PRIMORSKI DNEVNIK ! 1® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI ONEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v ?.0Vcu pri Gorenji Trebu-~}' od 18. septembra 1944 °° 1 * * * maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pn !driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, I £Jer je izšla 'zadnja števil-.. Ril je edini tiskani par-l|2anski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsla TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 278 (13.509) Trst, sobota, 2. decembra 1989 Zgodovinsko srečanje med voditeljem komunistične partije SZ in poglavarjem katoliške Cerkve Mihail Gorbačov pri papežu Nadvse sproščen in prisrčen sprejem - Vzpostavili bodo diplomatske odnose med SZ in Vatikanom Sovjetski voditelj zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za ukrajinske uniate in povabil papeža v SZ DUŠAN KALC Rim — »Vse to doživljam kot neverjetne sanje. Bojim ?6, da se bom prebudila in ugotovila, da ni bilo res.« Te “esede elegantne gospe srednjih let so le eden od neštetih k°nientarjev, ki smo jih ujeli včeraj med rimsko množico, Postroj eno v sončnem, a za rimske razmere nenavadno mr-‘dern vremenu v dveh neskončnih špalirjih in nestrpno ča-"jtjočo na dolgi sprevod črnih sovjetskih »zilov« ter svetlej-Sltl italijanskih »fiatov«, ki so peljali Gorbačova in njegovo sPremstvo na zgodovinsko srečanje v Vatikan. Navajamo te atlonimne besede, ker nekako sintetizirajo navdušenje italijanskega ljudstva nad prihodom človeka, ki s svojimi ideja-mi odprtosti in novecra humanizma odpira človeštvu nova uPanja. . Ge je srečanje z italijanskimi voditelji v celoti potrdilo, ® novi veter v Vzhoda zares blagohotno pihlja, in da je orbačovova diplomatska ofenziva pred prav tako zgodovinskim srečanjem na Malti prispevek miru in napredku, je ':erajšnje srečanje s papežem Janezom Pavlom II. preseglo /Sa Pričakovanja. Morda gre za preludij premika, ki bi lah-. 0 globoko spremenil tok mednarodnih odnosov. Sicer pa le Sedanji tok dogodkov tako deroč, da je vsakršno predvi-°®vanje tvegano, saj se je v teh zadnjih mesecih večkrat /'-kazalo, da človekova še tako bujna domišljija krepko za-. staja za stvarnostjo. Prvič sta si stala nasproti voditelj sov-et-ske komunistične partije in poglavar vesoljne NADALJEVANJE NA 2. STRANI' Izreden sprejem v Milanu RIM — Sovjetski premier Mihail Gorbačov je sinoči odpotoval iz Milana na Malto, kjer se bo danes začel sov-jetsko-ameriški vrh. Potem ko se je zjutraj poslovil na Kvi-rinalu od predsednika republike Cossige, katerega je uradno povabil na obisk v SZ, se je odpravil na zgodovinsko srečanje v Vatikan. Zadnje dejanje njegovega plodnega bivanja v Italiji se je odvijalo popoldne v Milanu, gospodarski prestolnici apeninskega škornja. Tudi Milan je sprejel velikega teoretika perestrojke z navdušenjem in z vsemi častmi. Pričakala ga je ogromna množica, ki je vzhičeno skandirala njegove ime. »Takšne zmede nisem še svoj živ dan videl,« se je dobrohotno pritožil ob sprejemu v občinski palači, potem ko mu je župan Pilliteri izrekel dobrodošlico, izrazil upanje o uspehu perestrojke in povedal, da Milan predlaga Gorbačova za Nobelovo nagrado za mir. Pred odhodom se je Gorbačov, skupaj z italijanskim ministrskim predsednikom Andreottijem prepustil na milost in nemilost novinarjem, ki so ga obsuli z vprašanji. Izmazal se je z nekaterimi polovičnimi odgovori, povedal pa je med drugim nekaj zelo zanimivega: izjemno topel in prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen v Italiji, mu ni bil samo v dokaz, da na Zahodu z zanimanjem in simpatijo spremljajo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ralsa Gorbačova prejema Iz papeževih rok v dar umetniški rožni venec (AR), V Ljubljani peščica Srbov uprizorila »miting novinarjev« Srbski bojkot Sbvemje se je že začel podpirata pa ga le Vojvodina in Kosovo BOGO SAMSA vanpJUBLJANA — Ne »mitinga resnice«, niti »kara- je Qi_ sovraštva« v Sloveniji včeraj ni bilo, zato pa se sv0j„ uri »zgodil« na osrednjem Kongresnem trgu host Vrs*en »miting novinarjev«. Stvar je bila narav-na .smešna in očitno vnaprej zrežirana: zbralo se je Pa r esetine domačih in tujih novinarjev, predvsem iz j^Porterjev, fotoreporterjev in filmskih snemalcev heka- j rePublik. Poleg te »množice« pa je prišlo še od j.p| Oset Srbov iz Ljubljane in Srbije, ki so hiteli Tsni *amere do telekamere pripovedovati svojo V°dstv>: da Slovenija ni demokratična, da slovensko izgini, ne uživa podpore ljustva, le malo pa da bo ttiitinn' da 50 v Sloveniji s pendreki prepovedali Juonci resnice, da podpirajo iredentiste, razbijajo p avijo in podobno. Uiirnn 1Clstov Je bilo kakih dvajset, ravnali so zelo Zače, ln vljudno, pa tudi odločno. Brž ko je kdo in odn v V. 9lasno kričati in zmerjati so ga prijeli s stalni aM' Mdržali so skupaj 13 ljudi, od tega štiri V°slavr> “tališčem v Sloveniji, štiri zagrebške pra-jih nrnH ,P°Pe' drugi pa so bili z Juga. Popoldne so deriamp/1 sodniku za prekrške, ki jih je obsodil na tirtog lcazni, ker so se udeležili nedovoljenega mi- Vsa zadeva ni bila niti dramatična niti preveč zanimiva, končala pa se je s poskusom shoda v pravoslavni cerkvi, ki pa ga je preprečil paroh. Opozoril je, da je cerkev kraj za molitev. Povsem drugačna pa je dnevna kronika iz Srbije, obeh pokrajin in Črne gore. Od povsod prihajajo vedno novi telegrami z znano vsebino. Včerajšnja Politika pa je polemiki s Slovenijo posvetila kar deset strani z debelimi črkami in največjim možnim naslovom na prvi strani o napovedani zapori sodelovanja. V enakem tonu so poročali tudi drugi srbski časopisi in vsa srbska sredstva množičnega obveščanja. V natanko takem tonu je potekalo tudi zasedanje 130 srbskih direktorjev naj večjih podjetij, ki so se zbrali v gospodarski zbornici. Tudi to je bil shod in izražalo se je sovraštvo do Slovenije, zaradi česar je treba takoj prekiniti vsako gospodarsko sodelovanje. Nekatera velika podjetja, kot so Jugopetrol, Cen-troprom, Atex in druga, pa so konkretne ukrepe z zvezi s prekinitvijo vseh gospodarskih stikov že napovedala in pravijo, da se že izvajajo. V ponedeljek pa pričakujejo splošna navodila, veljavna za vse gospodarske subjekte v Srbiji. Toda v slovenskih trgovinah ozirima v tistih, v katerih prodajajo pretežno slovensko blago, je položaj povsem drugačen. Dopisnik Dela je obiskal trgo- vino Slovenija šport, pa se vanjo ni mogel niti pririniti, toliko je bilo kupcev. Se normalni Srbi boje, da od ponedeljka ne bodo mogli več kupovati slovenskih smuči in druge športne opreme? Po vsej Srbiji se vrste manjši mitingi, zasedanja in zborovanja. Za vse solidarnostne brzojavke in sporočila pa je značilno, da po eni plati podpirajo stališča srbske SZDL o prekinitvi odnosov s Slovenijo, po drugi pa zahtevajo ugotavljanje odgovornosti in odstop predsednika predsedstva Janeza Drnovška. Kako bodo to naredili, ni povsem jasno, morda z novim množičnim mitingom v Beogradu? Drnovšek pa je mirno odpotoval v Nemčijo in pred odhodom dal izredno umirjen intervju, v katerem je poudaril demokratične spremembe v Jugoslaviji, prizadevanja za tržno orientacijo in govoril seveda tudi o težavah, ki naj bi bile predvsem posledica gospodarskega stanja. Za bralca srbskega tiska se je vsa Jugoslavija kot en mož dvignila proti slovenskemu vodstvu. Bralci drugega tiska pa si lahko ustvarijo povsem drugačno podobo. Predvsem je prvi mož Črne gore, član zveznega predsedstva Nenad Bučin sicer ponovil svoje stališče, da je osebno bil za to, da se dovoli miting v Ljubljani, in ocenil slovensko stališče kot slabo potezo. Toda oni del razglasa SZDL Srbije, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Inflacija novembra spet začela upadati RIM — Državni statistični zavod Istat je včeraj objavil uradne podatke o gibanju cen na drobno v novembru. Te so se v primerjavi z oktobrom dvignile za 0,4 odstotka, letna inflacijska stopnja pa se je z oktobrskih 6,8 odstotka spustila na 6,4 odstotka. Za primerjavo lahko še povemo, da je lani novembra bila inflacija 5,3 odstotna. V primerjavi z oktobrom se je hrana prejšnji mesec podražila za 0,3% (pri tem pa je 0,2% prispevala podražitev mesa), oblačila so bila dražja za 0,6%, elektrika in tekoča goriva za 0,2 (skoraj ve.s povišek je treba pripisati tekočim gorivom za ogrevanje), stanovanja so bila dražja za 0,1 %, storitve in razne dobrine pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni pa beležimo najvišjo rast cen pri elektriki in tekočih gorivih, ki so letos v poprečju dražja za 8,3%, razne dobrine in storitve so se podražile za 6,7%, stanovanja za 6,6, oblačila za 6,4 in živila za 5,8 odstotka. Danes v vodah Malte začetek vrha med Bushem in Gorbačovom NA 2. STRANI □ □ □ Manila s pomočjo ZDA zatrla nov poskus vojaškega prevrata NA 12. STRANI V ustavi NDR parlament črtal člen o vodilni vlogi partije VZHODNI BERLIN — Po Poljski in Češkoslovaški se je tudi parlament v Nemški demokratični republiki odločil, da iz ustave črta besedilo, ki govori o vodilni vlogi Enotne socialistične partije SED. Tako so v 1. členu črtali besede, ki so sledile navedbi, da je NDR socialistična država delavcev in kmetov »pod vodstvom delavskega razreda in njegove marksistično-leni-nistične partije.« Na podlagi teh zadnjih besed so bili v NDR doslej sestavljeni vsi pisani in nepisani zakoni, ki so komunistični partiji skupaj z vsemi uradnimi organizacijami zagotavljali absolutno večino v parlamentu. V teoriji so bili v parlamentu prisotni tudi ostali štirje koalicijski partnerji, katerim je bilo skupno zagotovljeno 52 poslanskih mest. Iz vzhodnonemške prestolnice tudi poročajo, da se bo jutri na- izrednem zasedanju sestal centralni komite SED. Po navedbah uradne tiskovne agencije ADN naj bi člani CK obravnavali trenutno stanje v komunistični partiji, predvideno pa je tudi poročilo osrednje nadzorne komisije, ki bo na podlagi poročila predlagala tudi sprejem ustreznih sklepov. Medtem pa je zasedala tudi zahod-nonemška poslanska zbornica. Poleg ostalih točk je obravnavala tudi zadnji predlog kanclerja Kohla o postopnem odpravljanju razlik, ki ločujejo obe Nemčiji. Bundestag je Kohlov predlog v celoti sprejel, zanj pa je glasovala večina, ki jo sestavljajo demokristjani CDU, krščansko-socialna unija in liberalci. Socialnodemokratska opozicija, ki je kanclerjev načrt ob predstavitvi 28. novembra brezpogojno podprla, se je tokrat pri glasovanju vzdržala, medtem ko so predstavniki druge opozicijske stranke zelenih glasovali proti sprejetju Kohlovega načrta. Novo vodstvo KP CSSR obsodilo sovjetski vdor PRAGA — Vodstvo češkoslovaške partije je spremenilo dosedanje stališče glede dogodkov iz leta 1968, ko so sovjetske čete vdrle v državo. Na posebni seji je tudi sklenilo, da bo ocene prejšnjega vodstva kritično predelalo, že včeraj pa so sovjetsko invazijo opredelili za »neopravičljivo in zgrešeno dejanje«. Večji del seje pa je bil sicer posvečen novemu delovnemu načrtu partije, ki se bo morala prilagoditi sedanjim razmeram v državi. O poteku seje je domače in tuje novinarje seznanil član politbiroja Vasil Mohorita, ki je tudi povedal, da bo centralni komite zasedal na izredni seji 14. decembra. Takrat bo tudi preveril možnost, da se izredni partijski kongres začne še pred napovedanim datumom. Prihodnja dva tedna pa bodo potekale deželne konference, na katerih bodo izvolili delegate za kongres. Od včeraj je tudi vest, da milica ni več v pristojnosti partije. Po napovedi češkega vladnega vodstva, da bo obmejna policija začela odstranjevati železno zaveso, pa je z Dunaja prišla vest, da je Avstrija ukinila vstopne vizume za Cehe. Slednji bodo že prihodnji ponedeljek lahko prestopili mejo z navadnim potnim listom, v Avstriji pa se že sedaj pripravljajo na prihod neobičajnih turistov. Ni namreč izključeno, da se bo marsikdo odločil za izlet na do sedaj težko dostopni Vzhod. Oči sveta uprte v današnje in jutrišnje pogovore med Bushem in Gorbačovom Začenja se »sredozemski vrh« Ameriški predsednik Bush na krovu Belknapa (AP) LA VALLETTA — Ameriško-sovjetski »vrh na slani vodi«, »mini sredozemski vrh« ali »neformalno vikend srečanje« (kot mu pravijo Američani) se lahko začne. V La Val-letti je vse pripravljeno, raketni križarki Slava in Belknap sta zasidrani v zalivu Marsax-lokk in čakata, da se morje umiri in da preneha deževati, več kot 2300 novinarjev pa že bega med letališčem Lagua in Valletto, od koder večina žalostno pogleduje na nekaj sto metrov oddaljeni ladji. Varnostni ukrepi v La Valletti so izredni. Dopoldne, ko je ob približno desetih pristalo letalo z ameriškim predsednikom na krovu, je za nekaj trenutkov Valletto zajel pravi prometni infarkt, pa čeprav se je marsikomu zdelo, da se v tako majhnem mestu kaj takega ne more zgoditi. Toda kordoni policistov so hitro razvozljali zastoj in poskrbeli, da se je ameriški predsednik takoj po prihodu lahko sestal z malteškim ministrskim predsednikom Eddiem Frenchem Adamijem. Ameriški predsednik je takoj po pogovoru z neformalnim gostiteljem ameriško-sovjetskega vrha s helikopterjem poletel na ameriško letalonosilko Forrestal, ki je zasidrana zunaj malteških ozemeljskih voda, nato pa se je nastanil na križarki Belknap. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je na Malto dopotoval šele pozno sinoči, že danes dopoldne pa bo na sovjetski križarki Slava sprejel ameriškega predsednika. Dogovorjeno je namreč, da bo prvi krog pogovorov danes potekal na sovjetski ladji, jutri pa se bosta voditelja sestala na ameriški križarki. V krogih obeh delegacij je pred začetkom prvega srečanja med voditeljema velesil največ pozornosti namenjene ugibanjem, v kaj se utegne spremeniti sestanek, za katerega eni (Američani) pravijo, da naj bi bil le neformalna izmenjava mnenj, drugi (Sovjeti) pa od njega pričakujejo »zgodovinski preobrat«. Za zdaj je zanesljivo le to, da Malta ne bo Jalta, da pa utegne njen pomen, če bosta voditelja velesil seveda uspela najti »dober osebni stik«, daleč preseči zgodovinske dogovore izpred štiridesetih let in dokončno odpraviti posledice, ki jih je svetu zapustilo obdobje hladne vojne. Malta naj bi bila prvi dokončni korak v to smer. Kako dolg bo, pa bo seveda odvisno od Busha in Gorbačova. Njuni »predhodnici« se na otočku, ki je skozi vso zgodovino označeval sredozemsko mejo med Vzhodom in Zahodom, za zdaj strinjata načeloma le o smeri, o hitrosti pa se še ne moreta dogovoriti. Videti je, kot da so Američani presenečeni, ker se Vzhodnjakom naenkrat tako mudi. Morski vrh se utegne preseliti na trdna tla - pravijo malteški meteorologi, ki napovedujejo, da se grmenje, dež in dokaj močan jugovzhodnih, ki so ob prihodu spremljali ameriškega predsednika Busha, še ne bo tako kmalu poleglo. Tako vreme naj bi bilo na tem otočku z milo sredozemsko klimo značil- no za prehod jeseni v zimo, pravijo. Malteškj politiki jim seveda pritrjujejo, saj bi tudi on' raje videli voditelje velesil na kopnem. Bil° bi bolj (politično) ugledno za Malto, pa tudi bolj prav - dodajajo. Velesili bi se morali trenutku primerno preseliti z zibajočih na trdna tla in tako tudi simbolično odpraviti anahronizem, da se o svojih detantnih pobudah U1 miru na svetu pogovarjata na bojnih ladja*1' Vsaj za zdaj gre vreme Maltežanom na roko-Iznajdljivi pa so ti Maltežani. Čeprav majhni in kar nekako pozabljeni (vsaj v Evrop*! so svetovni medijski dogodek takoj izkoristil1 za promocijo svojih »evropskih idej« in za vzpostavitev tesnejših odnosov z obema velesilama. Premier Adami je ob sprejemu ameriškemu predsedniku Bushu takoj povedal, koliko je Malta že storila za preprečevanje trgovine z mamili; že dve uri po teh pogovorih p* se je odpravil na priložnostni obisk na sovjetsko križarko Slava. Pa tudi na Evropo ni pozabil. Natanko na dan, ko so na Malto dopotovali novinarji tako rekoč z vsega sveta, Je napovedal nekatere davčne reforme, ki naj bi Malto še bolj približale evropskim standardom in razmeram, ki naj bi v Evropi vladal® po letu 1992. Očitno nekateri znajo za približevanje Evropi in svetu izkoristiti vsako priložnost. So pač drugačni od tistih, ki znajo za oddaljevanje od nje uporabiti vsako malenkost. DAMIJAN SLABE • Gorbačov pri papežu Cerkve. Oči milijonov in milijonov ganjenih televizijskih gledalcev iz vsega sveta so bile radovedno uprte v ta dogodek. Pa tudi v očeh obeh protagonistov je bilo mogoče razbrati nenavadno ganjenost, ko sta si segla v roke. Srečanje je bilo še zlasti pomembno, ker ni imelo zgolj formalnega, vljudnostnega značaja, temveč bogat vsebinski značaj, kar dokazuje že sama napoved (izrekel jo je Gorbačov), da želita Sovjetska zveza in Vatikan dati jjeko uradnost svojim odnosom (to dejansko pomeni preludij diplomatskih odnosov). Druga pomembna napoved pa zadeva papežev obisk v Sovjetski zvezi. Ti dve dejstvi dokazujeta, da je odjuga med Moskvo in Vatikanom, ki se je sicer nekako začela že v času Hruščova, dosegla tisto stopnjo, ko lahko že govorimo o novi zgodovinski fazi. Tako menita sama protagonista: papež je dejal, da gre za »pomemben dogodek v zgodovini donosov med Sovjetsko zvezo in Sveto stolico«, po mnenju Gorbačova pa gre za »dogodek izrednega dometa«. Zasebni pogovor med VVojtilo in Gorbačovom je trajal 76 minut, medtem ko je bilo predvideno samo triče-trt ure. Najprej sta se pogovarjala na štiri oči, brez prevajalcev, saj papež govori tudi v ruščini. Ob koncu uradnih pogovorov je bila k papežu »prepuščena« tudi Raisa Gorbačova, opravljana v živo rdečo obleko, kar je v nasprotju s ceremonialom Vatikana, kamor pridejo ženske običajno oblečene v črno in s pokrito glavo. Čas pogovora med VVojtilo in Gorbačovom je Raisa izkoristila za ogled dvorane, ki jo je poslikal Raffaello. Ko sta se papež in sovjetski voditelj vrnila iz knjižnice, kjer je potekal pogovor, sta bila sproščena in nasmejana, znamenje, da sta dobro opravila. In to se je pokazalo v njunih govorih. Janez Pavel II. je začenši v ruščini in nato v italijanščini najprej prisrčno pozdravil ugledna gosta. Po tradiciji dušnega pastirstva ga je tudi blagoslovil ter v prvem delu svojega govora opozoril na pričakovanja milijonov vernikov v SZ, da bi bil čimprej sprejet zakon o svobodi vesti, o katerem bo v kratkem razpravljal vrhovni sovjet in ki naj bi zagotovil tudi popolno versko svobodo. Papež je nato povedal, da sta z Gorbačovom obravnavala tudi mednarodni vprašanja. O tem je Janez Pavel II. izrekel nekaj misli ne le o velikih spremembah v odnosih med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi v odnosih med razvitimi in nerazvitimi država- mi. Močnejši narodi morajo pomagati šibkejšim. Treba je preseči imperializem vseh tipov (to je kapitalističnega in socialističnega), pa tudi premagati slo po ohranjevanju hegemonizmov v svetu. Papež je nato govoril o takšnem mednarodnem sistemu, ki bo slonel na enakosti vseh narodov in na spoštovanju vseh razlik. Če pa pri vsem tem prezremo temeljna etična načela, je dodal, bo to imelo hude posledice za vse narode in vsi veliki načrti lahko propadejo. »Čerkev spremlja z velikim zanimanjem procese v Sovjetski zvezi,« je zaključil papež VVojtila, »in je pripravljena podpreti pobude, ki bodo težile k obrambi pravic in dolžnosti ljudi in narodov za varstvo miru v Evropi in v svetu«. Gorbačov je bil krajši, zato pa ni bil njegov govor nič manj pomemben. Najvažnejše je bilo vsekakor tisto, kar ni imel napisano in kar je povedal prosto. To sta napovedi o obnovitvi stikov med Kremljem in Vatikanom in o papeževem obisku v SZ, ki smo ju že omenili. Poleg tega se je Gorbačov zahvalil papežu za veliko zanimanje, ki ga kaže za premike v SZ, ter zagotovil, da se v SZ soočajo s problemom odnosov med državo in raznimi cerkvami v duhu demokracije in humanizma, ki sta sestavna dela perestrojke. »V naši državi,« je med drugim dejal veliki sovjetski reformator, »živijo narodi raznih veroizpovedi: kristjani, muslimani, Židje, budisti itd., in vsi ti narodi imajo pravico, da zadostijo svojim duhovnim potrebam. V okviru perestrojke se učimo težke in neobhod-no potrebne umetnosti razumevajoče kooperacije in utrjevanja družbe v prenovitvenem smislu.« Največjo odmevnost sta imeli že omenjeni napovedi o obnovitvi diplomatskih odnosov in papeževem potovanju v SZ. O tem so se že začela prva ugibanja. Glede obnovitve diplomatskih odnosov grozijo v Vatikanu domneve, da bi moralo priti v prvi fazi do imenovanja posebnega vatikanskega nuncija, ki bi za omejena obdobja v letu vzdrževal stike z Moskvo, in hkrati do imenovanja letečega odposlanca Kremlja v Vatikanu. Prav tako ni zaenkrat še nič določenega glede papeževega potovanja v SZ. Gotovo pa je to, da sta Kremelj in Vatikan naredila velik in morda odločilen korak na poti zbliževanja, kar je v izjemno korist obeh: Vatikana zato, ker bo vzpostavil prekinjene stike s svojimi verskimi skupnostmi v Ukrajini in drugod po SZ, Kremlja pa zato, ker si je pridobil naklonjenost Svete stolice pri uveljavljanju perestrojke in gradnji evropskega doma. Skupna korist pa je v utrjevanju miru v svetu. Sorazmerno kratek obisk v Vatikanu zadobiva tako res izjemno važnost. To, kar je strnjeno v nekaj besedah Wojtile in Gorbačova, bo prav gotovo ostalo v analih. Vse ostalo, čemur smo včeraj prisostvovali - rokovanja, nasmehi, izmenjava daril (papež je Gorbačovu poklonil reprodukcijo mozaika, ki prikazuje Jezusa in Raisi molek iz zlata in biserov, Gorbačov pa je papežu poklonil dragoceni zbirki psalmov iz Kijeva) - je kronika, ki jo je zgodovina že presegla. • Izreden sprejem usodo sovjetske perestrojke, temveč tudi v dokaz, da si sprememb ne želijo samo na Vzhodu, ampak tudi na Zahodu. Najpomembnejši in najodmevnejši trenutek kratkega milanskega postanka pa je bil za Gorbačova srečanje z italijanskimi podjetniki. Ves vrh italijanskega gospodarstva se je zbral v prostorih Gradu Sforza, od Agnellija in De Benedettija do Gardinija in Berlusconija. Ob tej priložnosti je sovjetski voditelj lahko razvil tudi svoje poglede na svetovno gospodarstvo, ki potrebuje nova ravnovesja. »Svet se pomika v novo razdobje,« je poudaril Gorbačov, »v katerem bodo prevladovale univerzalne humanistične vrednote in v kratkem bo vzajemna in globalna varnost nekaj naravnega. Vse to pa bo mogoče doseči le s preosnovo svetovnega gospodarstva, z uvedbo resničnega mednarodnega tržišča, v katerem ne bo izjem in diskriminacij«. S perestrojko skuša Sovjetska zveza prispevati svoj delež temu procesu. Svojo vizijo sveta je Gorbačov na kon- cu podkrepil z lepo prispodobo bogov Marsa in Merkurja, dveh mitoloških tekmecev, ki jima je treba v teh novih časih določiti nova mesta: Marsa je traba poslati v muzej, Merkurja pa v areno oblikovanja novih odnosov med ljudmi, narodi, državami in kontinenti. Kot je bil Gorbačov v teh dneh uradnega obiska v Italiji deležen topline in laskavih ocen s strani ljudskih množic, tako je vzbudil navdušenje tudi političnih predstavnikov in gospodarstvenikov. Naj za vse omenimo le kardinala Etchegarava, ki je dejal, da vse to, kar ponuja Gorbačov, ni le prah v oči, temveč realna želja po novih odnosih, ter predsednika fiata Ro-mitija, ki je odgovoril novinarjem rekoč: »Ne obstaja riziko Sovjetska zveza, toda tudi če bi obstajal, bi bilo vredno tvegati«. q. k. • Srbski bojkot govori o prekinitvi odnosov »zame ni sprejemljiv in ni se dovolj mislilo na to, kam takšne odločitve vodijo«. Tisk v BiH, Makedoniji in delno v Zagrebu izraža zaskrbljenost, nekateri članki v Zagrebu pa odločno obsojajo srbsko stališče. Tako piše Večernji list, da je bil miting resnice načrtovan v Ljubljani zato, da se razširi protibirokratsko revolucijo na vso Jugoslavijo. Cilji tega protibirokratskega pohoda pa so povsem jasni, ena resnica, mono-polnost, karizmatični voditelj, politična in nacionalna hegemonija in* kot rezultat prelivanje sredstev, ali povedano bolj preprosto: ena blagajna v njihovih rokah. Zvečer so prišla poročila o okrog petdesetih zborovanjih po Vojvodin)' vsa z enako vsebino in enakimi gesli-Slovenski časnikarji ljubljanskega radia in zlasti TV pa so protestirali' ker so jim na Kosovem polju prepovedali snemati, in predvsem zato, ker j® prišlo do fizičnih napadov na snemalce in časnikarje. Nekaj podobnega se dogaja po vsej Srbiji, kjer slovenskim časnikarjem ne dajejo več vesti, jim ne dovolijo na tiskovne konference-Skratka uvajajo prekinitev odnosov tudi na področju sredstev informira nja, kar pa je groba kršitev temeljev načel jugoslovanske ustave in razbij enotni informacijski jugoslovanski prostor. Mnenja deželnih politikov o dogajanjih v Sloveniji TRST — Dogodkom v Sloveniji in Jugoslaviji so z velikim zanimanjem sledili tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini. Ljubljanska televizija je nekatere politične predstavnike iz zamejstva prosila za ocene teh dogodkov. Na tem mestu objavljamo nekaj bistvenih misli iz izjav, ki so jih dali predsednik SKGZ Palčič, deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, predsednik Dežele Adriano Biasutti in deželni tajnik KPI Roberto Viez-zi. Klavdij Palčič, predsednik SKGZ: Slovenci v Italiji smo z odobravanjem sledili dogajanju v Sloveniji: prizadevanjem za več demokracije, za večjo učinkovitost dela, za zbliževanje z razvito Evropo. Vse to je prihajalo zelo jasno do izraza ob sprejemanju popravkov slovenske ustave, ki so trdneje zajamčili suverenost slovenske republike, svobodo in pravico ljudi, da demokratično oblikujejo svoje življenje v tej republiki. Zato je vsakršno vsiljevanje drugačnih izbir, ki prihajajo iz drugih okolij - nesprejemljivo! Izvažanje mitingov in pohodi, ki naj bi od drugod prinašali Slovencem »resnico«, niso sprejemljiva metoda za skupno življenje narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Kdor vsiljuje takšne postopke in želi z njimi zrušiti slovensko vodstvo, ima res čudne - nesprejemljive pojme o demokraciji. To se dogaja v času, ko se Jugoslavija pogreza v vse večje gospodarske težave, ko se toliko ljudi v Jugoslaviji bori za golo preživetje! Najavljena srbska blokada Slovenije na vseh področjih pa prav gotovo potiska v še hujšo stisko že itak hudo preizkušeno jugoslovansko stvarnost. Vse to ustvarja v nas, Slovencih v Italiji, mučne vtise, kajti absurdnost jugoslovanskih dogodkov je ob vse večjem in vse hitrejšem napredovanju sodelovanja in demokracije v skoro vsej ostali Evropi - toliko bolj boleča! Ivo Jevnikar, deželni tajnik SSk: Mi smo popolnoma solidarni s Slovenijo, saj je jasno, da vsaj glavnina našega naroda lahko polno živi, da ima vse pravice, vso svobodo, da lahko sprošča vso svojo ustvarjalnost. Jasno je, da je moralo priti do konfliktov, saj so razlike med vizijo, ki pristaja na politične in gospodarske reforme in vizijo, ki gleda predvsem nazaj, med vizijo slovenske suverenosti in državnosti in ostanki velikosrbskega centralizma. Žal nam je, in tu v zamejstvu se to predvsem čuti, da so nekateri spravili te konflikte med ljudi in spodbujajo sovraštvo. Slovenija je že dvakrat v zadnjih mesecih pokazala, da zna braniti svojo suverenost in državnost, in sicer te dni, ob prepovedi mitinga in pa pred meseci ob sprejetju slovenske ustave, ki zelo jasno govori o pravici do polne suverenosti; to pa je vprašanje, pri katerih nobeno popuščanje ne pride v poštev. Predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti: V tem težkem trenutku, ki ga doživlja Jugoslavija, želim izraziti solidarnost dežele Furlanij e-Julij ske krajine prijateljskemu slovenskemu narodu ter razumevanje za ukrepe, za katere se je odločil predsednik Šinigoj. Njegova izbira je dokaz velike odgovornosti, saj je bil njen namen ohraniti vse odnose, do katerih je prišlo po dolgoletnem sodelovanju. S skupnimi napori v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran smo prispevali k novim oblikam sodelovanje v Evropi, ki naj ne bi bila več razdeljena na dva dela. Ta mentaliteta in odnos do te resničnosti sta vidno rasla predvsem v Sloveniji, ki teži k ustvarjanju boljših življenjskih razmer in se želi približati Evropi, ki se temeljito spreminja in pospešuje integracijo in sodelovanje. Deželni tajnik KPI Roberto Viez-zi: Menim, da je nastali položaj, ki je privedel do prekinitve odnosov s Slovenijo, izredno hud. Osebno sem že imel priložnost, da izrazim zadovoljstvo KPI ob gospodarskih in političnih reformah v Sloveniji in prav zaradi tega smatram, da so obtožbe o kršenju demokracije povsem neutemeljene. Slovenskim voditeljem zato izražam vso svojo solidarnost. Prepričan pa sem, da je treba medrepubliške spore reševati z omikanim dialogom in ne z grožnjami in nasiljem. Jugoslavija mora biti sestavni del premikov, do katerih prihaja v vsej Evropi in ki rušijo nasprotja in antagonizem. Za to, da bodo v skupnem evropskem domu prevladali demokracija, mir in prijateljstvo, pa je potrebno sodelovanje. tržno obvestilo ■ V ZDA jo je lansirala neka »multinacionalka lepote« Tabletka proti gubam Kmalu v lekarnah? MILAN — Novost prihaja iz Amerike, kjer so se nekateri raziskovalci po odkritjih 0 učinkovitosti retinola v boju proti gubam odločili, da bodo uporabili to snov v... tabletkah. Po raziskavah, ki jih je v0' dil profesor Kligman, derma tolog na univerzi v Pennsy vaniji na področju retinolsk ^ kisline (le-ta je namreč P° ._ zala veliko moč pri odpravi]3 nju gub), je študije o retin0 nadaljeval profesor Manir6 ^ Puschmann na Eksperinaen talni dermatološki klinih1 Hamburgu. Iz njih so izšli n izpodbitni dokazi o teni' krema z retinolom zmanjšuj globino in tudi število gub- Sedaj pa so raziskova multinacionalne druz KORFF, ki ima sedež v N6 Yorku, potrdili, da redno 0 vanje po ene tabletke ret . la na dan za dobo vsaj mesecev, združeno z up°r kreme na površini kože, P _ množuje učinkovanje te me proti gubam. Tabletke z retinolom zn y ke KORFF so že na P^TZjh Ameriki in če ne bo p°se. jj. ovir, bodo prišle tudi v 1 janske lekarne. Ob sinočnji uvedbi prepovedi o nočni vožnji tovornjakov na avstrijskem ozemlju Na italijansko-avstrijski meji lahko postane vroče BOČEN — Ob 22. uri sinoči je začel veljati sklep unajske vlade o prepovedi nočne vožnje na avstrij-1 ® ozemlju tovornjakom iznad 75 ton oziroma glasnostjo prek 80 decibelov. Prepoved ne velja za Prevoz kvarljivih tovorov, vendar le do junija 1990. Da ne bi prišlo do prometnih zastojev na meji, je talijanski minister za javna dela Prandini odredil Prepoved vožnje tovornjakov v avstrijsko smer na odseku brennerske avtoceste med Egno-Oro in mejo 7e od 20. ure pa vse do 4.15 danes zjutraj. Ker so ^vstrijci spustili kamione na svoje ozemlje ob 5. uri, ? šoferji morali čakati na natanko določenih parki-isčih, ne pa tudi na avtocesti v bližini meje. Italijanski avtoprevozniki imajo zdaj dvojen pro-lem, saj je nočna vožnja prepovedana tudi v Švici Jd to tovornjakom, ki na cesti presegajo 280 stotov veže' Sicer pa se bo zadeva zapletla pravzaprav šele Ponedeljek zvečer: sinoči so se italijanski kamioni račali domov, pojutrišnjem pa bodo odrinili proti vezni republiki Nemčiji in dobesedno navalili na meio z Avstrijo. . Tu pa je še en problem. Na tovornem postajališ-blizu Brennerja se je predvčerajšnjim nakopičilo Prioližno 1.000 tovornjakov, ki niso mogli v Avstrijo zaradi stavke italijanskih carinikov. Ti bi bili morali izpeljati šestdnevno belo stavko, vendar so prišli včeraj zjutraj spet delat prav zaradi avstrijskega ukrepa, da bi pač še dodatno ne prizadeli šoferjev. (Ko so prišli do carinarnice, je bil zrak pred njo dobesedno nabasan z izpušnimi plini, ker so vozniki pustili vso noč prižgane motorje, da ne bi spričo 18 stopinj pod ničlo prezebli, zato so hoteli spet domov, a na prigovarjanje policistov in karabinjerjev so vendarle ostali, še prej pa dali ugasniti motorje.) