V NAŠI DRŽAVI. Državni proračun za leto 1933-34. V soboto, 19. novembra, je finančni minister dr. Milorad Djordjevič predložil narodni skupščini proračun za leto 1933-34. Skupna svota predloženega proračuna znaša 10.438,326.575 Din, za leto 1932-33 pa je znašal 11.323,200.000 Din, razlika torej znaša 844,873.421 D. Proračun je tako sestavljen: Splošni državnl izdatki: 1. Vrhovna državna uprava 151,553.223 2. Pokojnine in invalidnine 915,738.432 3. Državni dolgovi 1.187,228.820 4. Ministrstvo pravde 358,514.186 5. Ministrstvo prosvete 784,671.999 6. Ministrstvo zunanjih zadev 120,973.717 7. Ministrstvo za notranje zadeve 551,114.183 8. Ministrstvo za finance 303,207.958 9. Ministrstvo vojne 2.001,900.000 10. Ministrstvo za gradbe 164,420.900 11. Ministrstvo za promet 152,530.804 12. Ministrstvo za kmetijstvo 61,886.584 13. Ministrstvo za trg. in ind. 45,429.487 14. Ministrstvo za soc. politiko 150,756.418 15. Ministrstvo za telesno vzgojo 14,970.000 16. Proračunski rez. krediti 25,000.000 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Skupaj lansko letos manj Izdatki drzavnih podjetij in Ministrstvo Ministrstvo Ministrstvo Ministrstvo Ministrstvo Ministrstvo Ministrstvo za za za za za za _i prosveto finance promet onetijstvo trg. in ind. sume in rude s.c. politiko 6.989,896.910 7.575,120.665 585,223.755 nstanov 23,683.082 539,267.212 2.458,386.644 55,343.195 16,254.252 31,711.489 P1.783.395 Skupaj lansko leto letos manj 3.448,429.669 3.748,079.135 299,649.666 Splošni d ".vn! dohodkl: 1. Neposredni davki . 1.808,000.000 2. Posredni davki 2.880,000.000 3. Monopoli (viš dohodkov) 1.606,730.500 4. Dr^-^no gospod t\o 535,251.967 5. Razni dohodki 159,914.443 Skupni dohodki 6.989,896.910 v letošnjem proračunu 7.575,120.655 manj kakor v p jšnjem letu 583,223.755 Dohodki dižavnih podjetij in nstanov: 1. Ministrstvo prosvete 35,580.000 2. Ministrstvo financ 556,015.651 3. Ministrstvo za promet 2.843,151.047 4. Ministrstvo za kmetijstvo 55,343.195 5. Ministrstvo za trg. in ind. 54,000.000 6. Ministrstvo za šume in rude 53,783.395 Skupaj 3^983^681.363 v letošnjem proračunu 4.501,034.297 torej manj predvideno 517,352.641 V DRUGIH DRŽAVAH. ZAVEDNOST KOROŠKIH SLGVENCEV. Volitve v kmetsko zbornico, ld so se vršile v soboto dne 19. novembra, so prinesle za koroške Slovence nad vse lep uspeh. Udeležba sama pri volitvah ni bila posebno ugodna in je znašala samo 60 do 65 odstotkov. Koroški SIovenci so nastopili pod imenom »Kmetska zveza« in so želi prav lepe uspehe. Po dosedanjih poročilih smemo upati na štiri mandate v kmetski zbornici, katera ima skupno 24 odbornikov. Poleg tega so se vršile tudi volitve v občinske in okrajne svete. Okrajni sveti so razdeljeni po sodnijskih okrajih. Tu so koroški Slovenci dosegli absolutno večino v okrajih: Borovlje, Pliberk, Do berla vas in Rožek, in sicer so dosegli v okraju Borovlje 5 sedežev od 7, v Pliberku 4 sedeže od 6, v Doberli vasi 6 sedežev od 10 in v Rožeku 4 sedeže od osmih. V občinskib zastopih pa so dosegli Slovenci večino v občinah Svetna vas, Šmarjeta v Rožu, Sele, v kateri so dosegli vse sedeže, dalje pa večino v Bilčovsu, v Bistrici, v Podjuni, Blatu, Libučah, Žvabeku, Globasnici, Beli in Sv. Jakobu v Rožu. Polovico mandatov so dobili Slovenci v občinah Medborovlje, Slovenji Pliberg, Borovljah, Galiciji, Doberli vasi, Živari vasi, Ledinicah, Loga vasi in v Rudi. Zelo dobro so _astopani slovenski od borniki v jezikovno obmejnih občinah, n. pr. v