4787/32.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
IVANJKOVSKO PISMO.
Ivanjkovci, novembra.
Naša nova občina sestoji iz dosedanjih občin Mihalovcev, Litmerka, Runeča, Lahoncev, Zero-vincev, Veličan in dela dosedanje občine Brebrovnika. Ima po zadnjem ljudskem štetju 3852 prebivalcev in obsega 3613 ha. Njena posebnost je, da je to največja vinogradniška občina v ba-
novini. V tej občini sta tudi znameniti Jeruzalem * Vlom. V eni zadnjih noči je neznan storilec! in Svetinje. Kraji v občini so: Stanovno, Streze-vlomil v stanovanje viničarke Klajdaričeve Jožefe fina, Runeč, Zvab, Lahonci, Htiibar, Zerovincl,
v Paradižu v Halozah, ko ni bila baš doma. Vlomilec je odnesel iz nezaklenjenega kovčega v spalni sobi vse prihranke v znesku 940 Din. Orožniki vlomilca zasledujejo.
* Velika tatvina tuje valute. Ljubljanska policija je bila brzojavno obveščena, da je bila izvršena v Čakovcu velika tatvina tuje valute. Žrtev neznanega tatu je postal trgovec Mojzes Geza. Ukradeno mu je bilo: 500 švicarskih fran
Cerovec, Plešivica, Veličane, Mali Brebrovnik, Ivanjkovci, Mlhalovci, Pavlovski vrh, Libanja in Litmerk. Sedež občine je v Ivanjkovcih, kjer je prav sredina občine. Pisarne so v hiši g. Lovra Petovarja. Nova občinska uprava posluje že od 26. oktobra. Za tajnika je imenovan domačin gospod Peter Kociper, učitelj abiturient.
Volilnih upravičencev je bilo 968 ter sta bili vloženi dve listi, ena JNS z nosilcem predsedni-
kov, dalje 2 bankovca po 100 frankov in 365 do- i kom Alojzijem Bogšo in druga nasprotniška. larjev v raznih bankovcih. Uvedena je bila pre-1 Prva Je dobl,a 437 2Iasov in 21 odbornikov, druga
iskava, ki pa še ni odkrila tatu.
* Napad z dinamitno patrono na županovo hiša. V Šmartnem pri Litiji »o se neznanci spravili nad novo izvoljenega župana in mu iz gole hudobnosti obljubili maščevanje. Ze 4. t. m. na večer so se pritepli neki ljudje pred hišo trgovca župana g. Josipa Strmana in mu metali v okna kamenje. Zupan tedaj zadeve ni hotel naznaniti orožnikom v veri, da bo hujskanje prenehalo in se taki primeri ne bodo ponavljali. Pa se je zmotil. Dne 14. t. m. zjutraj ob 5.15 je zbudil stanovalce v hiši pa tudi druge v vasi iz spanja silen pok. Ko je župan z družino razburjen prihitel iz hiše na cesto, je ugotovil, da se je pod izložbenim oknom trgovine razpočila dinamitna patrona, ki mu je izložbo raznesla, poškodovala vrata v skladišče in pobila tudi šipe balkonskega okna v I. nadstropju. O storilcih ni bilo sledu. G. Strman se je takoj odpeljal na orožniško postajo v Litijo. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in je upati, da bodo rokovnjači kmalu za zapahom,
pa 221 glasov in 3 odbornike. V upravi so poleg | predsednika gg.: Kociper Matija kot predsednikov namestnik, Alojzij Pihlar, Ivan Janežič, Mi-hal Krajnc in Lovro Petovar. Blagajnik je g. Ivan Janežič.
V nedeljo 12. t. m. je imelo naše gasilno društvo, ki obstoji že 24 let, izredni občni zbor v svrho preosnove po novem zakonu o gasilstvu. Navzočnih je bilo 29 članov. Dosedanji lOletni načelnik g. Vinko Polak se je zaradi hude bolezni moral začasno odreči nadaljnjemu sodelovanju. Društvo ga je v priznanje in hvaležnost za velike zasluge imenovalo za častnega člana. Izvršila se je slovesna zaprisega ter se poslala vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Pozdravna brzojavka je bila poslana ministru za telesno vzgojo dr. Savoslavu Hanžku. Soglasno izvoljena uprava je naslednja: predsednik Lovro Petotar, poveljnik Matija Lenarčič, njegov namestnik Franc VVeber, tajnik Josip Janžek, blagajnik Franc Rajh, orodjar Štefan Rižnar, vodja obrambnega odseka Peter Bežik, vodja samari-
Šenčurski dogodki, kokain in drugo pred tanskega odseka Sebastiian Jambriško, rojniki so sodiščem. Za prihodnje mesece se obetajo v i Jožef Škrinjar, Matija Bratuša, Ivan Munda in
Ivan Žnidarič, trobentač Franc Šeruga. V nadzornem odboru so: Josip Vodopivec, Franc Ku-kovec, Ludovik Polak, Jože Simonič in Franc Ribič.
Prejšnji teden smo imeli v občini dva požara. V četrtek 16. t. m. ob 13. se je vnelo gospodarsko poslopje pri stanovanju grofovega oskrbnika v Cerovcu. Navzlic temu, da sta dva delavca poleg zgradbe drva žagala, se je ogenj tako naglo razširil, da niso mogli rešiti živine in so zgoreli devet svinj, dve kravi in ena telica. Stanovanjsko poslopje se je ohranilo. V petek ob 17. je pa začelo goreti poslopje Matije Mernika v Brebrov-niku. V poslopju sta bila stiskalnica in enosobno stanovanje. V stanovanju je prebival Janez Gra-šič z ženo in dvema otrokoma. Starši so bili med požarom na delu. Otroka sta bila sama doma in st~ dobila hude poškodbe, tako da je starejši že umrl, mlajši fantek pa bo morda okreval. Na obeh krajih nesreče je bila zelo hitro naša prostovoljna gasilna četa, ki je storila, kar ji je bilo mogoče.
