Ljubljana, 9. februarja 1931
Cena 2 Dir
Lpravništvo Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Telefon št 8122. 3123, S124. 3125. 312ti Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burtrova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 'I - Telefon št 190. Podfžniu" Jesenice: pri kolodvoru
št :<to
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baum-
•iartnerja
Ponedeljska izdaja
Pone.ieljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek ziutraj _ Naroča se posebej in velja po pošti pie;e-mana 4 Din. po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knaflieva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova ce^ta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi »o ta ri fu
Pretepi v sejmu
Viharna razprava o proračuna vojnega ministrstva — Napadi na Pilsudskega so izzvali pretep med vladnimi in opozicionalnimi poslanci
Varšava, 8. febr g. Na včerajšnji seji seima je prišlo pri podrobni debati o proračunu vojnega ministrstva do neverjetnih ttimultov Ko je narodno-demokratski poslanec ln bivši generalštabni častnik Ar ciczewski ostro kritiziral ta proračun ter med drugim povdarjal, da vojni minister, ki je obenem seneralni inšpektor vojske, ministrski predsednik in diktator, nikakor ne more izoolniti svojih dolžnosti in se ne more posvetiti obrambi države, je nastal med poslanci vladnega bloka velikanski nemir. Nekateri poslanci so ob vzklikih »Roke proč od Pilsudskega!« zavzeli grozilno stališče proti narodnim demokratom Sfimskemu maršalu je le s težavo uspelo vzpostaviti mir.
Slični prizori so se ponovili tudi pri
govoru člana kmetske stranke Roga, k1 je pri razpravi o dogodkih v Brestu med drugim povdarjal, da se častniki v bodoče ne smejo ponižati s funkcijami jetniških stražnikov Ko je končno narodno demokratski poslanec Kawecki kritiziral maršala Pilsudskega in poljske legionarie za časa svetovne vojne, je izbruhnil vihar ogorčenja. Več vladnih poslancev je dejansko napadlo govornika ter ga preteplo. Zaradi tega ie prišlo do splošnega spopada med narodnimi demokrati in poslanci vladnega bloka Ko je hotel poslanec Kawecki poseči v žep, so ga prijeli poslanci vladnega bloka ter ga vrerli iz dvorane. Na koncu debate so viadnl pos'anci pretekli tudi narodno-demokratskega poslanca Sti-pukowskega.
Razpis parlamentarnih volitev v Španiji
Vršile se bodo 1. marca, novi parlament pa se sestane
25* marca
Madrid, 8. februarja. A A. Službeni list prinaša odlok vlade o otvoritvi novega parlamenta, ki bo 25. marca. Volitve v parlament so določene za 1. mare, za senat pa za 15. mare.
Madrid, 8. februarja. AA. V soboto je : ralj podpisal odlok, po katerem bodo nlošne volitve v španski parlament 1. narca. Odlok je bil objavljen v današnjem iradnem listu. List prinaša tudi drugi <1 lok, ki ukinja vse prejšnje naredbe, ki
so odpravile ustavne garancije in obnavlja vse svoboščine predvidevane v trinajstem členu ustave. Tako je obnovljena zborovalna pravica in volilna agitacija. Istočasno je bilo amnestiranih nad 800 jetnikov, ki so bili aretirani v zadnji vojaški revolti v Jaci. Na drugi strani so pa civilne oblasti odredile aretacijo raznih socialističnih voditeljev in predsednikov delavskih organizacij. Med drugimi je bil aretiran vodja železničarske zveze.
Narodna obramba Francije na morju
Francija namerava znatno ojačiti svojo vojno mornarico z najmodernejšimi vojnimi ladjami
Pariz, 8. februarja. AA. Ker je provizo» nčna trancosko italijanska pomorska po« godba 1. januarja prenehala, je francoska vlada izdelala obširen gradbeni pomorski program. Francoski mornariški program predvideva gradnjo cele vrste novih tipov uklopnih križark, ki bodo imele veliko hi« ?rost m bodo oborožene s težkimi topovi. Nove križarke bodo štele po 23 tisoč ton. vled drugim predvideva program gradnjo - desettiM>čtonskih križark, sličnih znamo
nitim nemškim malim oklopnicam. Fran» cija bo končno zgradila mnogo podmornic m drugih vojnih ladij, ki niso prepoveda» ne po londonski pomorski pogodbi.
V kuloarjih parlamenta trdijo, da bo za« konski načrt o francoski vojni mornarici posebne važnosti, ker predvideva zgradi» tev novih oklopnih križark, ki bodo nad« krilile nemške križarke. Debata se bo vo» dila v glavnem o vprašanju tonaže, ki je predvidena na 23000 ton.

„Vatikanski jetnik na svobodi
v kratkem bo papež ob priliki proslave 1500 letnice ekumenskega koncila drugič zapustil svojo „ječo" in stopil na italijansko ozemlje
Rim, 8. febr. d. S sklenitvijo tako zva-rié lateranske pegodbe med papežem in kraljevino Italijo je prenehalo prostovolj-jetmštvo poglavarja katoliške cerkve, nima sedaj nobenega povoda več, da bi zapuščal ozemlja novo ustanovljene tikanske države.
Kakor se izve, bo papež Pij XI. v krat-m zapustil Vatikan in odšel na italijan-) ozemlje. To bo drugi odhod papeža iz je države. Prvič se je odpeljal papež j XI. dne 20. decembra 1929 v zaprtem tomobilu na vse zgodaj skozi prazne ce Rima v baziliko Sv Ivana Lateran-ga, kjer je opravil službo božjo. Samo j izvoljencev, gojencev Lombardovega j narja, se je udeležilo tega slovesnega '
pota papeževega. Služba božja v baziliki Sv. Ivana je bila takrat jubilejna služba božja, kajti Pij XI. je tudi svojo prvo mašo čital v tej cerkvi. Drugo službo božjo bo izvršil Pij XI. izven Vatikana sedaj v baziliki Sv. Marije Snežne. Cerkev stoji nedaleč glavnega kolodvora in notranjega ministrstva, v katerem uraduje Mussolini na Eskvilinskem griču. Povod za to slovesnost je 1500-letni jubilej ekumenskega koncil? v Efezu. ki se bo vršil od 7. do 10. maja. Kakor znano je efeški koncil ustvaril dogmo o svetosti Device Marije. (V prihodnji številki tedenske revije »življenje in svet« izide zanimiv članek »Obisk v Vatikanu«, s številnimi slikami. Op. ur.)
Odmev Briiningove zmage
Pariz 8. februarja. AA. Nocojšnji J X emps-:< komentira Brüningovo zmago v parlamentu ter pravi, da je dosegel Brüning velik uspeh, ki pomeni več kot vsi govori na zborovanjih. Sicer je res. da parlamentarna večina ni kompaktna, toda včerajšnje glasovanje v parlamentu je navzlic temu popravilo situacijo, ki je nastala v Nemčiji z volitvami 14. septembra 1930.
Nov potres na Zelandu
Pariz. S. februarja. AA. Po zadnjih vesteh iz Welingtona je bil danes ponoven strahovit potres. Begunci v okolici Napiera in H.»>tingsa bodo prisiljeni zapustiti te kraje in podati se v notranjost otoka. l;er grozi nevarnost morske poplave.
Lnnilon. 8 februarja. AA. Iz Wellinsjtona poročajo, da je neko letalo ki je letelo nad opustošeno pokrajino, padlo s precejšnje višine v bližini Wairoe na tla. Pilot in dve osebi, ki sta bili v letalu, so mrtvi. Letalo je razbito. (Zanimiv članek o Novem Zelandu priobcuje revija »Življenje in svet«. Op. ur.).
Praga brez vode
Praga. 8 februarja, d. Ker se je pokvart-la cev glavnega vodovoda, so morali včeraj ustaviti vse dovajanje vode iz. glavnega izvira v Karaniu. Ostali vodovodi niso mo eli zadovoliiti potrebe mesta, zaradi česar so ostali celi deli mesta več ur brez vode. Z vseh koncev in krajev so pripeljali vse razpoložljive črpalke ter si z njimi poma-cali. kolikor je bilo mogoče. Zaradi velikega pomanjkanja vode so bile snoči prepovedane predstave v nekaterih praških gledališčih.
Konflikt med dunaiskim magistratom in vojnim ministrstvom
Dunaj. 8 febr. d. Magistrat je izdal danes zanimivo prepoved obiska otrok pri predvajanju nekega vojaškega filma. Zvezno vojno ministrstvo je namreč dalo posneti film »En dan vojaškega življenja v Bruckneudorfu«. Ta film naj bi seznanil državljane z dejanjem In nehanjem zvezne vojske Mestni magistrat dunajski pa je izda1 sedaj naslednjo prepoved: »Film prikazuje obširno izobraževanje vojakov pri uporabljanju orožja in bojnih sredstev za vojno. Takšne izrazite predstave vojaških dejanj je treba označiti iz pedagoških razlogov deci za neprimerno in škodljivo!
Ministrstvo za vojsko se bo pritožilo zoper ta odlok dunajskega magistrata.
Zbližanj e med Bolgarijo in Grčijo
Sofija, 8. februarja. AA. »Zarja« poroča, da je vlada sporočila grškemu poslaniku v Sofiji Dandrinisu, da je pripravljena skleniti z grško vlado trgovinsko pogodbo ter začeti pogajanja. List pravi, da je Grčija svoje delegate že imenovala. Bolgarija pa juh bo te dni.
Ruska naročila v Nemčiji
Berlin, 8. februarja. AA. Ruska trgovinska delegacija poroča, da je Rusija naročila v Nemčiji industrijskih proizvodov minulo leto za 566 milijonov mark. To j« za 28% več kot preteklo leto.
Senator Tittoni f
Rim. 8 febr. d. Kakor smo že včeraj poročali, je umrl v soboto ob 7. zvečer senator Tommaso Tittoni, bivši vnanj; minister, predsednik senata in predsednik akademije, v starosti 75 let. Tittoni je podlegel influenci, ki jo je dobil že pretekli mesec.
Pokojnik je bil rojen 1855 v Rimu. Njegov oče je izgubil velik del svoje imovine za časa nacionalne agitacije zoper posvetno oblast papežev. Papeška vlada ga je izobčila in je radi tega tudi sin preživel svoja mladostna leta v tujini, zlasti v Angliji; študiral pa je tudi v Nemčiji, Franciji in drugih evropskih državah. Ko so Italijani zasedli 1S70 Rim, se je povrnila Tittonijeva rodbina iz inozemstva. Prvič je bil Tommaso Tittoni izvoljen za poslanca v Ciliita vecchia, ko je bil star 30 let. Posvetil se je upravni službi ter bil prefekt v Perugiji. Kasneje pa tudi v Na-polju. Prvič je bil vnanji minister 1. 1903, nato pa poslanik v Londonu. Tamkaj je ostal le nekaj tednov in bil meseca maj-nika poklican v tretji kabinet Giolittia. kjer je ponovno preval re_-cr vnanjega ministra.
Kot vnanji minister je Tittoni ponovno povdarjal važnost trozveze z Avstrijo in Nemčijo in je zlasti zagovarjal v svojih sestankih z grofom Goluhovskim in grofom Aehrenthalom potrebo čim tesnejših odnošajev z avstro-ogrsko monarhijo Istočasno pa je nastopal za prijaznejše odno-šaje s Francijo in Anglijo. Ko je leta 1908 anektirala Avstro-Ogrska Bosno, je navezal Tittoni tesnejše stike tudi z Rusijo On je bil tiste oseba, ki je dosegel sestanek ruskega carja Nikolaja II. z italijanskim kraljem v Racconigi oktobra 1909 leta. L. 1910 je bil Tittoni italijanski poslanik v Parizu, čegar posledica je bila nevtralnost Italije v početku vojne in kasnejši pristop Italije na stran antante. Od 1. 1916 do junija 1919 se Tittoni iz zdravstvenih razlogov ni javno udejstvoval. Tedaj je postal zunanji minister v kabinetu Nittija Novembra 1919 je Tittoni odstopil, ker se nI mogel sporazumeti s predsednikom Nitti Jem glede reškega vprašanja. Istega leta je postal predsednik senata, leto za tem pa predstavnik Italije pri Društvu narodov Po zmagi fašizma je navezal Tittoni stike tudi z novimi oblastveniki Do t 1929 je bil predsednik senata ter je bil marca istega leta imenovan za predsednika italijanske akademije, s katerega mesta pa je dansko leto zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja odstopil.
Zopet političen umor v Sofiji
Sofija, 8. februarja. AA. Danes Je bil v Sofiji ubit Jordan Uljurkov, član makedonske organizacije mihajlovističnega krila. Ubili sta ga dve osebi, ki sta se po umoru takoj sami prijavili oblastvom. Mo-rilca sta oddala na Uljurkova okoli 20 re-volverskih strelov.
Oustricov zagovor
Paris, 8. febr d. Kakor smo poročali, je
bila zoper Oustrica po polomu njegove bin» ke uvedena sodna preiskava zaradi prevare in utaje. Parlamentarni preiskovalni pdbor ie povab'1 Oustrica za jutrišnji dan k zašli« šaniu Oustric na ie noslal nredsedn'ku nre« iskovalne komisije pismo, v katerem se bra« ni oriti pred preiskovalni odbor. Njegova banka, pravi Oustric, je imela kakor vse ostale bmke poseben reklamni in inseratni proračun; on sam je napravil mnogo uslug svojim znancem polit'kom, nikdar pa ni no» benega politika aH uradnika podkupil.
Zverinski sin
Sofija, 8. februirja. A A. V vasi Predel je želel mladi kmet Ivan Gaučev Termanov poročiti neko kmečko dekle i« sosednega 6e!a. Ivanova mati se je temu protivila. Na» stal je med materjo in sinom prepir. Včeraj je Ivan izvrtal materi oči ter jp nato zaklal.
Nove aretacije v Turčiji
Carigrad, 8. februarja. AA. V zvezi z drugim veleizdajniškim procesom proti voditeljem revolte dervišev v Menemenu je policija aretirala več sto oseb, ki so obdolžene. da so pripravljale proti vladi oboroženo vstajo. Aretacije se nadaljujejo po vsej državi. Doslej je bilo aretiranih nad 1000 oseb. med temi samo v Carigradu več stu. Med aretiranci je veliko komunistov.
„Pečat edinstva Jugoslavije"
Grški komentar o pomenu kraljevega poseta v Zagrebu
Solun, 8. februarja. AA. »Independan-ce« prinaša članek o bivanju Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu. Naglaša veliko ljubezen Hrvatov do Karagjorgjevičev. To so jasno pokazale zadnje manifestacije, ki so iskren izraz podaniške udanosti do kralja Aleksandra in njegovega doma. Te manifestacije so se dogodile v nekdanji trdnjavi Radičevske stranke in iz njih se vidi, da teži Hrvatom na srcu edinstvo Jugoslavije in njen voditelj kralj Ale-
ksander. Dnevi bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu so zgodovinskega pomena in so definitivno zapečatili edinstvo •Jugoslavije. Ustvarili so simbo: novega režima Jugoslaviji. Viteški kralj je stisnil na svoje prsi v Zagrebu hrvatskega kmeta, čigar srce bo do zadnjega utripa bilo za kralja Aleksandra in edinstvo Jugoslavije. List prinaša sliko sprejema Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu ter slike hrvaških narodnih noš.
Tudi zagrebško delavstvo proti reviziji socialne zakonodaje
Novi zakon o socialnem zavarovanju ne ustreza zahtevam delavstva in mednarodnim konvencijam
Zagreb, 8. februarja, n. V kinu »Metropol« so zborovali danes, delavski zastopniki ter razpravljali o načrtu novega zakona o socialnem zavarovanju.
Glavm govornik je bil osrednji tajnik delavskih zbornic iz Beograda dr. Zivko Topalovič. Kritiziral je zlasti zavarovanje železničarjev in rudarjev, kakor tudi dejstvo, da zavarovanje kmetijskih delavcev še vedno ni izvedeno. Novi načrt socialnega zavarovanja ne more zadovoljiti delavstva. Nadalje je razpravljal govornik o slabih higijenskih razmerah, v katerih je
primorano živeti delavstvo in o slabem zaslužku. Novi načrt zakona ne vsebuje načela samouprave in paritete s posSodajaici, kar ie zajamčeno po mednarodnih konvencijah. Takšna revizija socialnega zavarovanja ni potrebna.
Za ni im je nastopilo še nekaj drugih govornikov, nakar je bila sprejeta obsežna resolucija, ki vsebuje vse zahteve delavstva pri reviziji socialne zakonodaje. Resolucijo so poslali vsem odločujočim caliteli e in.
Velik mm v Parizu
Ogenj uničr iiko tovarno in več stanovanjskih hiš ter je bil velik del mesta v nevarnosti
Pariz, 8. februarja, d. Silen požar ie I ogrožal v soboto zjutraj velik del Pariza, j Okoli 4. zjutraj je izbruhnil ogenj v neki j tovarni tapet. V polno založenih skladiščih j se le ogen] hitro razširil ter zaje| v krat- ; kem tudi bližnje stanovanjske hiše- Še preden so mogli prihiteti na pomoč gasilci, so se zrušila tri poslopja. Kasneje ]e
bilo kljub intervenciji ognjegascev docela uničenih še petero stanovanjskih hiš. Šele po večurnem naporu je uspelo gasilcem omejiti požar. Pr? reševalnih delih sta biia težko poškodovana neki stražnik in eden izmed ognjegascev. Brez »treh je ostalo okoli 20 rodbin.
Gradnja Jadranske železnice
Beograd, 8. febr. p. Dela na gradnji ja» dranske železniške proge na sektorju Ra» ška Mitrovica so zaključena. Promet bo otvorjen 11. t. m. Ta del železniške proge je dolg 65 km.
Film z beograjskega vse-sokolskega zleta
Beograd, 8. februarja p. V tukajšnjem bioskopu Kazino« je bil danes dopoldne prvič predvajan film, ki so ga posneli na vseslovanskem sokolskem zletu v Beogradu. Predstava je bila prirejena samo za povabljence ter so se je udeležili za vlado ministri Uzunovic, Hadžič, dr. Frangeš in Tri-funovič. Dalje so bili prisotni zastopniki tiska ter veliko število najodličnejših Beograjčanov, člani diplomatskega zbora ter starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije s podstarosto Engelbertom Ganglom na čelu. Prva slika pričenja pri sekanju lesa v bosanskih gozdovih za štadion, nakar sledi ves historijat vseslovanskega sokolskega zleta, gradnja štadiona, prihodi češkoslovaških in poljskih sokolskih društev, inozemskih delegatov ter končno slike vseh zlet-nih dni. Film je uspel izredno dobro ter bo predvajan v vseh kinematografih v državi.
I
Mary Pickford
ostane kljub vsem govonc'm še vedtio pri filmu, ker meni, da mora rešiti še mnogo nalog na tem polju zlasti, odkar je bila i>red-. stavljena slavnemu profesorju Einsteinu, ki jo je vprašal, kdo ie m če je »Doug« njen pesi
Kralj boter devetemu sinu
Velika Gorica, S. februarja, n. Tukaj se
je vršdo danes veliko narodno slavje. Sc-ijak Josip Rabič je dobil devetega sina ;n je zaprosi! Nj. Vel. kralja naj prevzame krstno botrstvo. Nj. Vel. kralj ie prošnji ugodil ter poslal danes h krstu svojega namestnika polkovnika Jemriča, poveljnika zagrebškega vojnega okrožja. Velika Gorica ie bila vsa v zastavah. Kraljevega odposlanca so sprejeli zelo slovesno; poleg sreskega načelnika in državnih uradnikov so biii navzoči Sokoli, gasilci, šolska deca in mnoge druge korporaciie ter 30 konjenikov. Deček je dobil pri krstu ime Aleksander. Na svečanem obedu je govori! župnik Mi j o Štefančic izražajoč vdanost in zvestobo naroda Ni. VeL kralju.
Iz beograjskega
kulturnega življenja
Beograd, 8- februarja, n. Danes ie bila o tvor j ena razstava slik Koste Hekinana in kiparja Sretena Stojanoviča. Razstavo je že danes obiskalo veliko število ljubiteljev umetnosti.
Beograd, 8. febr. n. V Velikem gledališču se je vršila sinoči premijera drame »Ivan. Vladialav«, ki jo je napisal načelnik ministrstva prosvete Momčilo Milosevic. Glavno vlogo je igral prvak drame Dobrica Milutinovic, žensko vlogo pa Dara Miloše-viičeva. soproga avtorja. Premijera je zelo dobro uspela.