Sv. Tomažu, Gozdanju, Vernberku, Grebir_j_, Sv. Petru na Vašinjah, Djekšah in Žrelcu. Odstop nemške vlade. Kar je že bilo dalje časa zaželjeno, se je 17. novembra vendarle zgodilo. Nemška von Papenova vlada je morala odstopiti, ker niso uspela njena pogajanja a centrumom in bavarsko ljusko stranko, da bi bili podpirali ta režim. Po neuspehu pri omenjenih strankah je hotel Papen še zvedeti odločitev Hitlerjevih narodnih socialistov. Hitler je predložil Hindenburgu v imenu stranke posebno spomenico, v kateri je podčrtano, da odklanjajo narodni socialisti vsak razgovor s Papenom. Po tej izjavi je bil v. Papen prisiljen k ostavki, katero je _redsednik Hindenburg sprejel. Francoski proračun za leto 1933. — Francoski zbornici je bil 15. novembra predložen državni proračun za 1. 1933, ki predvideva znesek 37 miUjard 802 milijona frankov. Povišek znaša 22 milijonov, primanjkljaj pa 12 milijard in 100 milijonov. Primanjkljaj hočejo kriti z varčevanjem, z razpisom posojila in z znižanjem vojnega proračuna za 2C75 milijonov, ali za 10%. Izjalovljen napad na franc.skega ministrskega predsednika. Dne 20. t. m. zjutraj so pri Angersu na progi, po kateri se je vozil ministrski predsednik Herriot v Nantes, odkrili poskus atentata z odstranitvijo tračnic. Vlak so pravočasno ustavili. Nesreče ni bilo nobene. Pribajajo ena za drugo. Komaj so bili svetu oznanjeni izidi predsedniških volitev v Ameriki, so že romale prošnje velesil in drugih ve.jih držav v ameriško prestoli.o v Washington, naj se dovoli moratorij ali odgoditev plačila lctnega obroka onih vojnih dolgov, ld zapade 15. decembra. Poleg anglc.ke, francoske, belgijske in poljske vlade je predložila sedaj še Italija kot peta spomenico wašingtonski vladi, naj se tudi njej dovoli odgoditev pla- .:i. Uvedba nove carinske politiko na Angleškem. Na gospodarskih posvetovanjih angleških dominijonov v kanadski prestolici o Ottawi je bilo sklenjeno, da uvede Angleška carine na uvoz tujega blasa, ugodnost ali preference glede uvozn1'*! carin pa uživajo na Angleškem le njeni dominijoni: Lanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Južna Rodezija, ki so 2e tudi same uvedle primerne carin^ ske ugodnosti za blago iz Anglije. In-* dija bo tudi deležna carinskih ugodnosti in le Irska je oni angleški domi^ nijon, ki ne bo užival nobenih carinskih preferenc. Ottawska pogodba je stopila v veljavo dne 16. novembra.; Nova carinska politika vpliva zelo u-> godnj na angleško industrijo, ki prejema vedno nova naročila. Švicarske meščanske stranke nastopajo strnjeno proti socijalnim demokratom. Zadnjič smo poročali, kako je došlo v sedežu Društva narodov v Ženevi radi socijalistično-komunističnih hujskarij do zelo resnih krvavih dogodkov. Vlada je s policijo in z vojašt^ vom zatrla vse nadaljne demonstraci-i je. Voditelj ženevske socijalnodcmokratske stranke, Leon Nicole, ki je zaprt radi krvavih dogodkov v Ženevi, je začel gladovno stavko. Ker je obtožen upora proti državni varnosti in bodo zato pristojne za razsojo švicarske zvezne oblasti, je ženevska vlada o za-t devi obvestila zvezno vlado v Bernu. V ženevskem velikem svetu je bila velika razprava o zadnjih krvavih dogod kih in je vlada podala prvo poročilo. To poročilo so odobrile vse meščanske stranke proti glasovom socijalnih demokratov, ki so potem v znak protesta zapustili sejno dvorano velikega sveta. Skupščinske volitve na Danskem so prinesle vladnima strankama od 146 mandatov 76. Zato bo ostala dosedanja Stauningova vlada še dalje.