Med strokovnjaki s področja prevajanja se je zanimanje in razumevanje etike v veliki meri spremenilo, ko je Andrew Chesterman objavil predlog Hieronimove prisege (Chesterman, 2001). Prve opredelitve etike, ki temeljijo na ekvivalentnosti (Newmark, 1991), zvestobi, lojalnosti (Nord, 1997) ter zaupanju, so se umaknile novejšim pojmom, ki temeljijo na odgovornosti (Baker in Maier, 2011) in družbeni odgovornosti (Drugan in Tipton, 2017). Prevajalce, ki pri svojem delu spoštujejo etični kodeks oziroma kodeks ravnanja, zavezujejo načela poštenosti, integritete, jezikovne kompetentnosti, zaupnosti in zaupanja. Pričujoči prispevek uvaja kratek pregled literature o poglavitnih napredkih prevajalske etike, od prvih jezikoslovnih do sodobnih interpretacij. Sledi analiza in primerjava nekaterih poklicnih kodeksov ravnanja glavnih mednarodnih združenj prevajalcev in tolmačev, ki se zgledujejo po Združenju poklicnih prevajalcev in tolmačev (APTRAD – Associaçao de Profissionais de Traduçao e Interpretaçao), enem izmed novejših prevajalskih združenj, ki je sprejelo kodeks ravnanja v zadnjih šestih letih. Cilj članka je ugotoviti, katere teoretske opredelitve etike se odražajo v obravnavanih kodeksih ravnanja in katere razprave potekajo o njihovi uporabnosti za prevajalce v vsakodnevni praksi. Avtorica članek sklene s priporočilom o spremembah kodeksov ravnanja, da bi bili v praksi za prevajalce uporabnejši.

Pravice