Glavni pridelek je pri nas vino, ki pa je letos množinsko in kakovostno zaostalo za lanskim letom. Čakali smo s trgatvijo do zadnjega tedna
postelji je nesrečni Žagar v velikih mukah podlegel zastrupljenju. Pokojnik, ki se je pred šestimi meseci ločil od svoje žene, zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano.
SAMOMOR ROJAKA V FRANCIJI.
F o n t e n y, novembra.
Tukaj nas je nekaj Slovencev, zaposlenih z gozdnim delom. Gospodarji so z nami prav zadovoljni. Z nami je delal tudi rojak Andrej Kralj iz občine Konja pri Litiji, ki je bil zelo miren človek m dober delavec. Nedavno se je zagledal v neko francosko dekle, ki ga je pa odklanjalo. To ga je tako potrlo, da je siromak obupal in si končal življenje. Lahka mu bodi tuja zemlja!
Nemožnost priselitve v Francijo. Slovenski rudar nam piše: Vse delavce rojake v Franciji opozarjam, naj nikar ne izkušajo dobiti sem svoj-v novembru. Grozdje je kazalo povprečno od 16 ' cev ali zaročenk, ker bi jih to stalo mnogo stro-
do 18 stopinj sladkorja. Mnogo vinogradov se letos zaradi pomanjkanja gotovine ni tako obdelalo, kakor bi bilo potrebno. Povprečni donos lahko računamo le 4 do 5 hI na oral. Vino letnika
škov, naposled pa bi oblastva niti ne dovolila priselitve. Pisec teh vrst je hotel dobiti iz Jugoslavije v Francijo svojo zaročenko. Oblastva so mi že obljubila, da se bo lahko priselila. Poskrbel
mine), ki je prispel iz Ljubljane. Listi so pulili hvale tega prvega večjega slovenskega filma. — V Walsenburgu si je nedavno končala življene Marija Berkopčeva, rojena Uršičeva. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. Zapustila je moža in tri odrasle hčerke. — V istem kraju je utonil Er-nest Vidmar. Mladenič se je vozil po jezeru, pa se mu je prevrnil čoln. Za njim žalujejo mati in trije bratje. — V kraju Armi se je med delom huje poškodoval Martin Krušič, ki ga je v rovu zasulo. — V Jolietu je umrl Martin Černugel mlajši, ki je zapustil starše, tri brate in pet sester. — Prav tam so pokopali tudi Marijo Zab-karjevo. Pokojnica je bila stara 24 let. Za njo' žalujejo mož, mati in pet sester. — V Vandlingu blizu Foresta so pokopali 531etnega Josipa Glaviča. Pokojnik je bil doma iz vasi Drage na Do-, lenjskem. Zapustil je ženo, pet sinov in hčerko.j — V Veroni je umrl Cvetko Šabec, ki je bolehaM že dalje časa. Zapustil je ženo in dva otroka. Po-*! kopali so ga z vojaškimi častmi. — V Chicagu so pokopali Ivanko Bakšetovo, ženo znanega trgovca s čevlji. Podlegla je operaciji. — V okrajni bolnišnici v Milwaukeeju je umrla Marija Pangre-tova, stara 53 let, doma iz Lutrškega sela na Dolenjskem, kjer žalujejo za njo mož, sin in hčerka.
1932. je v ceni precej poskočilo. Žal, da ga je le sem potrebne papirje in si napravil velike stro-tv in tam še kak polovnjak. Do novega leta bo §ke. Ko sem že mislil, da je vse v redu, so pa menda vse prodano. Tudi novo vino se išče; če zabranili njeno priselitev. Okrog 500 frankov je količkaj boljše, se doseže 5 Din za liter, sicer sem tako vrge] prog. Toliko v opozorilo rojakom, pa 3V2 do 4V2 Din. Nova sortna vina, ki letos se- da ne bodo po nepotrebnem razmetavali s trdo
veda tudi precej zaostajajo za lanskimi, se še doslej niso trgovala. Letošnje leto je pokazalo, da se mora vinograd skrbno negovati in obdelo-
muko prisluženega denarja
Iz Eljgelshovena (Holandija) nam pišejo: Slo venci v Eijgelshovenu se bolj poredko oglašamo.
slabo obdelano gorico. Sadja ni bilo skoro nič, tako da se letos na tukajšnji postaji ni naložil niti vagon.
Drugače je letina, kolikor imamo drugih pridelkov, dosti dobra, vendar, žal, to ne zadostuje za lastne potrebe. Lahko bomo letos prehranili živino, vendar smo v velikih skrbeh za steljo. Žadnjih štirinajst dni je skoro neprestano deže-talo, tako da je bilo spravljanje nemogoče. Opravila se še tudi niso jesenska dela v vinogradih in sadonosmkih. tako da naši viničarji od trgatve, ki je le kratko časa trajala, niso imeli še nika-kega zaslužka.
S pomočjo prispevka banske uprave smo s kulukom navozili na novo cesto v Lahonce okoli 200 kubičnih metrov gramoza. Potrebovali ga bomo pa še dvakrat toliko. Ceste so po naših vinorodnih gričih strašne in bo temu vprašanju moral posvetiti naš občinski odbor največjo pozornost.	—r.
PREKMURSKI GLASNIK
ki>W ,vellka je Mi r?zllka "!cd dobro in! y k . ker se Je našc 5tevilo ie precej skrčilo.
f»ln K/\ AhHnlnM/,	W ^ , M. K * 1 /% n	** r\	* ri	-	, #
Do leta 1931. je še šlo, a lani in letos stiska tudi nam ni prizanesla. Praznujemo tu v zasebnih rudnikih po večini po dva dni v tednu, a še na delovne dni se slabo zasluži. Plačati pa je treba vse drago, še vodo. Odpusti so na dnevnem redu in prav 15. t. m. je bilo spet večjemu številu Slovencev odpovedano delo pri rudnikih Lauri in j Juliji za 1. decembra. Žalosten bo božič, ki sej nam bliža. Inženjer Muller, ki pozna tudi Slovenijo in Hrvatsko, je obljubil, da se bo napravil poseben vlak za vračajoče se jugoslovenske izseljence in njihovo pohištvo. Dobro je. kdor ima doma kaj svojega, da ve, kam iti, a žalostno zanj, ki nima ničesar. Marsikateri rojak je doma že skoro nepoznan, ker leta in leta ni bil v domovini. Želeti bi bilo, da bi se doma kaj pobrigali za to, da dobe ti ljudje, ki so skoro izključno rudarji, v domovini delo in streho. V državnih rudnikih je malo boljše. Sicer se tudi tam ne zasluži tako kakor prej, a delajo se po večini vsi šihti. Odpusti so tudi tam neprestani. Vsi gledamo s strahom v bodočnost.
Slovenci v Ameriki. V Chicagu se je med opoldanskim odmorom igrala šolska mladina šole sv. Štefana na cesti. Tedaj je pridrvel avto-mobilist in se zaletel v skupino otrok. Avtomobil je podrl 121etnega Kazimira Vračiča, ki so ga morali z razbito lobanjo prepeljati v bdlnišnico. — V istem mestu je avtomobil podrl tudi Antona Enčimerja. Enčimer ima nevarno poškodovano desno nogo, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. — V Frontenacu je nedavno umrl 721atni Janez Godina, doma iz logaške okolice. — V Du-luthu je pobrala jetika 53 let starega Janeza Ru-žiča. Zapustil je ženo in sina. — V Jolietu so pokopali 881etnega Petra Pečaverja, ki je bil doma iz Rožnega dola pri Semiču. V Ameriki je bival 47 let; zapustil je hčerko in sina. — V kraju Lost Creeku je zadela srčna kap Franca Mezgeca, doma s Primorskega. — Na kulturnem polju se Slovenci v Ameriki pridno udejstvujejo. Številna prosvetna društva prirejajo predavanja, razne jezikovne in druge tečaje in dramske predstave. V Milwaukeeju so zdaj uprizorili Jurčičevega «De-setega brata*. Predstava je dosegla velik uspeh in so jo morali večkrat ponoviti. — Po vseh sloven skih naselbinah predvajajo film «Triglavske str-
15, Rue Lafayette, PARI
odpreinlja denar v Jueoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse. bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburjni spreiemajo plačila na naše čekovne račune: Beleija: «t.**»4-b4. Bruxelles; Francija: št. 1117-94. Pariš; Holsndija: št	Ned. Dienst; Lukseinburg: št. V#>7, Luxembonre. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznici*
Samomor Ljubljančana v Murski Soboti. Pred dnevi je prišel iz Ljubljane v Mursko Soboto na obisk železniški sprevodnik Anton Žagar. Namenil se je k neki ženski, s katero je kot ločen mož dalje časa živel skupaj v Ljubljani. Pred kratkim pa je odšla od njega v Muisko Soboto, kjer je doma. Ko je Žagar prišel na njen dom, se mu je skrila, kar ga je tako potrlo, da se je napotil v bližnjo gostilno, kjer je naročil četrtinko vina. Preden pa je vino izpil, si je nasul v kozarec nekega praška, kar je gostilničar opazil. Ze v naslednjem trenutku je planil izza mize in zdrvel na cesto, kjer je začel kričati. Gostilničar, ki je slutil nesrečo, je tekel za njim in ga s pomočjo drugih pasantov ujel in ukrotil, ker se je Žagar obnašal, kakor bi zblaznel. Z največjo muko so ga prijeli in ga privedli pred bolnišnico, a tam jim je zbežal. Ko so ga spet prijeli in privedli pred zdravnika, ni hotel dati nikakega pojasnila, šele pozneje je svoje dejanje priznal. Zdravnik mu je takoj izpral želodec in mu dal vbrizge, a ves trud je bil zaman. Arzenik, ki ga Je Žagar z vinom zaužil, je opravil svoje delo. Privezan na
Za kuhinjo
Medenjaki. Na desko stresi 10 dekagramov moke, 4 dekagrame sirovega masla, 8 dekagra-1 mov sladkorja, 10 dekagramov medu, eno jajce, pol žličke stolčenega cimta, noževo konico stol-čenih klinčkov, od polovice limone naribanih lupinic, štiri žlice mrzlega mleka in pol deka-grama jedilne sode. Vmesi iz vsega tega testo, ki ga tenko razvaljaj in izreži z obodcem razne zvezdice, venčke in podobno. Medenjake pokladaj precej narazen na pomazano pekačo in jih speci v neprevroči pečici.
Jabolčni cmoki. Zreži štiri žemlje na kocke in jih malo popraži na masti. Četrt kilograma jabolk olupi in jih prav drobno zreži. Žlico sirovega masla dobro zmešaj z dvema jajcema, dodaj malo j soli, žlico sladkorja in noževo konico cimta, k; temu prilij četrt litra mleka. Vse dobro zmešaj,j nato pa stresi zraven prepražene žemlje in naposled še zrezana jabolka. Potem še enkrat vse skupaj dobro zmešaj in pusti 10 minut stati, da se žemlje nekoliko napijejo. Nato prideni toliko moke, da dobiš tako gosto testo kakor za na-| vadne kruhove cmoke. Iz te zmesi oblikuj cmoke ter jih skuhaj v slanem kropu. Priporočljivo je, t če daš najprej en cmok za poizkušnjo kuhati, da: vidiš, ali je testo dosti trdo, odnosno ali ni pre-mehko. Kuhane cmoke odcedi, stresi na razbeljeno sirovo maslo, posuj s sladkorjem in cim-i tom ter jih daj kot močnato jed na mizo.
Sirove omlete. Namoči v mleku štiri žemlje, jih dobro ožmi in pretlači skozi sito. Pretlačene žemlje zmešaj s štirimi rumenjaki in s sesekljanimi in dušenimi jurčki, jih nekoliko osoli, dodaj malo popra in primešaj še trd sneg štirih beljakov, zvrhano žlico naribanega bohinjskega sira in štiri žličke moke. Iz tega testa speci tanke in majhne omlete. Pečene posuj z zribanim bohinjskim sirom in jih daj z dušenimi jurčki na mizo ali pa tudi s kakšno drugo prikuho, na primer z ohrovtom, zeljem, kolerabcami.
Praktični nasveti
Belagonije in pelargonije pozimi. Da nam
bodo belagonije in pelargonije v prezimovališču dobro prestale zimo, moramo skrbeti, da vlada tam vedno enaka toplota (4 do 6 stopinj Celzija). Skrbeti moramo za zadostno svetlobo, ob milem vremenu za svež zrak, toda za čim manj vode; le, če se zemlja popolnoma izsuši, nekoliko za-lijemo, in sicer dopoldne, kadar je milo vreme. Tako spravimo te cvetlice, ki smo jih meseca avgusta na novo nasadili, naredili potaknjence, tudi stare rastline. Februarja ali marca meseca, ko malo več zalivamo, pa presadimo belagonije in pelargonije v večje lonce in skrbimo za enakomerno vlago.
Fuksije prezlmujejo v hladnem prostoru ali v kleti, kjer morejo odganjati, in jih samo tedaj, kadar se preveč izsuše, nekoliko zalijemo. Sele pomladi jih presadimo, obrežemo in pričnemo zalivati. Potrebno pa je, da jih vsadimo v dobro vrtno zemljo, ker stara presušena prst, v kateri so prezimile, ni več dobra.
Presajanje orehov je pomladi mnogo boljše kakor jeseni, ker je rast tega drevja pomladi močnejša kakor jeseni.
Čiščenje linoleja. Če postane potemneli linolej spet nekoliko svetlejši, ga umijemo z mlačno milnico, ki pa se ne sme posušiti na linoleju, temveč jo moramo takoj zmiti z mlačno svežo vodo. Svetel postane linolej tudi, če ga umijemo z mlekom.
Da postane vrv nepremočljiva, jo moramo namočiti v tekočini, ki si jo pripravimo iz lima, razmočenega v mrzli vodi, ki ga nato stresemo v krop, kateremu smo dodali nekoliko glicerina. Vrv namočimo v to tekočino in še v raztopino jedilne sode. Ko se posuši, je vrv nepremočljiva.
Ko kronometer bo deloval vaš želodec, ako uporabljate za odprtje prašek eMagna» purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico v vodi ali mleku Če vzamete prašek <Magno» na konici nožu po jedi, pospeši prebavo, odpravi zagatenje, zgago, kolcanje, bljuvanje, neprijetno sapo iz ust. Zdravi katar želodca in čreves, hemeroide, čire v želodcu. «Magna> se dobiva v lekarnah. En zavojček 4 Din. Ril. 3363, Reg. S. 4788/32.
Sreda, 29. novembra: 12.15: reproducirana glasba (revija slavnih tenoristov); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirani citraški koncert; : 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: i radijski orkester; 19.00: Dubrovnik in Dalmacija j (Aljančič Zdenko); 19.30: literarna ura: kmetje (v «Lovčevih zapiskih» (profesor Preobraženskij); 20.00: prenos opere iz Ljubljane, vmes čas in poročila.
Četrtek, 30. novembra: 12.15: reproducirana glasba (iz zvočnih filmov); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirana glasba (domače in tuje šaljivke); 18.00: vzroki otroških s>.bih lastnosti (Černejeva); 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: plošče po željah poslušalcev; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Petek, 1. decembra: 11.00: šolska ura: proslava narodnega praznika (I. državna realna gimnazija); 12.15: reproduciran koncert (slavnostne koračnice); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirana glasba: Slovenec, Srb, Hrvat za uvjek brat i brat (narodne pesmi); 18.00: proslava uedi-njenja za tujino (Cercle frangaise g. Lacroix); 18.15: proslava uedinjenja za tujino (Angleški klub, ga. Copelandova); 18.30: predavanje Na-| rodne odbrane; 19.00: Sokolstvo; 19.30: izleti za i nedeljo (dr. Andrejka); 22.00: reservirano za prenos: 22.00: čas, poročila; 22.20: reprodukcija II. in III. dejanja Tijardovičeve opere <Mala Flo-ramy>.
Sobota, 2. decembra: 12.15: reproduciran koncert (za vsakega nekaj); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran koncert (operetni venčki); 18.00: reproducirana moderna plesna glasba, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje (Mirko Kra-gelj); 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanjepolitični pregled (dr. Jug); 20.00: radijski orkester, vmes bo pela sevdalinke s spremljevanjem kitare gdč. Mara; 21.00: Fantje na vasi; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester in radijski jazz.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE OD 28. NOVEMBRA DO B. DECEMBRA.
N e d e 1 j a, 26. novembra: 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (ravnatelj Jagodic); 9.30: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10.C0: predavanje za delavce (Smersu); 10.30: operetne arije in duete bost« pela ŠpaDova in Janko s spremljevanjem radijskega orkestra; 11.30: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, koncert; 16.00: iz sadjarstva in vinarstva (predaval bo inž. Lukman); 16.30: pevski koncert «Svobode» z Javornika; 17.30: reproducirana glasba (harmonika, citre); 20.30: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Ponedeljek, 27. novembra: 12.15: reproducirani vokalni koncert (operetni pesmi); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirana ukrajinska in rumunska glasba; 18.00: gospodinja in zdrava prehrana (predavanje ge. Humekove); 18.30: ljubljanski gostilničarji (Rudolf Dostal); 19.00: reproducirani orgelski koncert; 19.30: na meji Orienta (predavatelj Regally); 20.00: lahka glasba (radijski orkester); 20.30: harmonika solo (Stanko); 21.00: operna korepeticija (Sokova in Jelačin); 20.45: čas, poročila; 20.05: reproducirani valčki.
Torek, 28. novembra: 11.00: šolska ura: ipravilno nošenje knjig (dr. Slava Lunaček); 32.15: reproducirana glasba (vojaška godba); 12.45: poročila; 13.00: reproducirana glasba (za ples in dobro voljo); 18.00: otroški kotiček (Ga-brijelčičeva); 18.30: reproduciran koncert (za ples in dobro voljo); 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.33: Moja pot po Norveški (dr. škeri); 20.00: duet citrašev Ahačičev iz Tržiča, vmes bo pel kuplete Bajde; 21.00: prenos iz Beograda: albanska narodna glasba; 22.00: čas, poročila; 22.30: ansleške plošče.
X Milijonar je pobegnil iz zapora. Iz ječe v španskem mestu Alcali je pobegnil milijonar Juan Marchi, ki je sedel v preiskovalnem zaporu. Obenem z njim je izginil jetniški uradnik, ki bi bil moral na milijonarja posebej paziti. Toda to še ni vse. Vodilni uradnik jetnišnice je pri zaslišanju priznal, da je imel v usodni noči nočno službo in da je sam odprl milijonarju vrata, ker je prepričan o njegovi nedolžnosti. Najbrž bi pa njegovo prepričanje ne bilo tako trdno, da ga ni podprl denar. Paznika, stoječega na straži pred glavnimi vrati, je poslal uradnik po pivo, potem je pa jetnika z drugim paznikom vred sam izpustil. Vojak zunanje straže je ustavil milijonarjev avto, ker se mu je zdel sumljiv, a begunci so ga vprašali, kako bi prišli po najbližji poti v mesto, in s tem so ga premotili, da jih je pustil naprej. Zdaj je Marchi že v tujini. Juan Marchi je eden najbogatejših Špancev. V njegovih rokah je skoro«vsa trgovina s tobakom, poleg tega pa mnogo dnevnikov in drugih časopisov. Mož se je tudi javno udejstvoval. Bil je poslanec, pozneje pa prisednik ustavnega sodišča. Ker je bil pod monarhijo nasprotnik revolucijonarcev in socialistov, so ga vtaknili po republikanski revoluciji v preiskovalni zapor. Najprej je bil zaprt v Madridu; ko si je pa pridobil tam med jetniškimi uslužbenci preveč prijateljev, so ga odpeljali v Alcalo, odkoder je zdaj srečno odnesel pete.
X Ciganom avto in radio nista všeč, V predmestju Bukarešte so imeli te dni zbor, kakršnega menda svet še ni videl. Na prostranem trgu je vladalo živahno vrvenje. Na njem je mrgolelo mnogo razcapanih tujcev, med njimi ženske črnih las, okrašene s pestrimi trakovi, ki so nosile po večini na hrbtih dojenčke, otročičke, ki so komaj mogli hoditi, so pa vodile za roke. Bližnje ulice so bile zatrpane s ciganskimi vozovi in vanje vpreženimi kljuseti. Ciganski šotori so bili polni
razcapanih otrok in žensk, moški so pa hodili okrog konj. Na trgu so bili zbrani cigani iz Bukarešte in bližnjih krajev, ki so se bili zbrali na posvetovanje. Bil je kongres v pravem pomenu besede, sklican po predpisih, in oblastva so ga dovolila, čeprav so dolgo okle^nla. Cigani so se postavili v krog, ženske in otroci so jim sedeli pri nogah. Hrušč je bil tako velik, da so si mimoidoči zatiskali ušesa. Kar se je dvignil sivolas cigan, predsednik kongresa, in začel je govoriti o ciganih. Mračna, s pravljicami prepredena je njihova zgodovina. Njihova domovina je baje Indija, ki so jo pa zapustili in zdaj že dolga stoletja blodijo po svetu. Preživljajo se kot konjski meše-tarji, popravljajo kotle in brusijo škarje, ženske so vedeževalke ali pa prodajalke rož. Svoje otroke pošiljajo beračit; če pa ni dosti zaslužka, vedo dobro, da je po ulicah mnogo gosi in kokoši, ki nimajo napisano na perju, čigave so. Srečnejši cigani se preživljajo kot glasbeniki. Prvič so se torej zbrali cigani na rumunskih tleh na prvem kongresu, da protestirajo proti svetu, proti svoji hudi usodi in proti prosvetljenosti, ki je njihov najhujši sovražnik. Avtomobili so ljudem gotovo zelo dobro došli, toda cigane so pripravili ob zaslužek. Konji so postali nepotrebni in konjski mešetarji nimajo več zaslužka. Enako je tudi z radiem in gramofoni, ki so pripravili muzikante ob kruh. Ciganski kongres je preklel radio in gramofone. Preklel je tudi avtomobile in nikogar ni bilo na kongresu, ki bi se ne bil pridružil temu protestu. Kar se je priglasila k besedi stara ciganka. Zahtevala je odločno, naj oblastva aretirajo vse bele vedeževalke in hipnotizerke. To so same sleparke, kajti pravi pogled v preteklost in bodočnost je dan samo ciganom, ki imajo za seboj tisočletno preteklost. Nekateri cigani so zahtevali odstranitev kuhinjske posode, ki je izpodrinila kotle. Tako so protestirali cigani proti napredku našega stoletja. Nastopilo je mnogo govornikov in vsi so zahtevali izboljšanje položaja ciganov, ki vladajočo gospodarsko stisko še posebno hudo občutijo. Cigani so zahtevali, naj bi jim bile priznane velje pravice Pravijo, da so svojega bednega življenja že siti. Na ciganskem kongresu je bila sprejeta resolucija, po kongresu se je pa cigansko odposlanstvo podalo k policijskemu ravnatelju.
X Angleški učenjak je izginil med divjaki.
Pred leti je angleški polkovnik Favvcett s svojim sinom in več spremljevalci priredil znanstveno potovanje v še nepreiskane kraje Južne Amerike. Ko je prestopil meje prosvetljenosti, je za njim izginila vsaka sled. Leta so minila, polkovnika z njegovimi spremljevalci pa ni bilo več nazaj. Za njim so šle druge ekspedicije, ki so ga iskale, pa brezuspešno. Svet je bil prepričan, da je Favvcett postal žrtev divjakov. Zdaj pa poroča neki londonski list, da živi polkovnik Favvcett v svojem taborišču nekje sredi Južne Amerike. Poleg Faw-cetta in njegovega sina sta z njim še dva spremljevalca. Vsi živijo skupaj z doslej neznanim indijanskim plemenom. S hčerko indijanskega poglavarja se je Fawcettov sin John celo poročil. To poročilo je prišlo od nekega dominikanskega misionarja, ki deluje v Južni Ameriki.
X Nov svetovni jezik. Angleški jezikoslovec Okden je sestavil po angleščini nov mednarodni jezik. Njegov jezik obsega S50 besed, ki jih je izbral iz jezikovnega zaklada angleščine. Izbral je najbolj rabljene angleške izraze in pravi, da to v polni meri zadostuje za vsakdanjo potrebo. Okden trdi, da se lahko vsak povprečno nadarjeni človek v 30 dneh nauči vseh besed njegovega jezika. Tudi Angleži se bodo morali šele naučiti novega jezika in pri tem nalete na večje ovire kakor drugi narodi, saj se je treba naučiti na pamet 850 besed. Vprašanje pa je, ali bo Okdenov jezik obveljal. Boriti se bo moral v prvi vrsti z esperantom, ki se je v 50 letih znatno razširil, tako da ga govori zdaj že 130.000 ljudL Nedvomno pa ima ta poenostavljena angleščina svoje prednosti, ker je po svetu na milijone ljudi, ki so se v šoli naučili samo osnov angleščine, a to je baš podlaga novega svetovnega jezika.
Kašelj in motnje pri dihanju Prot> kaš]j" lekarnarja Fellerja, zlasti v izpremen-
Ijivih dneli pomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuča in dihalne organe. Slabotne osebe in otroci bi ga morali jemati vsak dan, ker je poleg prijetnega teka tudi tako hranljiv, da koristno vpliva na telesno odpornost in moč. 2 steklenici 50 Din,
postanejo lahko predhodniki težkih pljučnih obolenj, ako se zanemarijo. Zato store dobro vsi, ki se zavarujejo z uporabo pravega zagorskega soka «Elsa» za prša in
4 steklenice 92 Din 7 omotom in poštnino vred. Razpošilja ga lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 560 (savska banovina).
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravja Sp. br. 509 z dne 24. marca 1932.
i
J&žML
j Is. / ^
v':J
Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in srebrnino kupite dobro in po nizkih cenah pri
Ljubljana 6
ULICA 4
poleg frančiškanske cerkve
Ceni': zaslon* in franko.	Cenik zastonj in franko.
938 A
Ze za samo
fh
Din na mesec imate
!LJ 12 M. k-T-Proti gotovini Din 3350"— NA OBROKE:
Šestmesečno j
nan aSi'o	E>i<i 35 • —
6 obrokov po	„ 527* -
Dviioanstmesečiiot
napiačiia	Din 373'—
12 obrokov po	276'—
Gsemna s raeiečnos
IS obrokov po Dia 2 tO-—
ves svet pod svojo streho
Novi PH LSP3 prejemnik 938 A z dinamičnim zvočnikom prejema vse valovne dolžine od 15 do 2000 m, torej
EVROPO
AMERIKO
AVSTRALIJO
Zahtevajte brezplačni cenik
Ogled in predvajanje brezobvezno pri
zastopništvu PHILIPS-RAD IO »siopoiii.«
H. SUTTNER, LJUBLJANA
Palača Danav	Aeksandrova cesta 6
Zopet
I
v današn |ili hudih časih si preskrbi še mi |ln/e v«akdo s tem da si urt*«li doma nekako domačo nletilnico. Mi n u hmo delo vsakomur na ta nafin da odvzemamo izdelane olelenme dobavi |amo prejo in izplačujemo nie/ilo za plelenie. I o potr|uje mnogo zalival i'e želite luili Vi dela m zaslužka pilile zaupno po brez-f>ln<" na navodila tvrdki: Doinsča pletarska* industri ja josip Tomažič.
Maribor, Krekova ulica št 16
Listnica uredništva
Kukava. Tista zgodba je lovska latinščina, kakor sodimo.
Maribor. Taka slika bi stala okrog 80 Din.
Sv. Miklavž pri Mariboru. Vprašali morate odvetnika ter mu natančno razložiti zadevo, da Vam lahko da dober nasvet.
Trbovlje. S podlistki smo za dolgo časa preobloženi.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Na pravi naslov.
Tujec v Parizu si je hotel ogledati muzej. Pa je ustavil starejšega gospoda in ga prijazno vprašal, po katerih ulicah bi prišel do njega. Ogovor-jenec se je nekoliko zamislil, zmajal z glavo in odgovoril v zadregi:
«Svetujem vam, da se obrnete na prvega tujca, ki ga srečate. Jaz sem namreč Parižan.»
znižane cene!
Dobre, točne ure
za malo denarja pri tvrdki Trgovski dom — Stermecki. Niklja-sta anker-remontoar-ka 40 Din. prav taka ura, lepo gravirana 58 Din, tula-posrebre-na, lepo gravirana 130 Din, zapestna 96 Din, navadne budilke po 39, 60, 80 Din, žepna budilka 180 Din. navadna stenska ura 55 Din stenska ura s kukavico 216 Din.
Po znižanih cenah tudi velika izbira verižic, obeskov, prstanov in druge zlatnine.
trnom
Tovarna perila in oblek
Celje št. 97
Zahtevajte novi, veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami, ki je pravkar izšel ter ga dobite brezplačno. Kar ne ugaja, se zamenja ali pa vrne denar.
MALI OGLASI
Dva močna, lepo razvita fanta,
stara II in 10 let, dam za svoja dobrim ljudem na deželi. Prispeval bi tudi k njuni obleki. — Pojasnila daje Franjo Korošec v Mariboru, Levstikova ulica št. 9.	282
Pozor!
Pekarna v Pesjem št. 35 sprejme takoj vajenca. 281
Proda se lepo posestvo v Beli krajini,
sestoječe iz njiv, travnikov, gozdov in vinograda. Hiša za dve družini ob glavni cesti je primerna za vsak obrt. — Natančnejša pojasnila daje gostilna šute v Brezovici pri Kočevju.	280
Št. Vid — Medno!
Ob veliki cesti se išče stavbna parcela v izmeri 500 do 800 m2. Ponudbe sprejema pod značko «A. A.» uprava «Domovine».	270
Naffooljše nogavice
Drugo je dražje.
A: «No, motorno kolo bi še ne bilo tako drago, toda vse drugo, kar spada k njemu, stane mnogo denarja.»
B: «Da, posebno, če je to drugo zlatolaso in lepo nakodrano.»
Žeparjeva žena.
Zeparski tat: «Kako neki se moreš zanimati za modo?»
Njegova žena: cRada bi dognala, kje bodo letos prišiti žepi.»
Nova služkinja.
«Kje je stala vaša zibelka, Marička?* vpraša profesor novo služkinjo.
«Zadnjih deset let na podstrešju, gospod pro-fesor.j
Motor na pogon s plinskim oljem in motor na pogon s sesalnim plinom,
prvi z 20 do 25, drugi z 10 do 12 konjskimi silami — oba že rabljena, vendar še v dobrem stanju, proda poceni Čeh Franc, trgovec z mešanim blagom v Murski Soboti.	277
Za hranilne knjižice kamniške mestne hranilnice
se daje za polno vrednost manufakturno blago in tudi gotovina po dogovoru Ponudbe sprejema uprava cDomovinej pod tUgodna prilika>.	296
Pes volčjak,
osem mesecev star, s pokonci stoječimi ušesi in z rdečo ovratnico, se je dne 25. oktobra izgubil. Pes sliši na ime Luks. Odda naj se proti dobri nagradi v knjigarni W. Blankeja v Ptuju.	275
Med prijateljicami.
Urška: «Pomisli, Gašper me je zasnubil. Ali je mogoče, da se je tako resno zaljubil vame, ko se poznava šele tri dni?»
Špelca: «Tri dni? No, potem je pa že mogoče.<
Ne iščimo daleč, kar je tako blizu.
">oti vsem razvadam in strastem: proti pohajkovanju, kajenju in alkoholu ter za pridobitev najboljšega zadovoljstva in razvedrila sc je izkazala
knjiga z močno in napeto vsebino kot najbolj uspešno in najbolj priljubljeno sredstvo.
Čitanje interesantnih romanov se marsikomu tiiko priljubi, da prebije svoj prosti čas, ki ga je prej nehote daroval svojim strastem, ob čtivu, v svojo največjo zadoVoljnost in zabavo ter v srečo in zadovoljnost vse družine. Pa tudi vsak drug zemljan, ki mora v današnjih hudih časih dan za dnevom voditi neizprosno borbo za življenje in svoj obstoj, je nujno potreben tega najuspešnejšega in najbolj učinkovitega sredstva za duševno pomiritev po vseh dnevnih neprijetnostih in skrbeh. Silno napeti romani iz «Jutrove> knjiž-
nice imajo moč, da pričarajo čitatelju lepše življenje in razgrevajo njegovo domišlj.jo. Zato či-tajte «Jutrove» romane doma ob vsakem prostem Času, pa boste takoj za nekaj ur rešeni morečih skrbi; pregnane bodo izkušnjave, ki Vas izvabljajo po nepotrebnem iz hiše v morebitne nerodnosti in v udajanje strastem. Vse Vaše misli, ki so često po nepotrebnem vklenjene v verigo življenjskih neprilik, bodo osvobojene in po silni moči zanimivih in interesantnih dogodkov in za-pletljt:jev «Jutrovih» romanov usmerjene v lepša
duševna doživetja. Okrepili si boste živce in duha; svet in življenje bosta zopet taka, kakršna sta, a ne tako črna, kakor jih marsikdo vidi v svoji bolni črnoglednosti. Dom in družina Vam bosta zopet najljubše zatočišče, ki ga ne bodo mogle nadomestiti družba, gostilna in vse druge drage zabave. Vzlie vsem neprilikam, ki jih doživljate, se boste veselili zopet noči. ki Vam bo po čitanju nudila zdravo spanje ter Vam okrepila teio in duha za nov delovni dan.
Vsak družinski oče, mati, mož in žena, sploh vsi, ki ste potrebni blagodejnega razvedrila, notranjega miru in miru v hiši, si ol» priliki, ko nudimo
svojim cenjenim čitateljcin za dolgo zimo,
za Miklavža in Božič
rnzoolago «Jutrovos> knjižnico, nabavite knjig, ki jih tokrat oddajamo, upoštevajoč neugodne prilike za zaslužek, po ceni. kakor še nikoli.
Na razpolago so naslednji velezanimivi romani:
1.	Jean de Ia Hire: I.ucif^r. fantastični roman v 13. šestih delih. 1924. 2T5 str. Broš Din 15,—
2.	Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—.	14.
3.	Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—. 15.
4 Aleksander Diimps: Zvestoba do eroba. (La Dame de Monsoreau.) Ronuui. 1925. 419 str. B-oširan 16. Din 15.—.
5.	James Oliver Curvvood: Onkraj pragozda. Ro- 17. man. 1925. 129 sir. Broš. Din 10. -.
6.	Gustave le Rougt: Misterija. Roman. 1925. 177 str. 18. Broš. Din 15.—.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Ilabs- 19. bur/.ami. 1926. 520 str Broš. Din 15—.
8.	Jack l.ondon: Romun treh src. 1926 455 str. 20. Broš. Din 15.—.
9.	Oevre Richter Frich: Rdeča megla Roman. 1926. 21. 108 str Broš. Din 15.—.
10 Rene lu Rruvere: 1 lektorjev meč Roman. 1926 22. 80 s'r. Broš. Din 10.—.
11.	Zevaccc: Pnpežinja Favstu. Roman. 1927. 194 str.'25. Broš. Din 20 -	I
12.	Z. O. Cu v\cr,d: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. '24.
Din 15.—.	25.
E. G. Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena 1927. 291 str. Broširun Din 20—
Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10—. Znne Grey: Železna cesta Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 20.—.
Stanley VVevman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 255 str. Broš. Din 20—. Sinclair-Gluck: Zlati panter. Roman. 1928 Broš Din 15.—.
Michel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš Din 50.—. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman 1929. 344 str. Broš. Din 25.—.
Emerson Hougli: Možje. Roman. 1950. 210 str. Broš Din 25.—.
Donald Kejnhoe: Gusar v oblakih Letalski roman. 1930. 150 str. liroš. Din 20,— Artur Bernede: Belfegor Pustolovski roman. 1950. Broš. Diu 20.—
Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broširano Din 10—
Melik: Do Bitoljn in Ohrida. Broš Din 10.—. France Podiipnik: Jela rje vi ču vaj i. Broš. Din 16.—.
26.	Burroughs: Tarzan, l.del. Din 20,-
27.	Burroughs: Tarzan, 11.del. Din 20,—.
Nadalje nudimo našo pestro poljudnoznanstveno
in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet» v zvezkih za komoletne kniige od prve do šeste, po Din 20— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 25—.
Poštnina za kn jigo Din 2.—.
Kdor bo naročil za Din 50.— knjig po zgoraj navedenih znižanih cenah, ho prejel eno knjigo za Din 15.— zastonj. Kdor bo naročil knjig za Din 75.—, bo prejel eno knjigo za Din 20.— brezplačno, kdor
pa ho naročil knjig za Din 100__, bo prejel eno
| knjigo za Din 25__brezplačno. V naročilnici navedite knjigo, ki naj Vam jo brezplačno pošljemo. Opozarjamo, da so-vse zgoraj navedene knjige broširane. Kdor želi prejeti vezane knjige, mora z« vsako kniigo plačati Din 8.— več. I Čitalnicam, knjižuicr.ni in onim, ki si hočejo urediti ali pa izpopolniti domačo knjižnico in bi bili pripravljeni naročiti vse zgoiaj navedene knjiee (27 knjig), ki stanejo Din 800.—. bomo kn jige prepustili za Din 600.—, za odpremo in poštnino še posebej Din 50.—. Knjige naročajte po naročilnici, ki jo izrežite iz te strani in jo točno izpolnite.
ISM^u in Fožičku so na razpolago naslednje mladinske knjige:
ludi letos ho.emo prispevati k osrečevdiiju mladine za Miklavža in Božič. Tako kakor smo to vedno radi storil' ob vsnki dani pribki in po svojih močeh skrbeli, da ie bila mladina vesela in srečna. Dobro vemo. da ni dnrila. ki bi n rela šoloobvezno mladino bolj razveselili, nego so knjige iz «Jutrove> mladinske knjižnice Da bosta Miklavž in Božiček tudi letos v stanu razveseliti vso slovensko mladino, smo cene mladinskim knjigam znižali tako. du v družinah, kjer je več otrok, ne bo nevo.ščljivosti, marveč bo vsak otrok deležen vsaj po ene knjige.
Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 1928. 120 slik Prigode porednega Bobija. Poslovenil VI. Levstik. | 1929. 108 slik.
Skok, Cinok in Jokica. Spisala tetka Metka llnstri-j ral I'r. Podrekar. 1929. 64 slik i Janko in Stanko. Spisal G. J h. Rotim? n Poslovenil
VI. Levstik. 1929. 54 slik Prigode gospoda Kozamurnika. Spisal (.. Ih. Rotman. j 1929. 149 slik.
Bratec Branko in sestrica Mica. Spisal (.. I h Rotinnn. i Poslovenil M. Levstik. 1930. 100 slik.
I Potovanje in čudov ite prigode Tomija Popkinsa.
I Pravljica s 125 slikami. 1950. I Sambo in Joko. Spisal G Tli. Rotman. Poslovenil I VI. Levstik. 1930. 140 slik.
I Osel gospoda Kozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. ! Z. 82 slikami.
Zgodba o Vrtismrčku in šilonoski. Spisal G. Th.Rot-mun. Poslovenil VI. Levstik. 1951. S 110 slikami. Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90,—. poštnina Din 7.—. Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—. Pri odjemu 4 knjig D Ki 44.—. poštnina Din 3.—. Posamezna kn jiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—.
Nadalje so za mladino prav priporočljive še nasledn*e knjige:
Burrouglis: Tarzan, I. del. Din 20.— Bniroughs: Tarzan, 11. del. Din 20.—. Podiipnik: Jelurjevi čuvaji. Din 16.— Poštnina za vsako teh treh knjig Din 3. Te »Jutrovei. mladinske knjige nudijo otrokom zvrhan koš veselja in radosti, česar nuj ne manjka na zimo v nobeni družini.
Upravništvu „JUTRA" v Ljubljani.
Podpisan naročam.....................knjig, in sicer
štev..........................., za skupaj Din ...............................
Za vezavo vsake kuj ge po
Diu 8 —......„ ..............................
poštnina za vsako knjigo po
Din	. i . ...................................
skupaj zn Din
Kot brezplačno knjigo mi pošljite knjigo štev................................
Naročam tudi sledeče mladinske knjige:
................................................................ Diu ....................
skupaj za Din poštnina za vsako knjigo Din 2—........
sknpilj za Din
Iznos sem Vam plačal... pri podružnici ,. Jutra" v
Iznos sem nakazal po poštni položnici. Iznos liakažem, ko prejmeni poš.tno položnico. Neustrezajoče prečrtajte! Knjige pošljite na naslov: .....................................—
Izdaja za kot-zorcij »Domovine« Adolf R i b a i k a r.
Urejuje Filip 0 mladič.
Za Natoduo tiskarno Fian JezerSek.