Počastitev spomina
Ljudmile Hartvigove
Beograd, 8. februarja, p. V mali ruski cerkvici se ie vršila danes spominska svečanost za pokojno Ljudmilo Hartvig, hčerjo velikega prijatelja našega naroda, bivšega ruskega poslanika v Beogradu, ki je igral zadnja desetletja odlično vlogo v beograjskem diplomatskem življenju. Pokojna Ljudmila Hartvigova je bila rektorica Nj. Vel. kraljice. Službo božjo je opravil ruski vladika Teofan. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj.
Pokojninski fond
zagrebških odvetnikov
Zagreb, 8. febr. n. Danes se je vršila prva skupščina pokojninskega fonda za-pebske odvetniške zbornice. Predsedoval je zborovanju odvetnik dr. Ivo Politeo Z vzklikom je bila izvoljena lista slavnega odbora v pokojninski fond zbornice s predsednikom dr. Ivom Spevcem, advokatom m mestnim zastopnikom v Zagrebu
Žrebanje dobitkov Vojne škode
Žrebanje dobitkov loterijske 2.5 odstotne državne rente za vojno škodo bo v oddelku državnih dolgov v sobi 20, II. nadstropje, dne 16. t. m. Začelo se bo ob 9. dopoldne. Jb^nstvu bo pristop dovoljen.
Ljudsko štetje v Angliji
London, 8. februarja. AA. Dne 2ó. apr-a se prične v Angliji ljudsko štetje pri če. mer bo zaposlenih skoraj 50.000 oseb. Končne rezultate bodo sestavili s stroji Jci delajo z veliko nagäca.
Občni zbor Muzejskega društva v Mariboru
Maribor, 8 februarja.
Danes dopo'.dne se je vršil ob pičli ude* lcžb v čitalnici študijske knjižnu-c oboni zbor Muzejskega društva Predsednk prclat g dr Fran Kovačič je v uvodu na^lasil, di vlada tudi v velikem delu mar-borskega pre* hivalstva 'n v riznih drugih krogih še vedno niniiqo nerazumevanja za delo m niioge ta> k;h društev Celo v banskem «vetu so ne* kater- možje ctv'<?nili svo i £la». proti provin» ciona'ntm g'edališčem. muzejskim :n podob» nim društvom k1 pa vendar vrše vek k o kul= turno misi io V velikih potezah je podal sli» ko društvenega dela v minulem letu. k' se ie zopet v prvi vrsti osredotočilo ni vedno akutneiše vprašanje novih muzeisk;h pro» štorov Poročal ie dalje o načrtu novega muzejskega zakona, ki je že predložen vr» hovnemu zakonodajnemu svetu m ki je po« man ikijiv Društvo je stav lo svoje izpre--minjeva'ne predloge Arheološki izkopava» nja. s katerimi je Dričei lani pri Sv Lenartu v Slov Goricah prof Ras so pr'nesla zelo lepe rezultate Predsednik je 'zrekel nato mestn* občini zahvalo za njeno dosedanje podpiranje društva in pr^šnio da bi po mož» nosti v prihodnje svojo podporo še zvišala, ker služi muzej pred vsem tudi ugledu me« sta in pa povzdiai tujskega prometa Nas posled je še podrobnp poročal o novih oris dohitvah za razne muzejske oddelke Pri» rastek v minu'em letu znaša 54 kosov
Tiinik prof dr Heric je poročal o delo* vanju odbora glede prdobitve novih pro» štorov za muzej. Izkazalo se je, da je po»
slopje bivšega oblastnega dvorca zelo de« fektno in da bi bilo potrebno ogromnih po» pravil Tudi od mestne občine ponujana biv» ša kavarna »Park« je po ugotovitvah pp» sebne strokovne komisije za muzej nepri» mema V prašanje je sedaj mi suspenso. Dru» I štvo je 'melo lani 252 članov v prejšnjem i letu pa 230 Muzej je obskalo lani 1660 ob» iskovalcev, leta 1929 pa 1494 (obiski šol in korporacij niso všteti).
Iz blaga iniškega poročila g. inž. Baumgart* nerja je razvidno, da je imelo društvo lani 21.433 Din dohodkov i,n 21 196 Dm izdatkov Z današnjim dnem rma gotovne 8937 Din
V imenu pregledovalcev računov je prof dr Dolar predlagal blaga iniku in vsemu od» boru absolutorij, kar je bilo soglasno spre» jeto Clananna se je tudi za letošnje leto doVxnla na letnih 5 Din. Sklenjeno je bilo, da prstop' društvo k poštno»čekovnemu prometu in da bo razposlalo položnice za pi "čevanje članarine.
Pn volitvah odbora je bil izvoljen ves do» sedann odbor s prelatöm dr Kovačičem kpt predsednikom na čelu V odboru so prof Vales. dr Heric. Fran Baš. Fran Prijatelj, inž Baumgartner, sodni svetnik dr Krämer, kot pregledovalca računov pa višji ravna» telj Niko Vrab' ;n prof dr Dolar Na pred» log dr Dolarja je bila izrečena posebna za» hvala prof Basu za njegov trud pri arhep» loških izkopavanjih s prošnjo, da naj vztraja pir tej akciji Sprejet ie bil naposled še predlog prof Baša. da se prične letos tudi z izkopavanji v Prekmurju.
Lepo zborovanje mariborskih narodnih železničarjev
Maribor. 8. februarja.
V veliki dvorani Narodnega doma se je vrši! danes redni letni občni zbor mariborske podružnice Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. ki se je razvil v krasno manifestacijo stanovske solidarnosti in nacionalne zavesti mariborskih narodnih železničarjev Velika dvorana je bila natlačeno poi na članov, ki so skoro vsi vztrajali na zboru od pričetka «30 konca.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik podružnice tov Rudolf Tumpej. Pozdravil je posebej zastopnika oblastnega odbora Cirila Poni k va rja, zastopnika osrednjega cdbora Ivana Deržiča, predsednika ljubljanske podružnice Rotarja, zastopnika delavske skupin» iz Maribora v osrednjem odboru Veln^rja in zastopnika okrožnega odbora Narodne odbrane in Sokola prof. Roberta Kendo. Vsi ti so pozdravili zborovanje v imenu svojih skupin.
Poročili o delovanju podružnice v mini-if'm letu sta podala predsednik Tumpej :n tajnik Vovk. o blagajniškem poslovanju pa je poročal tov. Kralj, število članov je lani naraslo od 811 na 118S Denarni promet je znašal 332.385 Hin. gotovine pa je bilo cb zaključku poslovnega leta 4865 Dm. Glasbeno društvo vDrava-s. je podprla podružnica lani z zneskom 10 000 Din. Predsednik nadzornega odbora Zavadlal je predlagal absolutorij, kar ie bilo soglasno odobreno.
Poročilo o sedanjem stanju železnicarske-ga gibanja je podal v imenu osrednjega tn oblastnega odbora tov. Ivan Deržič v dalj ?em govoru, ki je bil sprejet z velikim navdušenjem. Orisal je boje in težave, uspe he in neuspehe brez olepšanja na podlag' konkretnih dejstev Naslikal je tudi gr<1o zahrbtnost nasprotnih organizacij in je pozval članstvo b udejstvovanju v gospodarskih in kulturnih organizacijah. Glede na posebne razmere v Mariboru je poudaril, da je nastopil čas. ko je dolžnost službenih krogov, da naposled onemogočijo hujska nje ljudi, ki 5e vedno menijo, da je slovenski človek manj vreden, in da so oni, ki so zatajili svoj materni jezik, boljši ljudje Narodni železničarji ne zahtevajo in tudi nočejo persekucij. pač pa upoštevanje predpisov in upoštevanje jugoslovenskega pre pričanja. Kdor meni, da bo možno v delavnicah, kurilnicah in drugod zopet uvesti teror, ta naj ve, da so ti časi v Mariboru in drugod za vselej minili.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom Rudolfom Tumpejem na čelu. Sklenjeno je še bilo, da bo tudi za naprej podpirala podružnica glasbeno društvo sDrava« z mesečnim prispevkom 500 Din. Pri slučajnostih so se oglasili k besedi tovariši Velner, Hreščak, Mohor-ko, Fras, Veriič in Tumpej. Pevski zbo« v Drave? je pod vodstvom tov. Horvata zapel še več pesmi, nakar ie predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje.
Drzen vlomilec v litijski restavraciji
Odnesel je natakarici pri „Pošti" 3200 Din in še razne predmete — Mož imenitno pozna krajevne razmere — Zanimive ugotovitve orožnikov
Litija, 8 februarja.
Drznemu tatu, ki se je posiužil preteklo noč denarja natakarice v restavraciji na 5.Pošti'<, so morale biti domače razmere dobro znane: tako se da vsaj presoditi po izvršenem vlomu.
Natakarica je zvečer, ko je zaprla gostilno, preštela ves skupiček zadnjih dni — nekaj nad 3000 Din — ga shranila v stekleno omaro in odšla k počitku . . . Davi pa je njeno tarnanje zbudilo vse domače. Restavracija je ponoči dobila neljubega gosta, ki je spravil gospodično v obup. sJoj, okrade-na sem ... ob denar sem!« je tarnala mladenka. Restavrater g. Vojko šribar je obvestil o vlomu litijske orožnike. Patrulja sp je takoj podala v restavracijo in ugotovila:
Nočni obiskovalec je prišel po dvorišču, v poslopje se je splazil skozi verando in se v gostilni lotil kredence. Razmere je moral do potankosti poznati. Razbil je šipo na kredenci prav tam, kjer je bil shranjen denar.
3200 Din ni ravno majhen dobiček v eni sami noči! Pa se je možak založil še z drugimi drobnarijami: pobasal je steklenico ruma, cigarete .igralne karte. Zaletel se je še
Pred zanimivo tiskovno razpravo v Beogradu
Beograd, 8 februarja.
Te dni se bo vršila pred beograjskim sodiščem prve stopnje zanimiva razprava Tož telj je književnik Miloš Crnjanski Predlanskim je namreč v nekem beograjskem listu izšel članek pod naslovom »Knj'-ževna nagrada«, ki ga je napisal dr Ljubo mir Petrovič in v katerem je ta kritizira' Crnjanskega delo »Iris Berlina« in neko književno društvo, ki je to delo nagradilo kot ©no najboljših v l. 1929. Crnjanski meni. da ie bila ta kritika neobjektivna Zaradi tega ie zadevo izročil odvetniku dr Radoju Vukčeviču. ki je vložil proti dr Petrov'ču tožbo zaradi desetih klevet in šestnštindesetih razžalienj. Za razpravo vlada med književniškimi krogi največje zanimanje
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krmih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec vFranz Josef ove: grenčice Po 'zkuš-niah. nabranih na klinikah za notranje bolezni. je »Frnnz Jospfova* grenčica izvar.-»redno dobrodelno odvajalno sredstvo. — jFranz Josefova« voda se dobi v vs^h lekarnah. dro2«riiah in specerijskib trgovinah
Vinska pokušnja prirejena od Centralne vinarne d. d. v Ljub Ijani traja še danes v »Umonski kleti«.
v kuhinjo, kjer je vzel s seboj za spomin razne stvari, največ je vreden dežni plašč, ki ga je pustil tam na čuvanje neki trgovec iz litijske okolice. Kakor kažejo sledovi, je gost nato preiskal še vse pritličje, slednjič pa izginil v noč kar skozi okno na cesto Morebiti je imel pri obisku pomagače, ki so stražili tedaj na cesti Vsekakor pa je bil njegov odhod skozi okno, ki drži na glavno ulico, in to celo blizu kolodvora, nad vse drzen. Saj hodijo po tej cesti ljudje domala vso noč. Orožniki so ugotovili na dvorišči stopinje v svežem snegu: čevlji ameriške oblike z gumijastimi podpetniki Na podla gi sledu so osumili nekega brezposelnega domačina, a pri zaslišanju je osumljenec dokazal svoj alibi.
Ponoven vlom v tem okolišu — nedavne je bila okradena branjevka Humarjeva — kaže, da bo treba povečati skrb za javno varnost. Ali nima občina v proračunu policaja ?
Prepričani pa smo, da bodo naši vestni orožniki, ki so v najkrajšem času odkril» tatu iz Humerjeve barake, spravili tudi drz nega vlomilca na -Pošti« za trdne in varne zapahe.
Nov bančni škandal v Parizu
Paris, 8 februarja AA časopisje prinaša nove pod tke p velikem bančnem škanda u »Banque Gueynne et Rouerge«. ki je imela na deželi veliko podružnic Dva ravnatelja omenjene banke sta poneverila velike vsote m sta b;la nrCrana ziradi sleparije Banka ima 20 m;liionov frankov pas'v in komai iOO 000 frankov aktiv
Pariz. 8 februarja A A. Iz Strasbourgs poročajo, da je zaprla svoje prostore ta» m/išnja Alzaška ljudska banka Pisive zna» šajo 25 m lijonov frankov Ključi banke so bili predani sodišču Ravnatelj banke je po» begnil v Nemčijo zapustil je pismo, v kate» rem pravi, da bo napravil samomor.
Poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čuden, Prešernova 1., v Ljubljani.
Po celotedenskem popivanju se je obesil
Subotlca, 8. februarja.
V soboto je izvršil samomor znani subo-ciški obrtnik Martin Bojanovid. Možak ,e prejšnjo nedeljo začel popivati in je pi-iančevai do petka po raznih gostilnah Ko ie prišel v petek domov, se je začel prepirate z ženo Nato se je pijan viegel na posteljo in zaspal Okrog 5. ure pa je nenadoma vstal, se podal ven na dvorišče in se obesil na veji nekega sadnega dreves? Čena ie čez nekaj časa šla za njim. da b; vide'a. zakaj se ne vrne. pa ga je našla obešenega in že mrtvega.
Predavanje Slavističnega kluba
Ljubljana, 8. februarja.
Tudi današnje dopoldansko predavanje Slavističnega kluba v Filharmonični dvorani (kino Matica) je bilo prav dobro obiskano. Otvoril ga je načelnik Slavističnega kluba g. Petré in izročil besedo prof. dr. Stanku G o g a 1 i, ki je predaval o religioznosti in sodobnem človeku.
Predavatelj (učenec profesorja filozofije na naši univerzi dr. Vebra in urednik revije katoliških omladincev »Križe) je razvijal misel, da je sodoben človek ves razbit, razklan, neenoten, dishannoničen. sprt s samim seboj in s svojo okolico Duh časa pa zavisi od njega, zato ni mogoče nobeno ozdravljenje sodobnih prilik, dokler se moderen človek v bistvu ne izpremeni. Bistveno pa mu najbolj nedostaja enotnosti, središčnosti. Kako naj jo najde? Predavatelj je razdelil sodobno kulturo v šestero osnovnih plasti, ki so v zvezi z elementarnimi silami človeka: 1.) Gospodarstvo, 2.) umetnost (estetska kultura), 3.) znanost, 4.) etičnost, 5.) socialnost, 6.) religiozna kultur-tiost. Gospodarstvo je podrejeno duhovnim silam in ne more samo izpreminjati živ-Sjenskib prilik in ljudi. Estetska kultura takisto ne more postati osrednja kulturna plast, ker živi tudi od drugih vrednot. Znanost daje na videz edini objektivni vidik in odgovor na vprašanje o resnici, vendar regulator življenja ne more biti, ker v njem nista enako zapopadeni spoznanje in udejstvovanje, umska in nagonska plat človeka. Nudi nam s svojimi spoznanji važen zaklad in nas vodi k pravilnosti mišljenja, ne more pa nam dati dinamičnosti in nas napotiti k temu, da bi sebe in svojo okolico praktično preustrojili in preusmerili. Njeni odgovori cesto ne morejo biti splošni priznani in ne konkretno izvedljivi. Tudi etičnost tolikanj posega v druge, kulturne ponoge. ne da bi se dotikala njihovega bistva (n. pr. pri gospodarstvu), da ne more tvoriti jedra človeške osebnost. Takisto je s socialnostjo, katere spoznavanje ima zgolj teoretsko važnost. Edino res osrednjo elementarno kulturno plast vidi predavatelj v religiozni kulturi, ki je cisto svojevrstna kulturna plast Nje težišče je zven človeka in izven vsega naravnega tn danega, v Bogu. Religiozno, t j. onostran -ko usmerjen človek je edini zmožen sebe in vse, s čimer je nezadovoljen, preustrojili z nadčloveškega, t j. transcedentnega vidika. Zato samo religioznost lahko izpre-meni duha časa in da življenskim vrednotam nov red. Predavatelj je na koncu povedal •ia je njegovo odkritje religioznosti kot člo >feške središčnosii zgolj osebna izpoved tn da za religioznost umsko spoznanje ne zadošča; treba je božjega daru. milosti.
S tem zaključkom svojega predavanja re predavatelj priznal da tudi o religioznosti kot središčnosti človeške osebnosti ni mogoče govoriti absolutno in strogo objektivno; če kdo nima tega božjega daru, mu vse skupaj nič ne pomaga. Potemtakem je te zišče izprememb, ki naj bi se izvršile, preneseno v subjektivno doživljanje izbranega posameznika in odgovornost zanj leži na transcedentni Previdnosti. Kakšna bodi ta religioznost, predavatelj ni povedal; razbra-1' smo le, da je nujno združena z deizmon«. umetnik bo tudi po tem dokazovanju še vedno lahko sniati*»! umetnost za osrednjo kulturno plast, ker tudi on ne more ustvarjati^ brez posebnega ^božjega daru« in ker skuša z umetnostjo vplivati na življenje. Kar je predavatelj povedal o znanosti, nas ne prepričuje: so znanstveniki, ki so sku »-ali znanstvena spoznanja aplicirati na celotno in podrobno življenje in ga preustru-jiti tako temeljito, kakor to skušajo religiozni sistemi. Zdi se, da imajo prav oni. ki. kakor n. pr. Spranger, delé ljudi v glavne tipe (Spranger jih ima 6), vsakemu tipu pa ustreza izvestna duševna dispozicija. Človek z religiozno dispozicijo ne bo torej nič manj doživljal središčnosti religije nego bo n. pr. estetski ali teoretski človek doživ-I ial svojo centralnost.
Vsekakor pa je bilo predavanje dr. Go-rale zanimivo, brez polemičnih osti in na •kademski višini.	_«,.
,V DEŽELI DOLARJEV*
MAŠKARAD \ LJUBLJANSKEGA SOKOLA
Narodni dom (vhod z Bleiweisove ceste) Pustni torek 17. U. 1931
Z Byrdom na južni tečaj
Premiera senzacionalnega zvočnega filma ZKO.
LJubljana, 8. februarja.
Popis ekspedicije, ki jo je vodil neustre
.11, pu.älit.	snwäitC uMQ S S VOI .1
č mani hr?>brirri tr>var<5" tvori s'avn-vsebino velikega kirlturn. filma, ki ga je izdelala ameriška družba Paramount z najtežjima žrtvami in velikimi denarnimi stroški. Kar bomo tu videti v filmu, trajajočem dobro poldrugo uro, vse to je doživela eks-pedioija v teku dveh let in gledalci bom' imeli utis, da sama potujemo z neustraše nim.. raziskovalci v deželo večnega ledu Vkrcamo se na ladjo »City of Ne» York« in po kratki plovbi prehajamo polagoma v kraje, kjer nas sprejemajo ledene plošče. Pridemo v deželo, kjer moramo zapustiti ladjo in nadaljevati potovanje na saneh. Ladja je morala nazaj in peščica ljudi je osamljena daleč na jugu zemeljske oble. Sneženi viharji divjajo in človek gleda s ponrlovan.iem uboge polarne pse, k-i g'nevajo drug za drugim. S strahom gledamo prvi Byrdov poizkusni polet. Nepopisno veselje in navdušenje nas navdaja, ko g'edamo, kako je polet uspel in se je hrabri kapetan vrnil zdrav in nepoškodovan k svojim tovarišem, nastanjenim v maii naselbini »Little America«. Tudi v pogledu živalstva je film zanimiv, saj nam pričara v krasnih slikah živali južnega teča-i3. Ziast. zanimive so slike, ki nam pred-očujeio ogromne kite. Skratka: film je vzvišen dokument poguma in junaštva nt-ustrasen'h polarnih raziskovalcev, na čelu iim admiral Rikard Byrd.
F Im. ki se pravkar ob največje.ti zanimanju in navdušenju gledalcev predvaja v evropskih velemestih (istočasno je na sporedu v Pragi, na Dunaju. Berlinu in Parizu), bo predvajala ZKD v kinu Ljubljanski dvor od srede 11. t. m. dalje pr» predstavah ob 16., pol 20. in 21 Na ta spored opozarjamo It danes naše občinstvo.
Proslava Finžgarjeve sestdesetletnice
Ljubljana, 8 febr.
Nocoj se je vršili v polni dvorani v Uni» emu svečana proslava 60 letnice našega ljudskega pisatelja Frana S Finžgarja. Po» leg zastopnikov vseh stan.ov m raznih dru» štev smo opazili g. škofa dr Rozmana, pro» to g. Jankoviča, predsednika ljubljanskega Pen kluba pesnika g Otoni Župinx un:v. profesorja g. dr. Pl&čnika in druge predstavnike družbe.
Dvorana je bila v zelenju. V pročelju se je blestela nad veliko palmo letnica 60. ki so jo obdajnla po ^bch straneh do tal ime» na pisateljevih del Po ocfcviranju Weber» jeve »Slavnostne uverture« in ko je odpelo pevsko dr"š+vo »Lnib'iana« dvoje točk. je zaigral radijski orkester Dolmarjev pot» pourj »Mlada po^a« Vsa öl'sbena izvajanja so zazibala poslušalce v pravo kmets-ko razpoloženje.
^ Nato je profesor g. Koblar izčrpno orisal slavljenci in je zlasti poudaril, da je zrasel iubilant iz idej Evgena Lampeta in Janeza E. Kreka ter slovenske zemlje v velikega glasnika Ijubazni in č!.ovečanstva.
Po prigodni d e-k limaci ji »Saleziju za 60 letni god« od dr Joža Lavrenčiča so lzročdi zastoonik'raznih prosvetnih društev jubilan» tu celo vrsto krasnih šopkov in vencev Sredi rož se je zahvali-: slavljenec vsem priredi» teljem in častiteijem ;n poudaril, da ne gre bi slava le njemu temveč vsem prosvetnim delavcem, ki so ustvarili našo kulturo. B .o» dločnost vse Lvrope in tudi našega naroda ;e s;cer nejasna, a ker smo doslej vztrajali, bomo tudi v b.odoče z ramo ob r mi z brati àrbi m Hrvati v svobodni državi.
Po živahnem aklam ran ju vse dvorane ie za konec te lepe pr^lave zaigral radijski or» kester še narodno koračnico.
Izid včerajšnjih občinskih volitev v Celovcu
Celovec, 8. febr. Danes so se tukaj vršile občinske volitve. Od 19.129 volilnih upravičencev (1930 jih je bilo 18 487) je glasovalo 14.3t4. torej več kot 71 %. Pri občinskih volitvah leta 1926 je glasovalo približno 80 %.
Socialni demokrati so dobili 4145 glasov in 11 mandatov, (11 mandatov 1925), krščanski socialci 3559 glasov in 9 mandatov (10 mandatov 1926). velenemška ljudska stranka 1682 giasov in 4 mandate ( 11 mandatov 19261, narodni socialisti 3006 giasov in 7 mandatov (3 mandate 1926), meščanska zveza in Heimatblock 1508 glasov m 4 mandate (noben mandat 1920), komunisti 444 glasov in 1 mandat (1 mandat 1926).
Pri občinskih volitvah 192S so dobili socialni deniokratje 4318 g'asov, narodni socialisti 1210, in komunisti 444 glasov, krščanski socialisti in velenemci so ime!i skupno Listo, ki je dobila 8109 glasov. Pri volitvah v narodni svet teta 1930 so dobili socialni demokrati 5092, krščanski socialisti 3577, narodni socialisti 2074 glasov. Število giasov velenemcev, meščanske zveze in Heimatblocka se ne more primerjati z volitvami leta 1930 ker je bila takrat druga grupaoija.
Uspešno delo škofjeloškega Olepševalnega društva
školja Loka. 9. februarja.
Pred kratkim so se zbrali v mestni po» wetovalnici v Skofji Loki redki, vneti so» delavci Olepševalnega društva, ki kljub vsemu nezanimanju in težkočam prav uspešno deluje za estetski napredek mesta m njegove okolice.
Predsednik, -reški prosv. referent g. Vinko Zahrastnik je uvodoma očrtal bist» vene lanske dogodke. Posebej se je oddol* žil zbor spominu člana Mija Blaznika. na» kar so Dodali funkcijonarji poročila. Posnemamo: Olepševalno društvo je vse» -.transko zastavilo, da se škof j a Loka v udobnostnem in higijenskem pogledu dvigne. Oskrbovala so se drevesa na Mest» nem trgu, na Grabnu in za Gradom. Na» bavile, popravile in prenleskale so se mnoge kloni in mize. Izvedla se je marka» cija bližnjic na kolodvor; na vobče pa se je opozarjalo prizadete faktorje na popra» vilo ograj, kanalov m posameznih zane» marjenih mestnih delov. Kot edinemu, resnejšemu viru dohodkov, je bila posve» čena vsa pažnja javnemu kopališču, ka» terega izdatki tudi letos še ni.-o kriti Se» zona je bila kljub povprečnemu vremenu zadovoljiva. Vsa zahvala Okrajni hranil» nfci in posojilnici, ki jo šteje OD med redne dobrotnike. Odbor je uvidevno šel na roko jugoslovanskemu dijaštvu v FS. k; je uporabljal kopališče. Kajpak je mo» ralo dokaj lepih načrtov izpasti, ker kaže meščanstvo do stvari vse premalo razume» vanja. Društvo šteje 103 člane, ki bi ob iniciativnosti lahko mnogo pripomogli k še večji aktivnosti.
OD je pokrenüo da se urede preferan» carske stopnice; čeprav je treba javno po» udariti popolnoma napačno mnenje, da bi spadalo v delokrog OD skrb za ceste, vpomenike, pota itd. Mnogo nezaželjenih skrbi in žrtev so narejali raznovrstni zli» kavči, ki društvene naprave redoma vsako lete uničujejo in kvarijo. Zastaviti bo tre» ba vsa sredstva, da se takemu početju na« redi kraj.
Po določitvi mesečne članarine 2 Din je bila izvoljena razven novega odbornika dr. Jožeta Ranta stara uprava z g. Za» Hrastnikom na čelu.
Volitve v Moskvi
Moskva, 8. februarja. Moskovske volit» ve v sovjete so končane. Volilna ude.ezoa je znašala povprečno 05 odstotkov napram 70 odst. leta 1929. V moskovske sovjete je bilo izvoljenih 2542 članov in namestnikov. Od teh je 66 odst. komunistov in »i odst. članov brez stranke. Večina izvoljencev so delavci. So pa med njimi tudi inženjerji, zdravniki in znanstveniki.
Dan železniških nesreč na
Polj
;skem
Krakov, S. febr. d. Pri železniški nesreči, k: se je zgodila v soboto pred krakovsko postajo, kjer sta trčila bukareški in varšavski brzoviak, je bilo 7 oseb ubitih, 15 hudo ranjenih in 15 lažje poškodovanih. Dosedanja preiskava železniških oblastev je dognala, da je zakrivil nesrečo telegrafist glavnega kolodvora v Krakovu, k; je nadomestoval eno uro preje obolelega prometnika i,n ni imel dovolj izkušenj za prometno službo. Telegrafist je spustil ob» vlaka na ist! tir. Razen te železniške nesreče je prišlo v soboto še na treh drugih krajih na Poljskem do železniških nezgod. Pri neki nesreči na Poznan.iskem, je b;l ubit strojevodja ter poškodovanih več pomnikov. Pri drugih dveb nezgodah v čen-stohovu in Stanislavovu sta bila aretirana oba kriva železniška uradnika.
Anglija ne bo več gradila zrakoplovov
London, 8. febr. g. Poročilo preiskoval» ne komisije o katastrofi angleškega zrako» piova »R 101«, ki bo prihodnje dni pred» ioženo zrakopiovnemu ministrstvu, bo — kakor se izve — na podlagi obširnega ma» 'ertala priporočalo, naj se ustavi gradnja nadaljnjih zrakoplovov.
Italijanski prekooceanski letalci se vračajo
Pariz, 8. febr. AA. Havas poroča iz Ria de Janeira, da so general Balbo in italijanski letalci, ki so se udeležili prekoocean-skega poleta, odpotovali včeraj z ladjo s-Con te rosso« v Italijo. Pos'ovili so se od njih predstavniki brazilijske vlade, italijanski poslanik in italijanska kolonija.
Sneg in vihar vsepovsod
Beograd, 8. februarja, p. Pn dvodnevni silni koša vi. ki je vladala v Beogradu, je pričelo sinoči snežiti, tako čz je zapa-_^ danes precejšen sneg, ki bo kakor vse kaže, del j časa ostal. Tudi v ostaFh pokrajinah Srbije in Črne gore sneži že več dni.
Budimpešta, 8■ februarja. J. Iz Zabeger-szega poročajo, da divja tamkaj že od petka zjutraj neprestano hud snežni vihar. Prometne rveze so na več krajih z mestom prekinjene. Poštni avtobusi so na mnon H krajih obfčali v snegu. Vse sodne razprave določene za soboto, so morale biti odpovedane.
Newyork, 8. februarja. AA. Iz Buffala ob jezeru Wionring poročajo, da je odtrgal vihar na jezeru ledeno ploščo, na kateri se je nahajalo 40 ribčev ter jo odgnal proti sredi jezera. Dasi je ledeni veter bril s hitrostjo 80 km na uro in odnaša! ploščo z di-vio hitrostjo, je reševalcem vendar uspelo rešiti 20 ribičev. Za ostal-ih 20 ite vedo, ali jih bodo mogli rešiti. En ribič :-e zdrsnil s plošče v vodo ter utonri.
C f-O co
O
en
C z
H
cn Z)
o.
<
Zi
Neresnične vesti o krizi romunske vlade
Bukarest, S. februarja. AA. Demamiraio se vse vesti v včerajšnjih m današnjih I stih o neki krizi vlade Te vesti so popolnomu neosnovanc in izmišljene Vlada bo čvrsto nadaljevala svoje d°lo n.i zgraditvi splošnega gospodarskega načrta.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo In ČSR
Dunaj, S. fehr d Češkoslovaška in striiska vlada sta se zedinili nadaljevati po» gijanja za reviz'jo češkpslovaško»avstrijskc trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo na» daijevala 16. t. m. na Dunaju.
Vojni upokojenci v Franci]!
London, S. februarja. AA. Letno poro» čilo m nistrstva za pokojnine pravi, da je uživalo vojno penzijo konec meseca marca preteklega leta približno 1.370.000 oseb. Med temi je 24.000 oficirjev. 47il.OOO mož, 140.000 vdov, 240.000 otrok, 471.000 I staršev in drugih sorodnikov ter 1000 bol» ničark.
C.1RAF1IIKIE Y KAZINI
Muzlka dravske divizije
_ Dostojne maske dobrodošle' ::: VSTOPNINA DIN 15 :::
Prispevek Belgife za
Društvo narodov
Bruselj, 8. februarja. AA. Belgija je pr:« spevala leta 1920. za izdatke Društva na« rodov en milijon 446.665 frankov, leta 1930. je znašal belgijski prispevek 3 milione 394.268 frankov. Od ustanovitve Društva narodov do leta 1931. je Belgija pr spevala skupno 24 milijonov 165.046 frankov.
Nov Chaplinov film
Newyork, 8. febr. č. Nov Chaplinov film »Mestne luči« je doživel v Newyorku *ijajen uspeh Chaplin, ki je sam priso» ctvoval premieri tega filma, se je odločil, da potuje tudi v vse večie evropske cen» tre, da tudi tam prisostvuje m emier am svojega filma (Prihodnja številka teden» ske revije »ZivPenie in svet«, ki izide te dni. prinese poročilo o filmu s slikami. Op. ur.)
Veliko kulturno delo Glasbene Matice
Jubilejni občni zbor ob njeni 60letnici — Priprave za
slovenski festival in kongres Slovanske pevske zveze — Počastitev predsednika
Ljubljana, 8. februarja. Snoči cb 20. se je vršil v pevski dvorani konservatorija občni zbor našega največjega pevskega in glasbenega društva, Glasbene Matice, ki bo letos proslavila 60-letnico svojega obstoja.
Zborovanje je otvoril predsednik dr. Ravnihar in v uvodu poudarjal, da je Glasbena Matica v preteklem letu vse-ološno napredovala, toda svojega viška
•	a ni dosegia Predvsem mora bodoči odbor stremeti za najboljšim razvojem šole in konservatorija. zlasti pa mora posebno ražnjo posvetiti razvoja orkestralnega diuätva samega. Orkester ni popoln, zla-Mi ne v lesenih in kovinskih instrumen-tih. Vsekakor bo treba orkestralno društvo kvalitativno in kvantitativno izpopolniti. Glasbena Matica mora znati pridobiti mnogo ljudi, ki igrajo instrumente, za orkestralno društvo. Orkester bo treba izpopolniti, da bo sposoben tudi za izvajanje večjih svetovnih del. V tem pogledu je pač društvo potrebno podpore vseh.
Obširno in pregledno poročilo je podal tajnik g. Maukota. Glavna skrb odbora - vcds./o društvenih poslov in preskrbe finančnih sredstev, da se morejo vse druse panoge, s katerimi se društvo ^dča, ugodno razvijati. V glavnem pa je občni ;>ur lani izdal natančen načrt in pričel s pripravami za proslavo društvene 60-let-.h-p 50-lctnšce šole, 40-letnšce zbora in 'Metnice delovanja ravnatelja Hubada '"•i Glasbeni fiatici Izdeluje se tudi na-ančen program za koncertno sezono 1933/32. ki se začne letos v jeseni. Sklep-e prireditve bodo o Binkoštih 1932, ko se
0	vrši! tudi prvi slovenski glasbeni fe-'ival v Ljubljani. Za to prireditev pripravlja poseben odsek posebno razstavo,
1	bo pokazala razvoj slovenske glasbe od prvih uočetkov. ki segalo daleč nazaj (celo v IX. stoletie) do današnjih dni. Odsek '-o zbral vse, kar je prišlo slovenskih glasbenih del v tisk, izdal in založil slike
sen velikih erlasbenikov vseh dob, sesta-1 točen pregled, kdo se je na tem polju jdejstvoval itd Ta materijal bo šel v noben arhiv, ki bo v bodočem izpolnjen z -emi stvarmi, ki so izšle doslej na glasnem polju in bo nekak studijski arhiv ovenske glasbe.
O Binkoštih bo v Ljubljani tudi kongres - ovanske pevske zveze, katere sedež je Poznanju na Poljskem ,in Jugoslovenske ■ -vske zveze, katere sedež je v Beogradu.
tej priliki bo tudi odkrit spomenik iaiateliu naše državne himne Davorinu •nku. Sredstva za spomenik se po Iju-
•	znivosti ministra n. r. Ivana Hribarja
dana.
Giasbena šola Matice, ki je nekaka pri-
•	• avnica državnega konservatorija in z im v tesni zvezi, zaznamuje v preteklem :u lepe uspehe. Na zavodu deluje in podnje 45 moči pod vodstvom ravnatelja
'ubada, šolo pa obiskuje 650 učencev, j edenskih ur pouka ie 621. Društvo ima j
podružnični glasbeni šoli v Novem ; 1- est.u in Kranju, ki po zaslugah tamoš- \ njih krajevnih činiteljev izvrstno delujeta Na vsak način bo pa treba misliti, da dobi sistematično glasbeno šolo vsak večji kraj v naši banovini. Saj je glasbena nadarienost naših ljudi dobro znana. Te glasbe».šole naj bi izobraževale naraščaj z'x razne orkestre v posameznih krajih in razna društva. Društveni odbor je podpiral tudi nadarjene goience in dovoljeval h' iske podpore. Odpisal je 30.000 Din u kovine.
Važno je bilo tudi koncertno delovanje. " rvski zbor je lani izvajal dve veiiki de-r eno češko in eno francosko, sodeloval je pri raznih slavnostih in večjih prire-: ;v»h. Enajstkrat je nastopil pevski zbor as bene Matice v raznih krajih Slove-- je od Novega mesta do Ljutomera s pro-'uriom, ki ga je bil izvajal na francoski meji. Zbor šteje 130 članov pod vod-vom opernega ravnatelja g. Mirka Po-. Lani je imel 140 pevskih vaj, a sta-::a kaže, da je najslabša udeležba r ■ a šala 709c.
Ovk-ster glasbenega društva Matice je -iavil lani svojo 10-letnico in je v proavo priredil velik koncert, ki ga je dirial L. M. škerjanc. Lani v jeseni je sto-. orkester v zvezo z opernim orkestrom si je na podlagi tega v sezoni zagoto-
•	r štiri simfonične koncerte, od katerih
e dva že vršila. Na koncertih diri-rajo menjaje M. škerjanc in pa dva na dirigenta. Orkester ima 41 izvrši h članov.
Za koncertno življenje v Ljubljani skrbi Matična koncertna poslovalnica, ki je lani aranžirala 26 koncertov. V zvezi s tem je tajnik v svojem poročilu omenjal, da je popolnoma nemogoče, da bi mogia Glasbena Matica vse naloge, ki se stavijo danes v glasbenem pogledu pri nas, izvršiti sama. Nemogoče je, ila bi Matica izved.'a vse novosti, bodisi vokalne ali instrumentalne. ki izidejo, in da bi skrbela tudi za razširjenje slovenskega glasbenega žhijonja dorn?! in na tujem. Zat^> je neobhodno potrebno, da se to delo razaeli in da ga prevzame več faktorjev, ki morejo, ozirajoč se na svoje moči in sposobnosti, to prevzeti in tudi izvesti, zavedajoč se pri tem polne odgovornosti, ki jo imajo napram narodni kulturi. Zato na delo, da skupno prevzat amo naloge in jih vsak po svojih močeh izvedemo!
Tajnik je potem poročal o Matičnih edicijah. Glasbena Llatica je lani izdala pet de! slovenskih komponistov. Društvo ima bogat arhiv, ki šteje 4500 del svetovne glasbene literature. S tem arhivom je združen tudi arhiv instrumentov, ki jih društvo redno izposoja in tako omogoča večji razmah v pouku orkestralnih instrumentov.
Matična knjigarna, ki je last Glasbene Matice, je ena najbolje urejenih glasbenih trgovin v naši kraljevini Tajnik se je zahvalil vsem činiteljem. ki podpirajo delo Matice zlasti pa je ljubljanskim dnevnikom, ki so ji šli izredno na roko, izrazil toplo zahvalo Ob sklepu poročila je omenil, da poteče letos 14 let, odkar z velikim uspehom vodi Glasbeno Matico njen predsednik dr. Vladimir Ravmhar. Njegov oče, pokojni Franc Ravnihar, je bil ustanovitelj in tudi prvi predsednik Glasbene Matice od leta 1872. do 1892. Tako sta oče in sin na čelu Glasbene Matice že 40 let. Zato je bil z velikim navdušenjem sprejet predlog podpredsednika dr. Janka žirovnika, da se imenuje dr. Ravnihar za ča.stnega člana. Izročena mu je bila tudi umetniška diploma, delo prof. šantla.
Blagajniško poročilo izkazuje ravnovesje društvenih financ. Dohodki se krijejo popolnoma z izdatki. H koncu je bila na predsednikov predlog odposlana vdanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju ter brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku Petru živkoviču in prosvetnemu ministru Maksimoviču.
Po zaključitvi občnega zbora se je vršil prijateljski sestanek s počastitvijo častnega člana dr. Ravnihar ja.
Ljubljana
v veselem razpoloženju
Zopet številne zabavne prireditve - Prva prava zimska ncJelja — V policijski kroniki nič novega
Ljubljana, S februarja
Lev Lavrič •f
Prijeten večer društva „Soče"
Navzlic številnim prireditvam se je v soboto zvečer častno napolnil tudi salon pri »Levu«, kjer je na povabilo društva «Soče« nastopil šaljivi naš pisatelj g. Fran Milčinski in se pošalil z nekdanj<mi naši» mi političnimi razmerami. Poslušalci so bili iz najrazličnejših slojev piav pestra ljubljanska družba, ki se je cd pričetka do kraja zadovoljno zabadala. Uvodoma je g. predavatelja pozdravil glavni aranžer »So» činih« predavateljskih večerov g. višji davčni upravitelj v p. Josip Sfiligoj
G. Milčinski je takoj s svojim prijetnim uvodom ustvaril pravo razpoloženje, ko je potožil, da je 6. januar takorekoč znat» no oškodoval njegovo pisateljsko pero. za» kaj zdaj mu ni več dano. da bi se v pod* listkih šalil s tistimi razmerami, ki so vladale prejšnje čase. V aktovki je g. pre» davatelj prinesel s seboj »plošče« toda ne gramofonskih, temveč v obliki izbranih feljtonov, ki jih je bil objavil v teku prejšnjih let in so zdaj zopet na novo uži» gali. Vsakemu podlistku je podal še pose* ben uvod in komentar, prečita! pa jih je v celoti sedem in tako izpolnil ravno do* bro predavateljsko uro, ki je zadovoljila vso družbo, kar ie pokazalo toplo odo» bravanje ob pisateljevem zaključku in pa ob zahvali podpredsednika društva »Soče« g. mvnatelja Sancina.
Zelo prijetno je presenetila tudi novost, ki jo je oskrbel ugledni in vsemu dobremu naklonjeni ljubljanski trgovec z gramofo» ni g Ri-berser. ki je v salon nostavil kra» sen velik gramofon in ie sam Hid; monti* tal dva zvočnika. Izvrstno so se slišale :z» brane glasbene in pevske točke in so bili poslušalci nad vse zadovoljni. G. R isber» gerju in njegovi marljivi »kapelnici« gdč Boeglovi se je zahvalil g. Sfiligoj a g. Rasberger je obljubil, da bo društvu »So» či« po potrebi tudi v bodoče rad uslužen.
Sneg. ki se je v letošnji z;mi prvič name» nil vsaj nekaj ò sa ohraniti mesto in prro» do v beli paradi, je prijetno oòstil ozračje. Prinesel je mladini m športnikom mnogo ra» dosti, a vsem drug'ni. ki so se v letošnjem kratkem pr^dnustu namen'b novesel ti. jc vsaj ustvaril pr^vo it -rneva sko razpoinée-. nje. V soboto m nedel o zvečer jc zopet b lo lepo število prireditev, ki so se vse obnesle prav dostojnp.
Nedelja je bila lop -„nnski dai;, kakršnega smo si letos že tolikanj žeicli a zda: se nam še obeta nek' i sličnih Barometer za» enkrat vztraja na prmerni viŠin; 7-S a *ein> peratura se je slilad'ila za par «>p;n pod ničlo, da je hi d svež m zdrav Promet je bil od sobote do nedelje vsesfra -sko živa» hen, vendar pa zaenkrat niti po'icija niti re» Sevalna posta-a ne belež;ta oosebirh dogod» k,ov. ki bi k-»'ili splošno zadovoljivo kroniko teh dveh dni in noči..
Bohemska karneval SK
IHrife
Ena največjih sobotnih prireditev je bil bohemski karneval SK Ilirije« na Taboru. Ker je že lanska prireditev pod istim naslovom popolnoma uspela, je bilo tudi le?os računati z velikim obiskom. In res so bili prostrani prostori Tabora polni_ občinstva, zlasti seveda športnikov. Aranžma je bil prav dober, dekoracije g. Skružnega originalne in okusne. Pogled na dvorano in na množico pestrih mask ie bil res slikovit. Med maskami, ki jih je bilo okrog 100, je vzbujala pozornost zlasti skupina štirih »opici; pod vodstvom izkušenega »dompter-ja*:.
Merkurjev orkester ie absoiviral precizno in v splošno zadovoijnoo! vse točke obsežnega plesnega programa. Animirana prireditev. ki so io počastili s svojim obiskom tudi razni odlični predstavniki javnosti, je trajala do 4. zjutraj in je potekla v najlepši harmoniji.
Na prireditvi sta bili razpisani nagradi za najoriginalnejšo in ti"'lepšo masko. Največ glasov (260) je prejela gdč. Evica Rei-nerjeva za svojo originalno fantazijsko masko po načrtu akad. kiparja Pirnata, nagrado za tiailepšc masko pa je prejela ga. Štefka Mihelčičeva iz Zagorja.
Ples ljubljanskih obrtnikov
Med tradicionalnimi vsakoletnimi pred-pustnimi prireditvami, ki jim je že v naprej zagotovljen popoln uspeh, je vsekakor ples ljubljanskih obrtnikov. Tu se v prijetni družbi in neprisiljeni zabavi učvr-ščajo prijateljske, stanovske in družinske zveze med našimi obrtniki; navzočnost številnega ostalega, prav uglednega ljubljanskega občinstva pa venomer posvedo-či velike simpatije, ki jih v Ljubljani uživajo marljivi gospodje mojstri.
Tako je eeetudi v soboto zvečer bila velika dvorana »Kazina« že kmalu po pri-četku prireditve napolnjena in je splošno prijetno razpoloženje kazalo, da se prav vsakdo res tudi prijetno počuti. Med mnogi "ni odličnimi gosti so prireditev počastili s svojim posetom gg. ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc, zbornico TOI pa je zastopal tajnik g. dr. Pless.
številni ugledni ljubljanski mojstri s i.^jirai družicami so tvorili prijetne mešane družbe ob posameznih mizah, a v resnici je vsa prireditev vzbujala zadovoljiv vtis, da je vse občinstvo ena sama družina. Za ples in glasbeno razvedrilo je sila pridno skrbel orkester Sokola I. Seveda se je tudi letos vršila običajna volitev kraljice nageljčkov in si je ta lepi naslov zopet priborila simpatična in temperamentna gdč. Batjelova, hčerka vele-uglednega ljubljanskega tovarnarja, lastnika tvrdke »Tribuna« ob Karlovski cesti. Prejela je naravnost ogromen šopek krasnih dehtečih in raznobarvnih nageljnov. Postrežba je bila zelo solidna in dobra in tako je prireditev trajala do poznih ur. Pridno se je plesalo tudi v stranski dvorani.
Dijaška maškarada
Tudi ljubljansko dijaštvo srednješolskih zavodov letos ni biLo prikrajšano za s voi o predpustno prireditev. »Preporod* je v soboto zvečer priredil v areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom gospe dr- Kra-merjeve svojo maškarado, ki je uspela naravnost imenitno. Prireditev so posetile razne ugledne ljubljanske dame in nekateri starši diiaštva, ki ga je k zabavi prišlo iek- mnofeo
Samo mask, ki so bile vse okusno opravljene, je bilo okreg 100. Prvo nagrado v obliki lepega šopka nageljnov je dobila skupina sedmerih domvnov, ki so jo tvorile same gospodične. Pridno je sviral orkester g Švare Da se lahko mladina zabava brez vsakih opojnih pijač, je pokazala prav ta prireditev v najlepši meri, saj se je ves večer točil izključno le maliirovec in pa čaj. h kateremu je bilo na razpolago okusno peoivo. Vsa zaloga je bila razprodana, sicer pa so se vsi udeleženci točno držali policijske ure in se je arena ob 2. do kraja izpraznili a.
Jubilej uglednega narodnega para
Danes sta praznovala 40-1 etnico poroke pribljubljeni poslovodna Urbančeve tvrdke g. Jože Sekula in gospa Marija. K domačemu slavju so se zbrali vsi sinovi in hčerke, vnuki in vnukinje, sami delavci v narodnih društvih in nad vse prijetni družabniki. Jubilantoma tudi naše čestitke!
Mariborski nedeljski dogodki
V znamenju snega in sani — Aretacija ženskam nevarnega potepuha — Huda nesreča zaradi psa
Maribor, 8. februarja.
Zimski Maribor je bil danes podoben bolj delavniku kakor prazniku. Po cestah ro se sukale lopate, snežni plugi so orali snežne mase in ves dan so
tovorna vozila odvažala sneg
z ulic in cest v Dravo in drugam. Srebrno cjngljajoči kraguljčki so odmevali po ulicah in izvoščki. ki so srečni lastniki sani, so kar žareli od veselja. Bila je res dobra konjunktura za ta skoro izumrli poklic, katerega zastopniki so dajali svoječasno Mariboru posebno patrijarhaliio obeležje. Smučarjev je kar mrgolelo po okolici in številni sankači so si poiskali primerne prostore za sankanje.
Zanimivost dneva je bila novica, da
se je zopci pojavil pokopališki vampir
Josip Kristl. Kakor znano, je bil slikarski pomočnik Kristl lani obsojen na lSmesečno ječo. ker je napadel na pokopališču neko odlično damo in več drugih žensk, holeč jih spolno zlorabiti Ker se je v zaporih iobro obnaša., je bil posodo izpuščen na svobodo, nakar ie kot dober delavec dobil kmalu službo pri nekem slikarskem moj stru V noči od sobote na 'indeljo se ie
pojavil v Cankarjevi ulici št. 14, kjer je planil na neko učiteljico, jo vrgel na tla in jo hotel zlerabiti. K sreJi je prišel mimo stražnik in rešil mladenko iz mučnega položaja, pohotneža pa odvedel v policijske zapore, od koder so ga še v teku dopoldneva izročili v zapore okrožnega sodišča.
Na Aleksandrovi cesti tik križišča s Sodno ulico se je kmalu popoldne zgodila
usodna nesreča.
Hoteč rešiti svojega psička, ki mu je grozila nevarnost, da ga povoai neki avto, Je -JOletm trgovski zastopnik Fran Klemše skočil proti vozilu. Pri tem pa mu je spodrsnilo in se je mož tako nesrečno zaletel v avto. da mu je odtrgalo nos in si je vrhu tega prebil tudi lobanjo. Šofer Fran Pece-nik je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnico. kjer so ga operirali, vendar pa je njegovo stanje kljub temu še vedno kritično.
Policijska kronika
izkazuje 3 aretacije, 5 prijav in 7 poročiL Med aretiranci je vampir Kristl, postopač Josip Palčič, ki ga bodo po odgonskem py-tu odposlali v domovinsko občino, in neki hazarder, ki je ob času aretacije opeharil nekega tovariša za ves tedenski zaslužek.
Ljubljana, 8 februarja.
Davi jc v splošni bolnici umrl r.a ra.:u v grlu bivši trgpvec. po vsej 'oriren.ski in tudi v Ljubljani znani naprednjak Lev Lav* rič Dopolnil je 65 let.
Ko je v rodnem Kranju dovršil nekaj raz» redov nižje gimnazije, se je izučil pri st :ri firmi Puppo v Kraniu za trgovca, nato je pa vstopil v službo renomirane trgovske h'še Antona Krisperja v Ljubljani. Kakor je pri« šel v Ljubljano, se je vp sai tucb k Sokolu in mu je bil do zadnjega dihi vnet m zvest član. Omenjamo, da velike ljubljanske tr» govske hiše kakpr Anton Krisper in I. G. Mayer, čeprav so bile nemške, tudi v časih najhujših nacijonalnih bojev svoi;m ush:ž» bence"i nikdar niso branile sode ■ r,-iti pri s'ovei^kih narodnih društvih, saj vemo. da so bili nrav sotrudn'ki teh firm mr,d naibolj» širni Sokoli prav tako pa najboliši telovad» ci in vaditelji Čez leta se jc pokorni vrnil v Kranj kpt poslovodja trgov;ne F Dolenca, ki ga je pa kmalu poslala v Škof jo Loko za vodio svce pcdnjžnice Od tedai je bil ro« doljubni Lev prav zi prav Skofie'oöan in n»v-Ma-t-n»"«:«" <*'<>n	odb<"»-n:k in ce',o
igralec škofjeloške Č;ta!niee, doVa leta pa celo njen zastovonoša Tu se je tudi oženil z vdovo Johano iz ugledne IIafnarjcAre dru» žme, poveč'1 njeno usnjarsko obri in u^ta» novil še trtfovmo s šn^ce-ri Vedno odi oč« nefja napredniaka so Škofjth."ani noslali v občinski odbor, kier je z vso požrtvoval» nostjo delal za probudo in napredek mesta.
Niegovi neu«nani želii pn napredku se ima Škofja L.oka zahvaliti, da je bila pred 30 leti ustanovljena sedaj tako cvetoča Okraina hranilnica in d=» »e mes*o d"bi1o vodovod- obema je namreč komuoval kot so» ustanovitelj in odbornik. Končno se je ni naA-dušencmu Sokolu izpolnila tudi vroča želja, da so tudi Škof i evenni ustanovili svo* jega Sokola, ki mu je b;! Lavrič ustanovni č!*»n in odbornik Seveda ie b;I tudi vedno v odboru podružnice CM družbe in drugih na» rednih društev. Pri delu zi javni blagor je bii pr<rveč požrtvovalen, kot odločen r>r-;ctoš napredne stranke in strasten njen agitator si je pa seveda nakopal naihuiše sovTažmkc v mn.ogo močneišem nasprotnem taboru. Umrl.-> mu je tudi soproga, gospodarstvo je šlo rakovo pot in pred dobrinv desetimi le» ti se ie moral za kruhom nreseliti v Ljublja» no, kjer je kot pošteniak zastonil ra---ne tvrdke. Ze bolan se je pa še vedno ud eis» ževal vsph narodnih, zlasti pa soVo'sk'h pri» reditev Kak.or je bil s'm, je tudi svoia dva sina Marjana in Milana ter hčerko Tilko ki so vsi trije dobro nrec-krb1 ieni ;n delajo čast očetu, vzgojil v sokolskem duhu.
Jutri zjutraj bodo pokornega Leva Lav» riča po njegovi najsrčnejši želji prepeljali v Škofjo Loko v mrtvašnico na mestnem p,o* kopališču, kjer ga v torek ob 16. pokopljejo njegovi nmogohroini prijatelji.
Družini naše sožalje neseb čnemu napred« nemu borcu in vzornemu Sokolu pa časten spomin!
G RA FI ICE
V KAZINI	14. FE3ELAIUA
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE VSTOPNINA 15 Din ZAČETEK OB 8.
Vlom v banko
Split, 8. februarja.
V eni zadnjih noči so neznani tatovi vdrli v prostore podr Dalmatinske e-k. tanke v Splitu. V lokale so prišli na dvoriščni strani skoze okno, v katerem so rrepùili rešetko. Sreča pa jim rr b:!a naklonjena. Našli so samo nekrj doiarskai bankovcev, 25 avstrijskih šiLiigov, nekaj češkoslovaških kron in nekaj drugega drobiža v skupni vrednosti blizu 1000 D.n, dočim blagajne, v kateri ie bilo skoro pol milijona dinarjev, niso megli prevrtati.
Po zapustitvi banke so vlomil; še v L:osk č&vljaria Radimana m:: odnesli več parov čevlijev. Siedu Z-a V i o i usici ni nikak'h.
ošt Adamič
št. 172
Pustni torek zvečer. V enem najraz-košnejše opremljenih beograjskih hotelov, v sredini mesta, se je vršila maškarada boljšega sveta. Medicinec Petrovič, ki je mrko molčal in izpod čela otipaval plešoče maske, je po četrti čaši vina nenadoma pod mizo dregnil svojega tovariša Ilica:
-Poglej! Ona je.«
Ilič se je malomarno ozrl. Blizu pred njima je z dvori ji vo kretnjo ustavil in lagovoril postaren gospod vitkotaso ma-
h ko
To je tisti stari gizdalin Salom Be-neth«, je siknil Petrovič in stisnil pesti.
V tega starca se je zagledala tvoja ?Icirja?... Denaren č'ovek, solidno blago . ..«, je podražil Ilic.
Da mi pade v pest ta solidnost! Glej kako jo požira. Tega ne zdržim«, je iztočil vino iz steklenice, da je polil prt, in z razdraženim glasom zaklical natakarju: Še en liter opola, rdečega. Za Petroviča!«
Marja se je zdrznila. »Prepoznal me je divjak«, je pomislila. »Povedite me k bu-feju«, je osorno siknila v Šaloma.
-Pr-rosim, lepa Mar-rja, na uslugo«, je zagrgral Žid.
Tudi Marja je študirala medicino. Njen oče je bil obubožan beg nekje od Mostar-ja. Petrovič je poznal Marjo »že« drugi semester. Njen vitki muslimanski tip, z očrr.: ki sc vznemirjale, s paradižem slutenih slasti je kmalu zamamil srca mla-
dih beograjskih tovarišev. S Petrovičem sta se razumela najbolj, in ko je nekoč zaupal Iiicu. da ie dobil od nje poljub, ni njegova južniaška narava poznala nobenih mej v sreči in ljubosumju.
»Pomiri se vendar«, je prigovarjal prijatelj.
»Vrag vzemi vse lepotne konkurence«, je klel Petrovič in se nalival.
»Kaj hočeš«, je modroval Ilic, »vsaka reč ima svojo dobro stran.«
»Katero pa?« je vzrojil Petrovič. »To, kaj ne, da mi ie odtujila mojega dekleta, da sem nor od ljubosumja, besen od želje po maščevanju.«
»Spoznanje, da je vsaka sreča kakor ples muhe enodnevnice, tako zate, tako za njo«, je pomežiknil Ilič.
»Ne čvekaj. Spoznanje ? Spoznavam, da sem odveč...«, je nejevoljno omahnil z glavo... Ilic se je sam vase skrivnostno nasmehnil in dotočil vina.
Dvorana je brnela v pritajenem ritmu jazza. šumenju toalet, vsa množica je bila kakor tisočglavi in tisočnogi, kričavo barvani, vedno se spreminjajoči nestvor, ki je lizal stene motno razsvetljene dvorane. Tisoči skritih žarnic. Pritajena priznanja. Sproščene vezi. Brez misli na jutri.
Vse bi bilo ostalo v redu med Marjo in Petrovičem, da ni ona dobila na nekem plesu prve lepotne nagrade. Od tega trenutka se je Salom pri svojih denarnih in zajemljivih špekulacijah na-vze! navade, da se je poleg svojih računskih beležk učil zapisovati njeno ime. Za kratek čas seveda, Marja se je čez noč
prevzela, in ko ji je podvoril petdesetletni bankir Salom Beneth, je končala Petrovičeva sreča. Polakomnila se je denarja, in sedaj je že vsa družba govorila o zaroki lepe Marje z denarnim mogotcem.
»Odveč sem«, je obupno grizel Petrovič.
»To ti je znano, da bodo podelili tudi danes nagrado za najizvirnejšo masko. Ne bodi no šleva. Ti je znano ali ne?«
»Da, znano da sem odveč«, je patetično zamahnil z roko.
»Da bi te kraljeviča Marka buzdovan po možganih! Najboljša maska in sicer moška bo dobila za nagrado poljub. Kaj meniš od koga pa?«
»Od mene bo dobil Salom ...«
»Poljub od Marje.«
»Marje?!«
»Marje.« .
»— ? —«, je nemo zastrmel Petrovič. Potem se je dvignil in stisnil pesti.
»Sedaj mi pa že preseda tvoj gnili temperament. Mirno obsedi, napni oči in glej, kaj se bo godilo v tem krasnem cirkusu!«
S temi besedami je Ilič potisnil razbo-riteža nazaj na stol in mu napil.
Ko je ob enajstih zahreščal iz skritega megafona glas in naznanil, da se začenja glasovanje z listki, so se nenadoma sredi razigrane dvorane pojavile tri maske. Držale so se pod roke. Krajni dve nista vzbudilf posebne pozornosti, a srednja je s svojo dostojanstveno lesenostjo, s katero se je prestopala v nekakSnem čudovito ohlapnem kostumu, takoj pritegni-
la vseobčo pozornost. Najsmešnejše je pa učinkovalo, da je hodil neznanec naprej z nazaj obrnjeno glavo. Obraz mu je pokrivala navadna maska z nedopovedljivo žalostno-veselim nasmeškom. Po dvorani je veselo zašumelo, sklepale so se stave, kdo bi to bil, ugibalo se je na vse strani, a vseh sodba je bila enodušna v tem, da je št. 172 najizvirnejša maska večera.
»Posrečilo se bo«, je mrmral Ilic...« Ajde, oddati morava svoj glas«, je proti polnoči zdramil Petroviča, »upam, da ne dvomiš, komu pripada.« Upirati se Iliču ni bilo mogoče.
O polnoči je razsodišče izjavilo, da je dobila največ glasov, kakor ja bilo pričakovati, maska št 172.
»Gospodična Marja!« je zaorilo po dvorani. Ljudje so stopali na prste. Ilič je zrinil Petroviča, ki se je razburjen tresel, v prvo vrsto. Salom je nerad izpustil Marjo, ki se je je tiščal ves večer. Spremljevalca sta privedla nagrajenega tovariša in ga posadila na stol. Marja, ki je pričakovala, da bo neznanec padel pred njo na kolena in prosil poljuba, je postala nejevoljna in je povesila nosek.
»Živijo! Sijajno! Podvorite. lepa Marja. Poljub si morate pridobiti!«, se je zabavala družba in škodoželjno zbadala: »Mister šalom, bojte se. Neznanec vam jo bo začaral! Ob njo boste!«
Marjo je pokrila rdečica. Odločno je stopila do neolikanca na stolu. »Ne osmešite me, gospod!« je samo njemu slišno dahnila. Med tem je Salomu pošla potrpežljivost. Hitro od'ocen je prfdrsal na njeno stran, da bi jo odvedeL Tedaj
je zahrrmela razočarana množ"cF. :
»Poljub! Poljub ! «
Dva člana žirije sta dvignila neo^eaan-ca. Hotela sta mu sama odvzeti masko z obraza.
»Marja naj! Marja sama!« je že skoro besnela dvorana uživajoč nenade^ano spremembo programa.
Marja se ni mogla več premagovati. V žilah ji je zavrela kri v nebrzdani maščevalnosti. Stopila je tik neznanca in mu bliskovito strgala masko z obraza. T,?daj se je zgodilo, kar je pričakoval Ilič. člana žirije, ki sta držala maskiranca. sta kriknila in ga spustila, da se je zruji- i a Marjo. S široko razprostrtimi rokami j« obležal na njej, ki se je onesvest i -skelet človeka. Daleč po tleh se je zrko-talila bela lobanja, iz podmaTcnih prsi jo pogledale kosti. n?d nji«ii r » re^i 5«-leznega mehanizma, s katerim spremljevalca uravnavala' hojo koščenega družabnika. V sivo pepelnično noč je planil krik zbegane družbe, ki se je ja-drno raztepla v svoje domove ...
Ko se je Marja osvestila, je klečal ob njenem zglavju Petrovič. Bolno se je nasmehnila, ko je ugledala njegovo od razburjenja orepadlo obličje, oči. ki so vročično spraševale. Zarila je drobno ročico v njegove razmršene črne kodre in ljubeče šepetnila :
»Kaj ne, da mi nisi ti napravil one gro-zovitosti ?«
»Moia edina! Marja! Ne! Ne!« je tiščal solze.
»Ti ne vež kakšne grozne sanje sem imela. Sanialo se mi je, da me več ne ljubiš in da si umrl...«
Vpli
Tehnirni del rubrike urejuje avtotuhmcnt oddelek Vavuuni Oil Companv A. A
iv ameriške avtomobil-
ske industrije
Te dni je Alvan Macaulev, predsednik avtomobilske zbornice v New Yorku dal daljšo izjavo o stanju ameriške avtomobil« ske industrije iti o njenem vplivu na go« spodarstvo v USA Iz te izjave, ki, n:im jo je dala newvorska zbornica na razpok« go, posnemamo naslednje besede predsed« nika Macauleva.
»Mnogi industrijci so pri študiju situaci« je avtomobilskega tržišča mnenja, da je ta situacija velikega pomena za vso gospo« darsko situacijo v Ameriki To vodilno vlogo bomo kaj kmalu tudi sami spoznali če se bomo le malo bolj poglobili v sploš« no situacijo preteklega leta
Čeprav avtomobilska industrija ni pro« ducirala toliko voz, kolikor jih je v re« kordnem letu 1929. — v katerem je pro« izvedla nad 5 in pol milijona avtomobi« lov —, vendar je dosegla tako dnevno pro« dukcijo, da bi. ako bi postavili avto poleg avta, imeli progo dolgo 47 km.
Lanskoletna produkcija v avtomobilskih ♦ovarnah je porabila 15 odst. celokupne produkcije jekla. 82 odst. produkcije gu« me, 55 odst. produkcije stekla, 57 odst. fa«
Tudi ČSR izdeluje aeroplane. Kakor
smo svoječasno poročali, obstoji v ČSR državna tovarna aeroplanov. Ta je sedaj do-gotovila velik 3-motorni aeronlan, ki iina 7 sedežev, t. j. 5 sedežev za potnike in po en sedež za pilota in mehanika.
Šola za popravljanje gum. V Detroitu, središču ameriške avtomobilske industrije, je družlia Rubber otvorila šolo za popravljanje gum. V tej šoli se bodo učenci v 4 tednih naučili vse, kar je potrebno pri popravilih gum in to. svoje znanje bodo uporabljali potem pri raznih trgovcih, ki pro-dajojo gume družbe Rubber Go.
Avtomobilski teden v Budimpešti. Madžarski avtomobilski klub in zveza avtomobilskih trgovcev v Budimpešti bosta priredila med 28. marcem iu 6. aprilom t. 1. velik avtomobilski teden z naslednjim razporedom: od 23. marca do 6. aprila, razstava avtomobilov, mednarodna zvezdna vožnja za avtomobile in motorna kolesa s ciljem Budimpešta. Prihod 2. do 3 aprila. Za to vožnjo so razpisane razne nagrade v skupni višini 10.000 frankov Dne 5. anri-la bo dirka za Grand Prix motornih koles, a 6. za avtomobile. Razen tega bodo priredili še Caneurs d'elesrance in dan rekordov na progi Tat, ki leži okrog 50 km od Budimpešte.
Tudi v zimskem času je avtomobil zvest spremljevalec ljubiteljev prirode
brikatov usnja za sedeže in 80 odst. celo« Velika garaža na Holandskem. V Den kupne proizvodnje bencina v Amer.ki. Ra« j Haagu so pred nedavnim dogradili vePko zen tega so bile tovarne avtomobilov glav« garažo, v kateri je prostora za nad 400
ni kupci proizvodov bakra, svinca, mkla in dr.«
Mr Macaulay je dalje izjavil: »Proti koncu leta 1929 so' spoznali, da je avto« mobilsko tržišče prenapolnjeno in da je kupna moč ameriškega konsumenta nena« doma popustila. Te težkoče. ki so se po« javile tudi v drug.h industrijah, so povzro«
avtomobilov Garaža je visoka 7 nadstropij in vozila se dvigajo v nadstropja po liftih Prometne težave v Ameriki Pri vedno večjem prometu v USA se poiavljajo tudi težave pri reguliranju prometa Do sedaj so nanravili že nešteto poizkusov, ki so se zelo različno, a le v nairedkejšib primerih res dobro obnes'i Vsekakor še nimajo do
čile, da so tovarnarji posvetili mnogo več i danes enotnega sistema V nekaterih me
skrbi notranji organizaciji.
sth regulirajo promet le z optičnimi signa
Novi modeli, ki se sedaj stavljajo na ' ii, v drugih je srravni regulator prometni
tržišča, so najboljši dokaz racionelne pro« dukcije boljših in cenejših avtomobilov.«
Avtomobilske ceste na svetu Ameri« can Automob-le Association je priobčila te dni zanimive številke o stanju cestne i mreže na vsem svetu. Po teh podatkih je ! skupna dolgost cest, ki jih uporabljajo avtomobil.sti. 10 in pol milijonov kilome« trov Nad polovico imajo same Zedinjene države Severne Amerike. Na vsako miljo (1.6 km) pr.de 4.81 motornih vozil
Zrcala za reguliranje prometa. V Nem« čiji so v nekaterih mestih na nepregled« nih zavojih postavili svoječasno zrcala, v kater.h so vozači lahko videli, ali prihaja z nasprotne strani kako vozilo. Sedaj so pa ta zrcala odstranili, ker niso z njimi dosegli pričakovanih rezultatov.
Motorna kolesa na Danskem. Na Dan« •kern je motornih koles zadnja leta vedno več in v teku lanskega leta se je stanje povečalo za 13.4 odst. Vsega skupaj je i sedaj registriranih 23.349 motornih koles Z in brez prikolic.	,
Ženski šoferji. Število ženskih šofer« jev raste. V A.neriki je oa vseh avtomobi« listov 25 odst. žensk in v Nemčiji tudi že okrog 15 odst
Cesta preko Pirenejev. Na franco« »kern lelu Pirenejev se gradi sedaj cesta, ki bo vodila čez Pie du Midi pri B gorreu Cesta bo šla do všine 2S77 m. Ta cesta bo najvišja cesta na svetu.
V spomin Sira Segravea, ki se je. ka« kor je znano, pn poskusu, da potolče sve« t ni rekord v hitrosti motornega čolna, smrtno ponesrečil, je angleški komite, ki ga podpira denarno tudi prestolonaslednik, razpisal nagrado pod imenom Segrave Irophy, ki se bo vsako leto dodelila naj« boljšemu angleškemu vozaču avtomoi Ia, motornega kolesa, pilotu ali upravljajo motornega čolna. Nagrada bo znašala ti« soč funtov na leto.
Zračna pošte med Anglijo in Afriko. Ta zračna zveza se namerava vzpostavi.i 1. aprila t 1. Za njo je votirala angleška vlada subvencijo 250 milijonov dinarjev, ki so plačljivi tekom 5 let.
Kajenje v aeronlanih. Kakor je znano, je kajenje v potniških letalih prenoveda« no. Sedaj pa 'e družba Imperial A'rwavs na enem od svojih aeroplanov ured'la po« seber» kabinet, v katerem se lahko kadi brez vsake nevarnosti. Družba je prosila, da se ta novost komisijsko pregleda ter d? se ji potem da dovoljenje, da smejo n:^ni potniki med vožnjo kaditi v tem po» sebnera prostoru letala.
redar Redar je zelo različno ob'eèen; naj popularnejša sta dva tipa: re ìar. ki ima na prsih in na hrbtu rdečo inč. a na ra menih zeleno in tkzv beli redar. ki ima belo čepico, bel plašč, bele rokavice m bele čevlje
Problem nerabnih avtomobilov Ta problem je seveda posebno pereč v USA. Dobro informirani krosi hočejo veristi, da je v Ameriki nad 5 milijonov nerabn'h avtomobilov Pri kva'itet.no boiis'h vr»z' !h problem še ni tako težak Te namreč raz stavijo in posamezne dele zonet unora.ti ljajo Vozi'a na, pri katerih se to ne izp*a ča, pretvariajo v »staro žetezo« V ini»r ki imajo posebne družbe, k se bavijo p tem in ki pri tem .ainičevonju« celo še ne kaj zas'užiio Avtonvbile k: n'so več za rabo, kuni jejo, oziroma zamenjajo 3 on mernim doplačilom trgovci za nova voz-'la Pri tej zamenjavi trgovci seveda nekaj zgube. pa to izgubo nosijo potem deloma tudi avtomohi'ske tovarne
Trgovina z motorji na Francoskem. Po najnovejših s'užben;h nodat.kih je imnorti-rala Francoska v devetih mesecih nretek lesa leta 2943 motorjev v vrednosti 1087 milijonov frankov Od tega števila ie od-nadlo na Ansrlijo 378 motoriev. 244 na Nemčijo. 120 na Švico in 2124 na Belgijo in Luksemhurg V istem času so francoske tovarne eks^ortirale 4747 motoriev v vrednosti 1743 milijonov frankov Največ motoriev je bilo prodanih v Švico, Alžir in druse kolonije, v Nemčiio. Snanijo itd.
Novi modeli. V skoro vseh tovarnah avtomobilov na svetu se mrzlično do'a na dogotovitvi novih modelov za t.o leto Posebno redikalno nosto^ajo tovarne Musson Essex, ki so namestile 3000 novih delavcev za to. da bodo lahko soravile nove modele v najkrajšem času na svetovna tržišča
Prodaje Cadillac-avtomobitov. V prvih 9 mesecih preteklega leta se je prodalo 2 010 Cadillac-avtomobilov s 16 cilindri. To je vsekakor znak, da za luksuzne avtomobile še ni krize!
Civilna aviacija v Švici. Civilna aviaci-ja v Švici se vedno bolj in bolj razvija. Sedaj imajo vseea skunaj 60 aparatov. Od teh je 35 soortnih in 25 prometnih Lastniki teh letal so: družba za zračni promet »Ad astra«, ki ima 23 letal, švicarski aero-klub, ki ima 14 letal, industrijska podjetja, ki imajo 3 aeroplane iu razni zasebniki, ki imajo 20 letal Po konstrukciji je 48 anaratov iz inozemstva, 12 pa proizvod domačih tovarn. Motorji snortnih letal imajo motorje od 20 k s., a težii tromotorni aeroplani, ki služijo v prometne s vrbe, do i 900 k. f
Umetniki in karneval
Paul Wieck e: »Radujem se vsake priložnosti, ki se nudi ljudem v teh težkih časih, da se vsaj za nekaj ur oprostijo dnevnih skrbi ter se zmislijo sami nase in s pravico izpraznijo kupo veselja, če ne bi jim tega privoščili, ali če bi jim še to vzeli, kaj bi jim ostalo?«
Dr. Gerd Briese:
»Moje geslo za vsako predpustno zabavo se glasi: zabavati se in ne čakati, da se nalezeš zabave od drugih. Skupno prepevanje predpustnih popevk poraja že cd vsega početka splošno veselost. Prijetne predpustne čase sem praznoval v Mona-kovem, Parizu in Draždanih. Glede kostuma velja geslo: kolikor mogoče lahko. Enkrat na leto hočemo biti moški tudi v tem pogledu izenačeni z ženskami. Moj predlog za karneval: vse dame bi morale praznovati pusta v fraku, trdem ovratniku in v srajci z manšetami. Sodim, da bi to sredstvo povzročilo končno revolucijo moške plesne obleke, ki je za vsakogar pravcata muka.«
Harry Piel: »Vsako leto upam, da bom za pust prišel domov v Düsseldorf, kjer bom praznoval karnevalsko veselie. Doslej so mi vse te načrte prekrižali filmski angažma-ni. če pa se kdaj n?.merim na priliko — bom počastil karneval incognito.«
Max M a c k: »Karnevalsko veselje imam rad kakor vse druge svečanosti. Pri tem me vodi načelo, da v sodobnem času vobče ne more biti dovolj praznikov, ki bi odgnali od nas enolične tegobe vsakdanjosti in skaljenih dni. Zares značilno pa je, da se prav od nas, ki veljamo za stvaritelje zabave in dobre volje, zahteva neko posebno svečanostno razpoloženje. Saj so pri nas pojmi kakor n. pr. humor, šala in notranje veselje samo po sebi umevna sredstva in sestavni deli poklicnega dela. Zato mi je všeč, če me na zabavah v tem pogledu obdarujejo drugi.«
Marija P a u d I e r: »S pustom je pri meni tako: često sem že sodelovala na njem. Ampak — gotovo se boste temu smejali — vedno na platnu. Vedno, kadar sem hotela praznovati pust, je prišel vmes kakšen angažman. Morala sem nastopiti ali v gledališču ali pa v filmu — tako n. pr. letos. Kovala sem že vsakovrstne načrte za pustno zabavo. Hotela sem se veseliti karnevala v Nizzi. A zopet so me angažirali. Bog ve, če ne bom zdaj zopet praznovala pusta v filmu?«
Olga Čehov a: »Na vaše ljubeznivo vprašanje naznanjam, da se predpustnega veselja najrajša udeležujem brez maske, da lahko kot objektivna opazovalka prosto opazujem. Ra-dujem se, če se mi ni treba ne na zunaj ne na znotraj siliti, kakor se to često primeri v mojem poklicu.«
Tobak in značaj
Poznam mladenko bistrega očesa, k; moškega sodi potem, kako puši:
Kdor kadi pipo, je po njenem naziranju vobče vrl, neprisiljen dečko (včasih še preveč neprisiljen).
Kdor si izposoja tobak za svojo pipo ali svaljčico, je varčen dečko.
Kdor trosi tobak pri zvijanju cigarete, je potratnež.
Kdor nima nikdar vžigalic ali vžigalnika pri sebi, je nepreviden.
Komur ogenj ugasne, nima smisla za red.
Kdor puha tujezemski duhan, nima ne pravega okusa ne domoljubja.
Kdor kadi smotke, je čestokrat pokvarjen.
Kdor pa sploh ne kadi, se ga je treba ogibati. Tak človek mora prikrivati drugačne napake!
Al Capone v Hollywoodu
Chicago, konec januarja
Al Capone ali Scarface je v zadnjem času razširil svoj delokrog tudi na Hollywood, kjer hoče za vsako ceno osvojiti slovito filmsko mesto in umetnikom, zvezdnikom in režiserjem dokazati, česar se niso niti v sanjah nadejali: da lahko nastopa tudi v zvočnem filmu..
bombo na mesto, kjer se je razpočila. Pozneje je bil ta človek obsojen zaiadi krivega pričevanja Dokazali so mu namreč, .ia ni noben ega izmed obtožencev niti vi'ìel pred obiavnavo, v Kalifornijo pa je prišel komaj štiri tedne pred tistim atentatom
Neka druga priča iz tega procesa je Disala nekemu prijatelju v diugem ameriškem mestu, naj pride prijatelj v obiske. !a bosta skupaj »pognala lahko zas užene de-narce« Obe priči sta pozneje priznali, fa nista vedeli prav nič o napadu in da -:a na glavni razuavi proti Mooneyu in B Ì-Mngsu izpovedali to. kar jima je bilo — predpisano.
In zdaj sedita rovarja po krivem v je-i. »Boj za njuno krivično kazen pa se ne bo nehal do zadnjega njunega diha,« zaključuje članek o Mooneyu in Biiiingsu nedi ameriški list.
V
s
iTIaškerada ^ Sokola 1
'ABCR 14. Setolarla l^j
Kdaj vam bije srce najmočneje?
Vprašanie za vse. Naš sntrudnik 'e stavil to vprašanje sv>jim ljudem m je preje naslednje odgovore:
Drobna blondinka: »Kadar mislim na wojega tanta...« :ìi je sramežljivo zaprli, oči
Mlada zakonska žena: >Ko bi se mora,& Klpeljat: k poroki in se je ženin nekolik'. «aKasnil«
Vesten uradnik: »Tskn med 29 in 1. za-
rad nujno potrebne mesečne spremembe«
Bojazljiv lii'birec: »V trenutku, ko se b'ižam cilju svojega hrepenenja«.
Takte.i zakonski mož: »Ko se vračam rano zjutraj domov«.
Služkinja: »Kadar prisluškujem... pa tega vendar ne boste dali v časnik!«
Srednješolski dijak: »Naibjlj, kadar prinese gospod profesor latinsko ali grško nalogo. ker vem, da sem jo p lormil«.
Mali trgovec: »Vselej ko odprem vrata stanovanja, ker stoji pred nj mi birič«.
Zelo vestna dama: »Kadar se popnem na visoko goro«.
Mala prijateljica: »Ko se b!iža določena ura, ko čakam nanj ter mislim, da ga ne bj, pa se prikaže izza vogala«.
Dobra žena: »Ce se pozno zvečer bliža nevihta v prisotnosti mojega dr;.gega Ev-gena«.
Strojepiska: »Kadar me pokliče načelnik ?n ne vem, za kaj gre.«
Mlada žena: »Kadar kupim v modni tr-gov'm najpotrebnejše stvari in mislim, kaj poreče on«.
Trgovski pomočnik: »Kadar zjutraj za-spim in urno tečem v trgovino, pa slišim med potjo, da bije osem«.
Gospa Frida: »Ko so me predstavili moj' bodoči tašči«.
čas hrlpe!
V tem času je velike važnosti, da imate doma vedno
ASPIRIN
TABLETE.
Edino prave so z Bayer-jevim (bave križem.	Va.
Al Capone
Al Capone je povsem biho poslal v Hollywood svoje zaupnike, ki so stopili v pogajanja z lastniki vseh restavracij, točilnic, barov in beznic. Vse je bilo organizirano do najmanjše podrobnosti, saj je vendar šlo za to, da se Canonovi konkurenci enkrat za vselej izbije dno ...
Predlog, ki so ga Ca^onovi zaupniki stavili holliwoodskim restavraterjem, se je glasil:
»Kupovali boste alkohol od nas... če vas oblast prime, jamčimo za vse, kar je treba, da vas izpustijo. Pomagali pa vam bomo tudi s svojo silo — v primeru, da bi prišlo do snorov s prodajalci konkurenčnih podjetij če pa odbije-te naš predlog, bomo najprvo v vaši bližini odprli konkurenčno pivnico in bomo nastavili tako nizke cene, da bomo izvabili vse pivce k nam.«
Večina restavraterjev (75 odstotkov) se je vdala i.n Caione triumfira Ker sedaj popolnoma obvlada položaj, lahko določa cene za alkohol poljubno visoko. Svoje pogoje že lahko d.iktira.
Tako se navadno začne takšna reč. In potem pride navadno takšen vodja tolpe na misel, da bi bilo donosnejšo, če bi delal na lasten račun, to se piavi, postaviti Capona na hladno Konec pa je takšen, kakor kaže praksa zadnjih sto let, da izbruhne vojna med konkuienčmmi tolpami.
Z gotovostjo iahko lačunamo, da ne bo Capone tudi v bodoče, kakor je delal že losiej, nikoli osebno sodeloval v teh spopadih Diktiial bo samo iz daljave — tako, Kakor dela Stalin v Rusiji, oziroma kakor i)i napravil, če bi prišel v zadrego in stisko.
In fi.mski »ljubljenci bogov«, ki žive v lo'lywoodu. se bodo kmaiu seznanili z v-so romantiko podzemskih dogodovščin. Zakaj ja. ne? tìaj spaila to k njihovemu pokdcu .
Besr kaznienca It. 42.673
29. januarja 1923. je pobegnil iz basra v Francoski Guyani (o kateri je življenje in svet« pisalo in priobčilo slike v prvih'številkah tekoče knjige) dninar Jean Celerier. Bil je obsojen na desetletno ječo zaradi tatvine. V kazensko kolonijo ga je poslalo neko francosko provincialno sodišče.
življenje tega nesrečnika je bilo dolga veriga človeške bede, slabosti in napak še v svojih mladih letih je zagrešil malo tatvino. Obsodili so ga in poslali v najtršo po-boljševalnico Francije. Od tam pa je ušel in šel v uk k mojstru, da se izuči kovaške obrti. Postal je pošten obrtnik in je odprl lastno kovačnico v bližini španske meje. Prilike obmejn-ga kraia pa so ga zop°t izvabile na opolzko pot tihotapstva. Pomagal je tihotapcem, ki so pri neki priliki vzeli njegove lestve, ki so jim rabile za vlom. Celerier, ki se o tem ni bil sporazumel z njimi, je postal žrtev zasledovalcev, ki so ga bili obstrelili in potem postavili pred sodišče, kjer so ga obdolžili vloma in ga obsodili na deset let prisilnega dela. T:k pred odhodom iz francoske ječe je preluknjal troje zidov in ušel, našla pa se je so-rodnica, ki ga je izdala. Tako so ga vnovič prijeli, ga obsodili še na deset ìet ječe m ga slednjič odrinili v Guayano, kjer je životaril tri leta.
Dvakrat je zaman skušal pobegniti, šele tretjič se mu je posrečilo. Sam samcat se je prebijal skozi Francosko, Angleško in Nizozemsko Guvano ter skozi del Venezuele in je prehodil 800 km daljave skozi goščavo in močvirje. Vse to le zategadelj, da bi dosegel zlato svobodo in opral svojo čast. In tako je postal po vrsti klatež, ladjar, divji lovec, plantažar za kavčuk in skriti potnik, ki se je skrivoma vozil po železnici in s parniki. Da se je spravil naprej, se je vdi-njal tudi za dninarja, celo za delavca pri železnici v Ameriki in za pomočnika v Fordovih tvornicah. Slednjič so ga izgnali iz Zedinjenih držav, ker ni imel dovoljenja z zaposlenje. Odrinili so ga s prvo frane sko ladjo v Francijo, kamor je dospel nepoznan in kjer se je srečno izkrcal.
Nekaj let je živel od poštenega dela svojih rok, potem pa se je primerila nenavad; reč. Nekega dne je našel vratar bolnišn; v Orleansu na tleh ležečega moškega. I klical je policijo, v domnevi, da ima pi seboj pijanca. In na policiji se je izkaz kdo je j>rav za prav ta pijanec«, ki .. zvrnil čašo alkohola, da bi si olajšal živi nje. Policija je spoznala v aretirancu Jear. Celerier ja, iz bagna pobeglega kaznjen . št. 42.673. V Guyano seveda ne pojde vt ampak doma so mu le vzeli zlato svofc . ; in ga bodo morda vnovič pripravili do nepokorščine, ki mu utsgne še enkrat prinesti kazen na Hudičevih otokin.
Enajst let po nedolžnem v
• v.
jeci
Pred enajstimi leti so zanrle ameriške ob asti dva voddtelja delavcev v Zedinjenih državah, Toma Mooneya in Warrena K Billingsa. Aretirali so ju na podlagi pričevanj, a kljub temu ju niso doslej ne pomilo-stili ne nad njima izrekli oprostilne raz sodbe.
Oba moža sta bila obdolžena. da sta sv-uj čas sodelovala pri bombnih nanadih v San Fianoiscu. In danes ju ne moie ponr'c.sr.i ti ne guverner Kalifornije, ne aajvišj- sa dišče te države — sodba se tniej mo. a izvršiti 1o kraja in Mooney in Billings mo rata ostati v ječi do smrti
Ne orvi ne drugi ni bil vzoren državljan Zedinjenih držav Amerike. Oba sta veljala za fanatična agitatorja deiavske sr'anke, ki sta vznemirjala ljudi in sejcla nered, kjer sta se pojavila. Ko je šlo ta to. ia b: ju izpustili iz zapora, so rekli: Kaj na uain bo s tem pomagano? če prideta ja svobodo, bosta delala še več hrupa, kakor prej, že zaradi tega, ker sta bila po ' rivlc obsojena in zaprta. Zato je najbolje, da pusti mo, naj se stvari razvijajo, kakor jim je dan ukaz od narave ..
Takšno je vsaj uradno stališče kalifornijskih justičnih ..blast v lem prmieiu. Zedinjene države pa očividno iii.iia;o k.vc'.j moči, da bi nastopile in izposlovaie reme duro.
Vrhovno sodišče v Kaliforniji, ki razpolaga z listinami, kä izpričujejo nedolžnost obeh obsojencev, se je zateklo k nenavadni izjavi, ko je odbilo prošnjo dvojice za pomiloščenje Izjavilo je, da če nista Mooney in Billings kriva, sta vsaj gotovo vedela, kdo je napravil bombo in kdo je povzročil njeno eksplozijo.
čemu naj bi im&I ta zaključek veljavo? Krivca po krivem pričevanju so obsodili na podlag' plačanih dokazov v dosmrtno Ječo. Ena izmed orič je prisegla, da je videla, kako sta Mooney in Billings prinesla
.aiS&tfäUf
SKRIVNOST »Veš, Jaka, Malnarič ni slab dečko, sa« i 'sc Mha. Tako na priliko povsod pripoveduje, da služi pri tajni polic.ji.«
ŠALA
»Vi ste slepar!«
»SI šite, mislite to žaljivo ali šaljivo,« »To je žaljivka!«
»No, dobro. Ker, veste, jaz ne poznam šale!«
PRE VEJA NEC Gospodinja zasači hlapca, ki čita Jut pri svitu dveh sveč: »Kako Matevž, dve sveči vam gor ta, da berete svoj dnevnik. To je notrata!« — »Gospa se hudo moti« jo: to je ena sama lojenka, ki sem jo pre« rezal!«
SPRETEN »Da se mi nikol več ne predrznete. po« stopati za mojo hčerjo ali z njo govoriti!« rohni g. Koren proti čast leu svoje hčere, ki ga je že šestkrat zavrnil. »Ampak če želite ^ stopiti v mojo tvrdko kot agent, vas rad sprejmem.«
SUMLJIVA SKROMNOST Dve prijateljici obiščeta Jelico, pri kateri svira znan umetnik. Ona prosi, naj ji stori uslugo ter se pokaže obiskovalkama. »Ne vem, ali se zanimata za ir.oio malenkost?« — »Kar pridite v sosedno sobo. gospod. moji družici sta zelo skromni :.
RODIN IN MLADI MAZAC Golobrad mazač se je toliko štulil okoli siavneca slikarja, da mu ie nazadnje nek-t-ko vsilil portret v dar. Ker se je ponovno bahala. da sloveči mo ister hrani eno njegovih podob, mu je Rodin vpričo večje druščine takole odgovoril: »Draei priiateli. v svojo veliko žalost vam moram sporočiti, da so snoči vdrli tatje v mojo sobo ter izrezali vašo sliko iz okvira...« — »In io seveda ukradli. O tem moram obvestiti novinarje. Gotovo bodo zdaj pisali o meni . -»Ni potreba, glavni listi že vedo, da so zli-kovci odnesli sam okvira
V LEKARNI. Novi pomočnik: »Kaj pa je v tej steklenici, gospod?« — »To je pijača, ki jo dajem odjemalcem, pri katerih nisem mogel razbrati recepta «
BREZ POMENA.
»Kako, Joško, čevlje svetlite z mojo ščetjo za lase?«
»I, kaj za to: gospa imajo črne lase!« SITNEŽ.
»Natakar! Vaš biftek je pravi podplat!« »Gospod si pač lahko misli, da mu za to ceno ne moremo dati para čevljev!« KAKO SE VZAME. Jackie Coogan je v Parizu posetil tudi Mistinguetto Ta ga je hotela objeti, mladi zvezdnik pa se je umaknil. »Kako?« se je zasmejala glumačica, »si mar že prestar za poljubljanje ?« — »Jaz ne«, se je odrezal Jackie Coogan, »pač pa vi, gospa«.
r
Savezna smučarska tekma na 30 km
Pogojno državno prvenstvo v smučanju si je zopet priboril Joško Janša (Ilirija) — Kanada svetovni, Avstrija evropski prvak v hockey u na ledu — Jugoslavija jesenski prvak beograjskega nogometnega podsaveza — Kolesarski klub Sava v preteklem letu
Sv. Janez ob Boh. jezeru, 8. febr.
Bohinj se je odel v prelestno zimsko odejo. Zdi se, kakor bi se hotela zimska narava oddolžiti vrlim Bohinjcem in vsem onim, ki so pripravljali za prve dni tega meseca velike mednarodne -zimskosportne prireditve in sc jih morali končno po dolgem oklevanju odgoditi. Snežne prilike e o se po naletih zadnjih dni popolnoma obrnile in Bohinj je danes — in upajmo tudi za ves tekoči mcscc — svečano pripravljen za vsako prireditev na belem polju.
Zaradi odgoditve mednarodnih tekem, ki bi bile obenem veljale kot tekme za državno prvenstvo, je JZSS zasilno rešil vprašanj? državnega prvenstva v posameznih disciplinah tako, da je program razdelil na več terminov, na katere bi se lahko ravnal po snežnih prilikah. Kot prva savezna prireditev — in po sedanji situaciji pogojna državna prvenstvena tekma. — se je vršila danes v organizaciji domačega smnškega kluba vztrajnostna tekma na dobrih 30 km s startom in ciljem pri hotelu Sv. Janez če bodo snežne prilike do "'0 t. m., ko se po novem sklepu JZSS vršijo odgodene mednarodne prireditve, ostale nespremenjeno ugodne, bo današnja prireditev ostala samo savezna, ki bo posebej nagrajena.
Z ozirom na skorajšnji start naših najmočnejših smuških reprazentantov v Ober-hofu, za katerega je bila današnja tekma zadnja preskušnja, je razumljivo, da je danes startalo vse, kar ls nekaj premore v našem smučarstvu. Razen vseh »kano-nov« so se javili na startu zelo številni zastopniki mladih gorenjskih klubov in nekaj članov mariborskega podsaveza. Tekme je vodil predsednik JZSS dr. Ivo Pire; razen njega so sodelovali v sodniškem zboru dr. Souvan, Pelan, Hayne, dr. Bere e itd. Na progi in sicer so pomagali Ptevilni domačini, ki so rešili svojo nalogo nadvse častno. Tudi ostala organizacija je bila prav dobra.
Proga, ki je potekala po trasi lanskoletne proge za mednarodno vztrajnostno tekmo, je vodila od starta pred vhodom v hotel do 21ana. nato mimo vojaške ka-rauie na Ravne, odtam na Nemški Rovt, dalje na Selo, odtod nazaj proti Bistrici, potem dalje čez Senožeti v Srednjo vas in skozi Fužino in mimo Hudičevega mosta nazaj na cilj. Višinske razlike je imela okroglo 600 m; mestoma je tekla po terenu z ovirami, ki so bile celo za nekatere tekmovalce usodne, mestoma po pretrdih tleh, ki niso bila dovolj pokrita s snegom.
Startalo je vsega 37 tekmovalcev, in .sicer 9 v I-, 2 v II. in ostali v III. razredu. Na progi so odstopili štirje vozači. Prvo mesto — in pogojno državno prvenstvo — si je po hudem boju z najnevarnejšim tekmecem T. Godcem ponovno priboril Joško Janša v odličnem času 2:17:04. Niegov tekmec, ki je v končnem plasmami zaostal le za dobro minuto, je v prvi polovici vozil zelo ostro in je na polovici proge že vodil z 2 minutama; v zadnjem de-
Medklubske skakalne tekme na Bledu
Bied, S. februarja. SK Bled ie priredil danes ob 15. na svoji skakalnici v Zaki medklubsko skakalno tekmo, ki se je je udeležilo 6 tekmovalcev. Toknia je bila predvsem propagandnega značaja in ji je prisostvovalo lepo število gledalcev.
Podrobni rezultati iekme so naslednji: 1.) Janša .Joško (SK Ilirija) najdaljši skok 38 m; 2.) l'alme Franc (Šm. k). Ljubljana) najdaljši skok 32 m; 3.) Ravhekar Tomaž (SK Bratstvo - Jesenice); 4.) Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje - Mojstrana); 5.) inž. Janša Janko (SK Bled); 6.) Jagodic Srečko (SK Bratstvo - Jesenice).
Razglasitev rezultatov in razdelitev rezultatov se je vršila ob 17. v hotelu »Triglava; darila so prejeli prvi trije plasirani.
1) tej tekmi, ki se je vršila istočasno s propagandno skakalno tekmo na bohinjski ikalnici, ie treba omeniti še naslednje-Tekmi, ki ie bila prijavljena JZSS, ni prisostvoval noben savezni funkcionar ali sodnik, iz česar moramo sklepati, da gornji rezultati niso končnoveljavni ali v?a| ne popolni. V bodoče morajo prireditelji vsekakor poskrbeti, da bo aranžman vsaj s te strani točeu sp vežnejša pa se mi zdi ugotovitev, da se je ta tekma vršila istočasno s bohinjsko enako prireditvijo, kar je imelo za posledico, da so se konkurenti v skokih nekako delili v dva tabora. Rezultat te de-
lu proge je zaostal. Njegovo drugo meste gre to pot samo na račun pomanjkanja treninga. Prav dobro — s tretjim mestom v splošni kvalifikaciji — se je zopet uveljavil mladi Mojstrančan Albin Jakopič, ki napreduje od tekme do tekme; zdi pa se, da nekoliko preveč forsira svoje mlade moči. Njegovi istodnevni starti na daljinskih in skakalnih tekmah najbrž ne bodo rodili dobrih sadov v obeh disciplinah. Inž. Janko Janša je v zadnjem delu zlomil smučko, vendar si je še lahko za-sigural četrto mesto.
Podrobni rezultati tekem so naslednji: I. razred:
1.	Janša Joško (SK Ilirija) 2:17:04;
2.	Godec Tomaž (Sa kl. Bohinj) 2:1S:21;
3.	Brvar Stane (Sm. ki. Ljublj.) 2:27:13;
4.	Inž. Janša Janko (SK Bled) 2:32:13; 5 Režek Boris (SK Iliriia) 2:53:18;
6.	Dr. Kmet Stanko (LSK) 2:39:50;
7.	Banovec Tone (SK Ilirija) 2:43:32;
8.	Knap Leon (SK Ilirija) 2:50:33;
9.	Tinta Lado (SK Ilirija) 3:09:21.
II razred:
1.	Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje-Mojstra-na) 2:21:44;
2.	Gašperin Jože (Sm. ki. Bohinj) 2:33:05.
III. razred:
1.	žemva Lovro (Sm. ki. Gorje) 2:32:19;
2.	Murovec Anton (Sm. ki. Beh.) 2:34:11;
3.	čeme Ivan (Sm. ki. Gorje) 2:34:43;
4.	Frank Stane (Sm. ki. Ljublj.) 2:38:09;
5.	šoštarič Ivo (SK Ilirija) 2:41:38;
6.	Markelj Leopold (SK Bratstvo) 2:41:44 Za njim je privozilo v cilj še 11 tekmovalcev.
Ob 12.15 je prispel zadnji tekmovalec; ob 13. je predsednik dr. Pire razglasil v hotelu »Sv. Janez« rezultate.
Ob 14. so se vršili nato propagandni smučki skoki na Hanssenovi skakalnici, ki je bila odlično prirejena žal ta del današnjega bohinjskega programa ni dosegel svojega propagandnega namena, ker je sodeloval »samo« banovinski prvak Bogo šramel brez konkurence. ^Družbo« sta mu na pobudo sodnikov delala dva mlada skakalca tSelan iz Bohinja in Ravnik z Jesenic), ki pa seveda nista mogla izpolniti dolgih odmorov med štirimi krasno uspelimi Šramlovimi skoki. Najdaljši njegov skok jc meril 36 m. Tekmam je prisostvovale precej gledalcev, ki pa kliub divaim parabolam Sramla niso mogli biti zadovoljni s kratkim programom. Po neprijetnem naključju je moral tudi Zupan, ki je hotel nastopiti skupno s šramiom. zaradi trenutnega nerazpoloženja — v posteljo. Vzroki, da bohinjska skakalnica danes ni imela vseh naših umetnikov z mosta na startu, so globlji in bo moral posvetiti vso pažnjo tudi vrhovni čuvar našega najlepše se razvijajočega smuške-ga sporta. Nikakor ne gre, da bi se istočasno vršili dve enaki prireditvi — in že v neposredni bližini — ki bi cepili že itak skromno število sodelujočih. Nujna posledica takih aranžmanov je slana propaganda na obeh straneh.
litve je bi! na dveh straneh negativen. Bo hinjska skakalnica, na kateri se borio stiri najsi dni pozneje vršile vse odločilne tekme je imela enega tekmovalca, blejska pa j<= imela ostanek, ni pa imela nobenega zastopnika JZSS. kar pomeni skoraj toliko, kot da se prireditev sploh ne bi bila vršila. Res je sicer, da skakalcem za svoje znanje ni treba nobenega funkcionarja — ln morda niti ne priznanega sodnika —, toda tudi smuški skoki spadajo v športne panoge, v katerih morata vladati red in disci plina. Teh pa ne more ustvarjati kdorkoli temveč v zimskih športih le zimskosportni savez, na katerega moramo pri tej prilik: apelirati, da stroiro pazi na propagiranje zimskih športov no vzorcu današnjih skakalnih tekem v Bohinju in na Bledu.
L. Strnna.
Smučarska tekma SK Železničar v Mariboru
Maribor 8 februarja.
Agiln! železničarji so priredili danes svojo prvo smučarsko tekmo, ki je uspela sijajno Zaradi izredno dobrih snežnih prilik se je vršila tekma v okolici Maribora s startom in ciijem pri Treh ribnikih, kjer sp je nabrala velika množir-a ljudstva. Ob 14 je startalo na 16 km dolgi progi 16 senicrjev in 31 juniorjev Proga je bila za oboje enako dolga Vodstvo tekme je bilo v rokah gg. Fišerja, Berganta in Drob-
niča. Organizacija je bila izvedena brezhibno. Savez je zastopal tajnik mariborskega zimsko-sportnega podsaveza Bruno Parma. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Senlorji na 16 km: 1. Heller (železničar) 1-14.45, 2 Hartlieb (železn.) 1:18.12, 3. Slaček (železničar) 1:21.18.
Seniorji Izven konkurence na 16 km:
1.	Pinter (Mariborski smuč klub) 1:15,
2.	Dolinšek Pavel (SPD Ruše) 1:19.02. 3. Džamonija (I. SSK Maribor) 1 : 20.54, 4. Poigernik (Triglav) 1:26.07, 5. Ilič (Mariborski smučarski klub) 1:26.19.
Juniorji na 16 km: 1. Horvat (železničar) 1:27.35, 2. Herič (železničar) 1:30.33,
3.	Pätz (železničar) 1:33.05.
Juniorji izven konkurence na 16 km:
1.	Stonar (Mariborski smuč. klub) 1:26.20,
2.	Stros (Triglav) 1:27.29 3 Govedič (Triglav) 1:30.19, 4 Pobežin (Mariborski smučarski klub) 1:36.26.
Po tekmi se je vršila v gostilni pri Treh ribnikih razdelitev nagrad Vsi nrvo do tretje plasirani tekmovalci so dobili prav lepa spominska darila.
Zaključek prvenstva v hockey« na ledu
Krynica. 8 febr Danes se je zak'iucilo tekmovanje za svetovno in evropsko prven» s-tvo v hockeyu na ledu Kakor jc bilo pri» čakovati, jc svetovni prvak v tej panj.g' sporti postala Kanada, ki je svoiega naj* ostrejšega konkurenta Ameriko potisnila na drugo mesto.
Veliko presenečen ie pa predstavlja izid tekmovanja za evropsko prvenstvo. Za to prvenstvo sta veljala kot favoriti Švedska in češkoslovaška, ki pa sta zasedli četrt j, odnosno tretje mesto. Evropski prva-k. je po* stala AvstrijaZ, čije moštvo jc bilo edino od evropskpih, k; je porazilo £\e l>ko Na dru» «em mestu se ie p! -sirala Poljska Avsrr ia je poleg tega še dobila darilo amer škega poslanika v Varšavi k.~>t najbolj fair m>štvo. Tolaž Ino darüo je dobila Madž rska
Zadnji rezultati so bili naslednji: V soboto ie Kanada porazila Avstrijo z 8 : 0 (0 : 0, 7 : 0, 1 : 0) Amerka je zmagala nad Polj» sko z 1: 0 (0 : 0, 1 : 0, 0 : 0). Švedska : Ce. šk osi o vaška 1 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 1 : 0).
V	nedeljo se je vršila odločilnatekma med Kanado in Ameriko. Zmagala je Kan da z r : 0 (1 : 0, 0 : 0, 1 : 0) ter si s tem priborila svetovno prvenstvo. Drugo mesto za« vzema Amerika. Avstrija je porazila Šved« sko 1 : 0 (0 : 0, 1 : 0, 0 : 0) Poljska : Če» škoslovaški 0 : 0. Vrvstni rod v evropskem prvenstvu ie naslednj': 1 Avstrija, 2. Polj» ska, 3. Češkoslovaška, 4. Švedska
V	tolažilnem ko'u ie Madžarska porazila Francijo z 1 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 1 : 0).
Včerajšnje nogometne tekme
Beograd: Včerai sta se vršili zadnji dve tekmi v prvenstvu BLP Važna ie bila zlasti tekma med Jugoslavi :o in Sok o, k' je b:la odločilna za jesensko prvensfvo Zmagala je z mnogo sreče Jugoslavija ter v tem p>= stala jesenski prvak Beograda. V ; rvem polčasu je sicer Soko že vodil z 2 : ü, tpda v drugem polčasu je Jugoslaviji uspe'o zrna» iati s 3 : 2, čeprav ni d tla iepe igre.
Zemun: Sparta : Obilic 4 : 2 \.2 : 1)
Novi Sad: BSK : Vojvodina 5 : 2 (2 : 1).
Praga: Boheinians : Vivfjr ;a žižknv 4 : 2 3 : 0), DFG : Nuselsk? 9 : 0 (* 0)
Paris- Sm-ta : SHde Frm - iscft ) ? • 0).
Budimpešta: Hungaria : Slavi ia (Praga) » : 3 (1 : 2), FTC : Ujpest 9 : 5 (7 : 1), Va, sas : III okraj 1 : 1 (O : 0), «33« : Turu! 4 : 3 (1 : 0). Bocskay : Kispest 1 : 1 (0 : 1).
Občni zbor Kol. in motocikl. kluba
»Sava«
Pred dnevi se je vršil VI. redni občni :bor agilnega kolesarskega in motocikli-stičnega društva »Sava« v Ljubljani.
Občni zbor je vodil društveni predsednik g. Franc Batjel. Uvodoma je pozdravil delegate kolesarskih društev »Zarje«, »Ljubljanice« in »Sore« ter članstvo, ki se je v izredno velikem številu udeležilo občnega zbora..
Tajnik g. Gregorčič je podal izčrpno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno. da je društvo v minulem letu bilo selo agilno. posebno ob času, ko je priredilo v mesecu avgustu jubilejne kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirije ob ogromni udeležbi občinstva iz Ljubljane in okolice. Ob priliki poklonitve športnikov iz vse države pred Nj. Vel. kraljem se je društvo udeležilo poklonitve v častnem številu.
Iz blagajnikovega poročila, kl ga podal namestnik g. Milavec, je razvidno, da se nahaja društvo v zelo dobrem gmotnem stanju. Sledilo je poročilo pregledovalcev računov, katerega je podal g. Barle ter predlagal odboru absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Nato se je vršila volitev predsednika in novega odbora. K besedi se je prijavil g. Rozina in predlagal po kratkem jedrna-
tem govoru za predsednika velezaslužne-ga dosedanjega 6-letnega predsednika g. Franca Batjela, industrijalca iz Ljublifane. Predlog je bil z navdušenjem soglasno
sprejet.
Izvoljeni je svoje mesto sprejel, se zahvalil za izkazano mu zaupanje in obljubil, da bo tudi v bodoče posvetil društvu vse svoje sile.
Na predlog g. Kozine je bil izvollen naslednji odbor: gg. Rozina. Gregorčič, Milavec, Cvelbar, Križman, Barle, Mikuš; pregledovalca računov: Cvirn in Eržen; razsodišče: Kristan, Sitar, štuler, Nardin in Rodič.
Po volitvah se je vršilo žrebanje daril in je bilo razdeljenih med srečneže 9 daril.
Seja JZSS ni v ponedeljek, marveč v torek ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona.
ASK Primorje (plavalna sekcija). Danes redni trening v kopališču Slon in sicer: od 15 do 13. dame, od 16. do 17. seniorji in waterpolisti ter od 17. do 18. juniorji.
Vsemu članstva ASK Primorja. Pozivamo celokupno članstvo, zlasti ono plavalne sekcije da se udeleži pogreba pre-blagorodnega gospoda očeta naših zvestih članov gg. Koželja Ladka in Marjana. Pogreb se vrši danes, v ponedeljek ob 14.30 izpred hiše žalosti, Pred Škofijo 21, na pokopališča k Sv Križu.
Akademska smučarska organizacija, ki je včlanjena v JZSS, priredi v okolici Ljubljane od torka 10. februarja naprej svoj smučarski tečaj. Prosimo vse one, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, da pridejo v ponedeljek ob 18. na sejo, kjer se bo določil kraj in čas tečaja. Tečaj bosta vodila priznana smučarja kolega Bervar in černič Ob zaključku tega tečaja se bo vršilo smučarsko tekmovanje za prvenstvo Aleksandrove univerze. Koncem februarja pa je nameravan skupni izlet, ki bo trajal 2 dni. Za znižano vožnjo in preskrbo v kočah bo preskrbljeno.
ASO. Važna seja akademske smučarske organizacije bo v ponedeljek 10. t. m. ob 18. v juridični predavalnici št. 90. Seje se naj udeleže odborniki, poverjeniki ter oni, ki se nameravajo udeležiti smučarskega tečaja.
AKTUALNOSTI
»Oboie je i mo?e i tvoje«
Dr. Stojan Jercmič je pravkar objavil v zagrebški »R.ječi« članek, v katerem pre« motriva vprašanja jezikovnega in pravopis» nega izenačenja v Jugoslaviji. Iz njegove» ga članka posnemamo nekatere misli:
Napačno je, pravi pisec, če kdo misli, da so ime, jezik, pisava, zastava, grb. himne, zakon in vera enakovrstne manifestacije na» rodnega življenja. Predvsem zakoni: res da potekajo iz narodovega pravnega ln nravstvenega pojmovanja, vendar nacional* no obeležje niso. Potem zastava in grb: to so vnanji znaki naroda ali države, ki na» «tajajo po svobodni kompoziciji in se lah» ko Izpreminjajo, ne da bi to vplivalo na življenje in razvoj naroda; potem takem niso takšni nacionalni znaki, da bi morale nastati neke motnje v narodnem življenju, če jih izpremenimo. Tudi himna se kaj lahko izpremeni; cclo službeno ime, naziv naroda in države, se lahko kot politično obeležje določita po potrebah. Tudi vera se lahko z zakonom zabrani ali privilegira, čeprav je vprašanje človeške svobodne vesti; toda kohko uspeha imajo takšne zakonske prepovedi, preganjanja ali predpravice, o tem ne kaže izgubljati besedi. Z jezikom in pisavo pa ne gre niti toliko kot bi nemara šlo z vero, zakaj jezik in pisava nista samo duševna, marveč tudi kulturna pridobitev, način medsebojnega sporazumevanja, izra» žanja misli in čuvstev.
Prehajajoč k vprašanju: Ali cirilica ali latinica., sodi pisec, da bi se morebitno izenačenje moralo izogniti vsakršnemu su» mu. kakor da se hoče s tem odstraniti ne» ko plemensko obeležje. Tako obeležje je povsem literarna, ne pa nacionalna zadeva; upravičevalo bi ga samo to, da bi z njim poenostavili in pocenili naše medsebojne stike — Od naše nacionalne sile,-ne od pi* savc, zavisi dokumentiranje našega narod, edinstva pred tujim svetom. Pisava je naša kulturna pridobitev, dve pisavi sta dve naši kulturni pridobitvi, nikakor pa ne nedopusten luksuz. Ločujmo vprašanje književnega edinstva od vprašanja narod» nega edinstva!
Pisec nadalje poudarja, da je napak, če kdo zahteva v kulturnem oziru žrtve; ce» loto je treba utrditi na načelu: oboje je i moje i tvoje, škoda bi bila, to ali ono žrt» vovati. nepotrebno je v tem oziru kakrš» nokoli popuščanje, absurdno iskanje kompromisov v enem in istem organizmu ... Napačno je omalovaževati cirilico in videti v nji oviro za vstop srbohrvaščine v knji» ževno skupnost vsega kulturnega sveta. Morda bo ta kulturni svet kdaj imel sku* pen književni jezik, skupno pisavo. Danes ga nima, vendar ga različna pisava ne ovi» ra pri medsebojnem izmenjavanju kultur» nih dobrin. Merilo za vstop v skupnost kul» turnega sveta je vrednost dela, ne pa čiri* lica ali latinica, japonska ali indijska pisa» va.
Naša slabost n! v tem, da imamo več pisav ali dialektov, marveč v siromašnosti meutaiitete — sklepa dr. Stojan Jeremid.
Število porodov stalno pada!
K temu splošno važnemu vprašanju kulturnega človeštva zavzema stališče dr. Juika Chiaoec-Gjorgjevič v februarski Številki zagrebške »Socialne misli«.
Avtorica opozarja na čedalje večji obseg padanja porodov in na nove zakonske uredbe, ki skušajo ta pojav spraviti na pravi tir. Tako je v zadnjem času Estonska sprejela zakon, ki ne pozna kazni za umetni splav. Danska pa je kaznivost znatno omilila. Med socialisti in me-"ščanskimi strankami češkoslovaške, Nemčije in Avstrije so v teku neprestane ostre polemike zaradi tega paragrafa.
Dejstvo je, izvaja avtorica, da število porodov po vsem zapadnem svetu stalno pada. Najmani otrok se rodi na Švedskem (na 1000 prebivalcev 16.1 %), v Angliji
pride na 1000 prebivalcev 16.6 novorojenčkov, na Norveškem 18.2, na Danskem 19.5, med tem ko proti vzhodu število še vedno raste: v sovjetski Rusiji iznaša (vzlic znani, široki svobodi v seksualnem življenju) 44.5 na Rumunskem 40.1 v Jugoslaviji 30 %. Kako pa je v zapadni in severni Evropi, pričuje n. pr. statistika Berlina, kjer je v zadnjih 50 letih padla nativi teta od 82 na 18 <&.
Vsi ukrepi, da bi se zaustavil ta proces, so jalovi; celo za sedanjo fašistično Italijo, ki ga skuša čim strožje brzdati, je ugotovil R. Michel, da pade na 1000 porodov 178 umetnih splavov, pri čemer seveda niso všteti primeri, ki za nje oblasti ne izvedo. Izven vsakega dvoma je tedaj, da človeška družba prehaja iz nagonskega v razumno kontrolirano plojenje. češki sociolog Chaiupny pravi, da je »absurdno, videti v nazadovanju števila porodov de-generacijo, ker je to neizogibna posledica naših socialnih in kulturnih razmer«.
Pisateljica pa ugotavlja, da se to padanje na neki meji vedno zaustavi in da v bistvu ne ograža obstoja kulturnih narodov. Sodobna sociologija stoji na stališču, da ga je treba zajeziti samo tedaj, ko prehaja neke meje. Takrat je treba priskočiti na pomoč s podpornim sistemom. Avtorica predlaga: 1. da se roditeljska podpora daje parom z dvoje, troje otrok, ne šele s četvero, petero, zakaj lo visoko število bo po vsej verjetnosti ostalo samo izjema; 2. da razen vzdrževanja dece treba vzpodbujati žene k materinstvu s tem, da se jim daje materinska renta, kajti z razmnoževanjem ljudi je baš žena najbolj prizadeta zdravstveno, moralno in gmotno.
Tri nove knjige o francoskem jeziku. Naša literatura o francoskem jeziku se ie v zadnjih tednih pomnožila kar za tri nove knjige. V založbi Jugoslov. knjigarne je izšla 175 strani obsegajoča knjižica »Francoščina brez učitelja«, ki jo je spisal eden naših najboljäih pedagogov za tuje jezike dr. Stanko Leben. Ta izborno sestavljeni priročnik je namenjen v prvi vrsti samoukom. Stane kartoniran 28 Din, s poštnino 32 Din. — V Mariboru je izdala doslej še popolnoma neznana založnica -D. d. djačka zadruga za štednju Interes: obsežno delo profesorja ondotne trgovske akademije Josipa čopiča »Nova francoska sintaksa«. Knjiga je natisnjena v srbohrvaščini in odobrena kot pomožni učbenik za trgovske akademik je in šole. Šteje 366 strani ter nas pregledno in jasno uvaja v francosko sintakso. Tudi samouk ali obiskovalec francoskega jezikovnega tečaja bo s pridom segel po nji. Slane 75 Din. — V založbi Jugoslov. knjigarne je izšla knjižica »Les verbes franka is reguliere et irreliguliers«, ki jo je spisal dr. Janko Kotnik. Tudi ta knjižica bo dobro rabila kot pomožna knjiga, ki bo ..čenča srečno prepeljala preko ene največjih strmin francoske slovnice: nepravilnega glagola. Stane 10 Din. — Vse te knjige se naročajo tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru.
Drug! milijon Remarqueove knjige. Roman E. M. Remarquea »Na zapadni fronti nič novega«, čigar filmizacija pravkar tolikanj razburja duhove med Nemci, pa tudi drugod, je v nemškem izvirniku že prekoračil nezaslišno naklado 1 milijona izvodov, od drugega milijona je prodanih prvih 10.000 in se pravkar tiska naklada od 10.— 25.000.
sJngoslovenska miselc se imenuje nov časopis, ki ga je začela izdajati slovenska župa Šaveza jugoslov. srednješolskih udru-ženja. List bo izhajal v Celju in veljal na leto samo 12 Din — torej naročnina, ki r« najnižja med vsemi našimi časopisi. Prva številka je prinesla poleg društvenih vesli članek O. Reddija »Organizacija«.
Ali si že član Vodnikove dražbe?
francevic
Devojki - dvojki
Robert Trcbar je bil sin kmetskih roditeljev, ki so ga vzgajali v tesno» srčni nravnosti, usmerjeni posebno v to misel, da je ženska zlo in da se mora mladenič ogibati deklet kakor naglavnega greha. Ko je pozneje po» i ajal v podeželskem mestu gimnazijo, je Robert imel nekam čudno bojazen pred Evinimi hčerami. Devojke so se mu zdele nevarne ko dvojke, takrat nezadosten red nalik najnovejšemu današnjemu, ko petka predstavlja naj» boljšo, enojka pa najslabšo oceno v spričevalu: tako se je po sto letih obistinil Prešernov izrek, »da le peti» ca dà ime sloveče«.
V tej puritanski zablodi ga je kre* pila še tercijalska gospodinja, ki je zvečer po odžebranem rožnem vencu zaklepala hišna vrata. Robertu in nje» fiovemu bratcu Karlu pa naročala, čim» prej odit4 v »brliavi semenj« ali v »Bolho- '"c«. kakor se je v njeni žloburi	-eklo spaniu A kasne»
je, ko ju višjegimnazijcem dovo*
Ijeno, do zakonite ure posečati dolo» čene gostilne, je Robert izumil duho» vit pripomoček za ponočna odsotstva: Karla je za nogo privezal z motvozom ki ga je napeljal skozi luknjico v oknu ;n ga ob svojem povratku zbudil s tem samodelnim »telefonom«, da mu je mlajši bratec hodil odpirat. V za» hvalo za take usluöe pa je smel dečko prerano pušiti svaljčice.
Zatem je Robert odpotoval v vse» uciliško mesto. Nastanil se je pri svoji teti Bogomili Prebilovi. ki se je nedav» no tega preselila tjakai s svojim mo» žem. stavbarskim podjetnikom — ali »podiednikom«. kakor so ga med se» boj psovali pičlo plačani uslužbenci Zoran Prebil je bil živo nasprotje vsem onim dvonožcem, ki svoj zaslu» žek zaDijejo ali drugače zabiiejo, teta Bogomilka pa vneta bo^omolika. tako da je tudi v tej hiši vladala sveta stro» gorednost.
Prebilovo domovanje je stalo v kratki ulici, ki se je »izlivala« v trav» nike. lehe in grede s solato ali drugo ^eleniadio V nasprotnem ooslopiu oa je bivala vdovi, obdarjena z dvema hčerama. Bili sta dvojčici, slični dru»
ua drugi kakor iajce jajcu ali kaplja kaplji. Tudi oblačili sta se povsem enako. Robert se je kar prve dni zate» lebal v eno ali morebiti v drugo, ker devojčici dvojčici se dotlej nista nikdar prikazali skunaj pri oknu: žen» ska politika ali kaj?
In plahi Alojznik se je tolikanj oso» kolil, da je začel čarobni rusalki dajati z roko znamenja, češ, naj gre tja in tja, oči vidno na sestanek in zmenek. Dekle je sramežljivo prikimalo ter od» prhnilo. Prvi večer je Robert korakal vztrajno liki carska straža öori in doli debele pol ure ob sivem zidovju. Mar* sikak taksilovič je puhnil mimo s svo» jim avtom in ga ovil v prašno glori» iolo. Na bližniem dvorišču so se iz zamreženega avtobusa nevšečno drla teleta, kakor da jih prekupec žive de» va iz kože. Naš sestankar pa je nemo« reno meril brzeče mladenke Prva je nosila značilno rumeno obleko, a se se zbrknila ni zani Druga ie po svo« jih kretnjah sumljivo slinla na njego» vo bodočo Dulcineio. toda še pogle» dala ga ni Pridrobnela ie tretia: ka» kor raste voda ob poplavi vedno više. ga je spreletela do kolena in čezdalje
bolj kvišku neznano čuvstvo ugodja: vendar na njegov pozdrav se milovid» na podraslica niti okrenila ni. Čut sra» mu ga je oblil, sam sebi se je zazdel smešen in zaničevanja vreden teleban. Oziral se je navzgor po oboknicah. češ, ali ga kdo ne opazuje v kočljivem položaju: nemara so ga ljudje že za» gledali in si šušljajo sedaj o zaljub» Ijenem Donu Juanu. Pred desetimi mi* nutami si je obljubil, da bo stopal sa« mo še pet minut na mestu.
»Jutri ji bom pisal in se ponosno zlagal, da sem jo čakal deset minut.« je sklenil svojo prežo ter ubral smer proti kavarni.
Ali. človek božji, kako hočeš brez neprijetnega zaupnika poslati nežno pisemce neznani osebi? Ljubav pa je po sreči iznajdljiva. Robert je drugo jutro zarana iel oprezovati. kedaj mu zasine pri oknu jasno solnčece, njen obrazek. Devica se je naposled pri" kazala in zvedni junak ii je vrgel pre« ko.ceste papir, ovit okoli frnikole. ki ie Točno, čeprav brez noštne znamke, nri'etela svoii naslovnici pred noge. Prebravši poslanico z določnimi po*
datki za večerno srečanje, je ljubko
pritrdila ter se zopet umaknila, da je ne preseneti kak nebodigatreba na oni strani.
Dolg je bil Trebarju tisti dan. dalj» ši nego bolniku prečuta noč. Hoteč si ojekleniti pogum, je blaženi sestanko« vič krenil pred usodnim trenutkom na čašo vina. Udušil in posušil jc v na« glici kar pol litra močnega kuča, goste« ga ko zajčja kri. Takisto ojačen in ohrabren je nameril stopinje v napo« vedano ulico. Ni mu bilo dolgo me« riti jamastega tlaka, kar uzre oddaleč obe sestri dvojki, popolnoma enako napravljeni.
»Bogme,« zajavka vrli začetnik, »preveč sem se ga nasrebal, vse vidim po dvoje.«
In ne da bi kaj okleval ali omecaval,' jo neutegoma zavije v stransko ulico, ves rdeč od sramu.
»V uho naj me piše ves ta prekle» man- sedmodnevni svet s svojimi ba» bami in vabami«, zarentači ter odme« gli v najbližjo krčmo, kjer se ga na* treska, da bi ga bila žalostna vsa nje* gova žlahta do četrtega kolena.
Aieksef MiroiniUov:
Mučenik na bratski fronti
Ob strojni puški — Napad — Skrivnostna hiša * Klici
na pomoč
Doživljaj v strahotnih dneh ruske revolucije
Proti deveti uri je prišel naš polkovnik ie enkrat iz vasi v naše postojanke.
— Ta prostor morate držati, je dejal, si* cer bodo rdeči poklali vseh naših 300 ra» njencev. Ob 3. zjutraj utegne prispeti ra» njeniški vlak, da i ih odpelje. Če boste culi eksplozijo, ki bi pognala v zrak kolodvor» ske naprave, zbežite hitro nazaj v vas, za* sedlajte konje in udarite! . Lahko noč!
Ko je odšel, smo nekaj časa molčali, spravili strojne puške dobro v položaj in se v globokem snegu razmestili tako udob* no, kolikor je le bilo mogoče. Naposled smo se tesno zavili v plašče. Vedel sem, da vsi mislimo enako: Ako polkovnik ta» ko tovariško svetuje, tedaj se nam obeta posebno težavna naloga in on sočuvstvuje z nami. Toda o takih rečeh že dolgo nismo vec govorili V ostalem, kaj pomeni živ» Ijenje posameznika na tem strašnem umi» ku Wranglove armade od Urala do Bajkal» skega jezera! Mar je vobče vredno go» voriti o posamezniku? Toda slednjič smo vendarle bili sinovi svojih mater, ljubljeni ko smo bili otroci. In ko smo še bili dobro negovani otroci, tedaj smo pač mislili, da smo nekaj dragocenega na tem božjem svetu. A kdo izmed nas pač v globini srca ni še ohranil nekoliko vere v vrednost člo» veka — čeprav so dnevno umirali tisoči in se je človeško življenje zdelo najcenejša roba na vsem svetu! Nicevo — smo si re» kali s prepričevalno resignacijo. v tihi no»
tranjosti pa smo si mislili povsem dru» gače . . .
Pri naši strojnici smo bili trije. Poročnik Dmitrij Filipovič Tugan, praporščak Sem» jonov in jaz. Desn< in levo so takisto bili oficirski oddelk' s strojnicami, vsa naša zaščitna četa je obstojala domala le še iz oficirjev, kajti naši kozaki so v zadnjem tednu izginjali drug za drug;m. Bržčas so prebegnili k rdečim. Boljševiki so vendar sila prekanjeno znali naše preproste vojake privabiti z nagradami in zagotavljanjem, da ne bo nihče kaznovan, dočim so naše častnike kaznovali ne samo s smrtjo, tem» več tudi z zverinskim mučenjem	Ka»
kih sto metrov pred nami je črno tičala v belini snega samotna hiša. Hiša. ki nam je pripravljala tiko strašno doživetje
—	Nikar toliko ne pij. Jura! je mrmral sivolasi, čeprav ne še priletni Dmitrij Fi» lipovič. Bil je ->ravi pretepač.
—	Saj ti vendar največ piješ, poročnik Dmitrij! Prav za prav se ti ne bi smel vme» šavati. *e tudi kd~ drug želi pozabiti svo» ie tegobe.
—	Praporščak! Dmitrijeva beseda se je glasila ostro in grobo, — praporščak, ti menda nozabljaš. da nismo za to tu. da bi pozabljali tegobe, marveč da branimo po» stojanko!
—	Zaboja, nikar ne vpij! sem se vme^l. Če poide trko Jalje, si b^do rdeči vendar mislili, da jim hočemo z glasovnimi signali
datati tarčo za njihov napad. Menda se vendar ne bosta začela prepirati? Razen tega nihTe tv ne misli, da bi se opijanil!
—	Da, da, hud mraz je zopet. V ostalem: na zdravje Jura! je mrmral stari pretepač. Saj nisem m;slil zlo. Toda najbolj me vznemirja ona hiša tamle, ona mala črna hiša. Ovira nam streljanje in sovražnik se nam lahko pod njeno zaščito mirno priti« hotapi v bližino.
—	Če ni že zasedena? sem glasno po? mislil.
—	Napada nocoj ne bo, je zopet mrmral stari na svoj običajni način. Toda celo vr» sto napadov bomo še doživeli. To je tako gotovo, kakor gotovo je Gajda izdajalec.
—	Gajda . . . ah, če ga dobim v roke! Kakor obupno ječanje se je glasil ta sta» vek iz otroških ust malega praporščaka. Nadaljeval je: »Naklonjenost našega Wrangla ga je iz češkega trgovskega po» močnika napravila za generala, in on . . . ah, prekleti izdajalec! . . .«
—	Da to je točno, je mrmral stari: Če bi nam Gajda takrat pomagal braniti Ural, ki je naša edina pr rodna obrambna linija, bi danes ne bilo več rdeče pošasti. Tedaj bi mi zdai bili v Moskvi, namestu da tu pogin jamo kakor gladni volkovi v snegu.
—	TSda Dmitri sem pripomnil, mi se vendar borimo za Rusijo!
—	Da, nikar ne obupujmo! je vzdihnil stari.
—	Vesta kaj, danes minevajo baš tri le» ta, kar sem bil Moskvi, je kramljal pra» porščak in veliko hrepenenje je razodeval njegov glas. ko je nadaljeval: Bil je prav tak ve~er kakor nocoj. Ozračje jasno, svetle zvezde na nebu in Neva docela za» mrznjena B I sem z Aleksandro Denikovno. Sai vesta, to js bila hči našega takratnega polkovnika . . Šla sva ob Nevi in nena» doma se je nečesa ljubkega domislila.
Jura, je dejala — da, imenovala me je vedno le Jura . . .
—	Vraga, ali vidita sence tam ob hišici? je zašepetai stan.
Napeto smo strmeli v tisto smer in se nismo več ganili.
—	Pripustimo jih na 30 metrov, je dalje šepetal stari. Ln zdaj nobene besede več!
Kakšne minute so bile to! Zdele so se kakor ure. V nejasnem somračju, v svitu zvezd in v odsevu snega so se premikale postave, izginjale za trenutek v malih ko» tanjah ali v globokem snegu in nato zopet tiho plezale proti nam. Mar že niso bile v bližini 30 metrov? Zakaj nam poročnik Dmitrij ni dal znaka? Kaj, če so rdeči po» vsem točno poučeni o naši postojanki in bodo zdajzdaj naskočili in navalili na nas? Saj vendar mi ne bi utegnili tako naglo streljati, da bi jih vse prevrnili ... Še vedno nobenega znaka. Še vedno . . .
—	O gen j !
Leseno so ozračje bičali udarci naših strojnic in resno in levo poleg nas so pri* čeli streljati tudi naši tovariši. Sneg se je pršil pod prasketom krogel in v sunkovi* tem vetru. V medli sivin-' obzorja smo vi» deli postave, ki so naskakovale in padale. Okrog nas je sikalo snegu- oni tam so nam vračali. Kako dolgo ù to trajalo? Pet sekund? Ali pet minut? Opazili smo par postav, ki so prihitele iz h.šice,
—	Napad je odbit! To je bil glas stare* ga. ki je izdajal očitno zadovoljstvo.
—	Dajmo še nekoliko obstreljevati hi* šico!
In skušali smo streljanje po možnosti osredotočiti na višino oken obeh nadstro* pij.
—	Stoj!
Nenadoma je nastopila gluha tišina. Miš bi lahko slišal dihati. Utruieni smo se na» slonüi ob sneženi okop. na katerem so bile postavljene naše strojnice.
Pomislil sem še: Bržčas niti niso mrtvi vsi oni, ki ležijo tam pred nami v snegu. Morda se samo pntajujejo tn se bodo ne» nadoma prilazili. da nas podavijc . . . Ah, vseeno. Samo nekoli1 počitka!
Kakt *etrt ure smo nenda tako ležali. Morda tudi delj. Tedaj smo nenadoma prvič zaslišali obupno vpitje.
—	Pomooooč! . . . Pomooooč! se je gla» silo v zimsko noč.
Poskočili smo in prisluhnili.
—	Sodim, da nrihajajo ti glasovi v smeri od one hišice, je tih-» dejal poročnik Dmi« trij.
—	To vendar ni bilo vpitje ranjenca? Ranjenci vendar tako ne krice na pomoč? Kij neki bi to bilo? Mali praporščak je govoril sam s seboj, da bi se nomini. To* da enako smo se vpraševali tudi ostali.
Ta strašna tišina! Ta grozna, skrivnost» na tišina!
Nenadoma zopet: — Pomooooč! . . . To» variši. pomagajte! . . .
In nato zopet molk.
—	Hm, to vendar prihaja iz one prekle» te hišice! Sij je tako. kakor da bi b i to že slutil! Mislil sem si že, da s to bedno škatlo ne more biti vse v redu, je mrmral poročnik Dmitrij
—	Da. toda kaj bi to vendar utegnilo biti? je hlastno vprašal mali praporščak.
—	Ti bom prav točno povedal! je odse» kal stari. Nekoga mučijo. Bržčas kakega našega ...
—	Toda, kako si ti vragi upajo! Pred na» šimi očmi! se je vznemiril praporščak.
—	Maščevati se moramo. Poročnik, pri» plaziti se moramo tjakaj in tovariša re» siti!
Tišina . . . Nihče izmed nas ni črhntt besede . . .
(Nadaljevanje 16. februarja)
CENE MALIM OGLASOM.
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JCdcr hoče*: :::!::
oK ßaße drufe m/ormocj/c ticccc •« malih
oflaaov naj priloü v mnamßah gg
««««r n« fc« pre;e/ odgovora
tn
ZEN t MALIH OGLASOM.
Zenit ve in dopisovanju r er oglasi trgovskega in reklamnega značaja- vsaka besedo ; Din Saj manjši znesek 10 Din Pristojna za šifro 5 Din Vse oristojbine ie aposla ti obenem g naročilom sicer se oglasi ne priob čuiejo. Sr ček rač. pn Pošt hranilnici v Ljnblja ni 11842.
tU.

Uu
irgov. vajenca
sprejmem takoj v iv>jo staroreriomiraivo trgovino manufakturnega, špec-)rij {•ke^a in galanterijskega blaga. V pošte-v pridejo 1« popolnoma zdravi fantje, ji so i prav ciobršm ispe-hom dovršili vaaj 5 'M rodov »snovne soie me ščanska šola prednost) ter imajo veselje do trgovine. Ponudbe na oc'lasni >dde-lek »Jutra« pod »Veselje do trsrovine«.	4901-1
Sokolski prednjak
vsestransko t-, kužen, lobi takoj naraeščenje. Reflek tanti nuj se takoj javijo Sokolskenm društvu Senjsk' Kudnik. Moravska ban >vi ha.	»782-1
Vzgojiteljico
* daljšo praks». s '.nari it-m jezikov sprejmem 'vešč večje me&ane trgov i-takoj k dvema deklicam» j ne, želi premuniti siužbo v v mest« na deželi. Po- mesto ali na deželo. Cenj. is'idbe ped »Energična« na dopiše na oglasni oddelek oglasni oddelek »Jutra«. j »Jutra« pod »Manufakturni 4904-1 pomočnik».	5118/b-2
Trgov, pomočnika
mešane stroke, manu'-«k turista in železninarja. dobra prodajalca, % ena-njem nemščine in
Prodajalko
sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih službo vanj tn plačilnih zahtev kov na oglasni odd-lek »Jutra« pod »Spreten pomočnik«.	4900 1

Najboljša reklama
ki «raven nese še lep do hodek je na vsak uačiii lepa fotografija Va šega kraja — vasi. trga mesta. letovišfa. Vaše tr govine. gostilne, resta vra ci je, obrti, trafike itd — Pišite šed danes za pro spekte in cenik na tvor nico fotografskih razgled nie in slik Lojze Smuč. Ljubljana VU. Aleäevfi.'-a uliea 26.	98
Gostilno
dobro idočo. na prometnem kraju išče kavcije tm.iže!) zakonski par bre» otrok Naslov v oglasnem «IdWku »Jutra«.	4818 19
Čevljar
srednje starosti, zdrav in marljiv, išče kjerkoli «luž bo delovodje. Gre tudi k vd-ovi. katere mož je bil čevljar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 4:fro »Samski davek«. 4799-2
Trgovski pomočnik
i
Trgov, pomočnika
jKLŠtenega. veščega v mešani stroki, tudi v ureuo-vanju Mp in okvirov, »prejme takoj večja trgovina H3 Gorenjskem. Ponudbe po l šifro »Pošten in ' *čine t zalogi Simon Kli marljiv I.V.« na oglasni maoek. Selenburgova 6 oddelek »Jutra«. 4914-1	106
Cfrf+t
Uniforme
Dežne plašče, vse potreb
Camernikova šoferska «ola
LJubljana. Dunajska c J6
{Jugo Auto) P t v a >blsst i »nc.fsijonirana — Prupnk' «astonj Pišite ponjl 251
Sobico
s posebnim vhodom oddam blizu trnovske cerkve — Cesta v mestai log št. 1.
4698-23
Weyerjev konverz. leksikon
najnovejši 7 natis. 12 zve« kov poceni prodam Na«! >v v oglasnem oddelki. Ju ra 4837 8
Veliko prazno sobo
Radio-aparat
kompleten Hirirevni
„ , -, . ..	,1° iobnm zvvčnikom jro
na Celovški costi oddam iam Ia ijjop Din najraje zakonskemu paru. |nuil>e na
\a«lov v oglasnem ►ddpìku »Jutra«.	5018-23
Natakarico
mlado, vestno, lepo. in pošteno iščem. Dobro postopanje. Zaslužek primeren. poleti dober. Ponudbe s sliko na: Maroevič, restavrater, Makarska, Dalmacija.
5078-1
2 samska kopača
jrmožna vseh rudarskih del. sprejme rudnik ru-menicc (cinober). Po-jnsr.ila daje podružnica »Jutra«' v Trbovljah.
5084-1
Periektno likarico
za fino delo išče vele-kopallšče za časa sezone Ponudbe s sliko na D. Sparhakl. Celje-Breg.
5086-1
Zameniam
lepo posestvo blizu Celja,
M ure od kolodvora, >b stoječe n hiše ? 5 *obami. 2 sobi kompletno '»prem Ijeni t pohištvom, gospo darsko poslopje, kleti, ze len ja ii 1 vrt. nekaj njiv in 30 ha mladega gozda.
ta biSo v Ljubljani v vreduosti od 200—3<H>.t»00 Din — razliko ioplačam Ponudbe na >glas. ■wid-'lek »Jutra« pod šifro »Jak< ugodno«.	4670 20
•M
ÉtfAé*
Zastopnika
verziranega v kemični stro ki sprejn^ t<ovarna k»"nif nih izdplkov Ponudbi- na oglas vi delek »Jutra« ,>od »Kemija«	4830 3
Vjintcun
Dvokolesnl voz
visoke snežm čevlje ,&k >t nje) in železna vrata za ograjo po zeU' nizki srni prodam Naslov v »glas. oddelku .Ju'ra« 50f>9 ß
- Po »glasni »ddWek »Jutra« pod »Slaviea 13« 4862 9
Za delikateso
kupim dobro ohranjene bele mizice, pepelnike, pribor itd. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj štev. 2«.
5118/a-7
Telefon 2059
Premog suha dr j
Poeačnik. Bohoričeva št S
Električna oprema.
KUPIMO kompletno, rabljeno, v brezhibnem stanju nahajajočo se električno opremo na sesani plin ali DIESELMOTOR Dinamo 4.5 do 6 Kw. Eventual no tudi akumulatorske baterije.
Ponudbe poslati z detajlnim opisom in navedbo cene na ŠUMETLICA, delniška dražba za pospeševanje turizma in letovišča, Nova Gradiška.	2997
Iščemo
hotelirja
Proda se dobro vpeljana
delavnice
premožnega, sposobnega za prevzem našega novo zgrajenega hotela ob dveh jezerih v gorskem predelu gore Psunj nedaleč na sanatorija Strmac. V smislu obstoječega zakona bi mogel doseči oprostitev davka. Ker je svrha društva pospeševanje turizma. Hotelir bi moral priskrbeti opremo za 34 sob z eno tn dvema posteliama, za restavracijo, kavarno, kuhinjo itd.
Cenjene ponudbe poslati na ŠUMETLICA. delniška družba za pospeševanje turizma In	, letovišča. Nova Gradiška. 2994 odhoda v zemstvo. _ Pismene ponudbe na
Interreklam d. d. Zagreb, Marovska ul. 28 pod br. K-1601 3074
loc Ta
<yt- /*c VUAÀXc V
Pozor temini In neveste!
fflodroce
posteljne mreže, že-ezne zložljive postelje. otomane spalne iivanp in fotelje nudi najceneje
RUDOLF RA DOVAN
ta potnik Mestni trg fit. IS. 2ima murska trava, blago za modroce tn prevleko pohištva v veliki izbtrt po najnižji ceni 342
Krojač! pozor'
Ncva številka
ilustrovane tedenske revije
„Življenje in svet4'
je izšla
Dobi se v vseh trafikah. Cena 2 Din.
Hi Nova Bi slovenska knjiga!
Josin Fr. Knaflič :
TRI ROŽE
oravkar izšla.
Velezantmive zgodbe znanega to priljubljenega pripovednika.
Dobite jo v upravi »Jutrac in v vseh knjigarnah.
Cena Din 30.—, vez. Din 42.—.
Naročajte
„Našo dobo"1
« -JL-IL-JLsJLJJ! -
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Pniiansfca cesta št. 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in
klosetne naprave. IOICIOIOK
Ali bodo pleše res izginile?
Čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je sINES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. — Naroča se pri »INESc, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12.	2147
Sporočite nam množino in pošljite vzorec
Vaše zaloge suhih gob!
SEVER & KOMP.. Ljubljana
1820
Trgovino
m prodajo živil, dobro vpeljano blizu centra . stanovanjem takoj -»dlani rad: »elit ve Za urev.rn-potrebno 4—5000 Din. Na v centrumu mesta Za- slov pove oglasm >d<iei^t
Radi pozne sezife
telo znižane cene
za sledeče vrste blaga:

FLANELL, BARHENT1 ITD. za perilo, pijame. obleke od . .		. Din	12.—
BAR2UNI PRVOVRSTNI: modni-tiskani za obleke od .	•	»	36.—
DAMSKO VOLNENO: za plašče in obleke od . . ,	■	>	65.—
ZA MOŠKE SUKNJE: kratke in dolge od ... ■	■	>	95.—
ZA MOŠKE OBLEKE: modno športno od ... *	*	>	70.—
KAMGARN1 MODNI: garant, čista volna od . . .	•	y	140.—
VKLJUB NIZKIM CENAM
PRIZNANO DOBRO BLAGO IN VEI.IKA IZBIRA
pri NOVAK U, LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 15 — NASPROTI NUNSKE CERKVE
greba za dame in gospode zelo poceni radi
Umrl nam je naS ljubljeni ata. stari ata in tast. gospod
LEO LAVRIč
bivši trgovec v Škofji Loki
v nedeljo, 8. februarja 1931. previden s tolažili svete vere, v starosti 65 let.
Pokojnika prepeljemo v ponedeljek 9. t. m. iz Ljubljane v Škof jo Loko, kjer se vrši pogreb v torek, dne 10. februarja ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče istotam.
LJUBLJANA - ŠKOF JA LOKA, 9. februarja 1931.
Marian, Milan, sinova	Tilka, Mimi, hčeri
rodbine Potočnik-Bevec.
Občina Ljubljana
Mestni ,»>grrbn tav-xi
SRI	SI	m
L		ioli t •
»Jutra«
4827 19 I
acn
vseh vrst enobarvne in
V
S
večbarvne izdeluje klišama

I ß ubljana Jj
v

ti
o
sr
fcdaja M kunzucij «Jutra. Aduli R. b n 1 k a t. uremie lvao Podržaj, tiska «Narodna tiskarna d <U njen predstavnik fra* Je^eràek, *ai » Ljubljani.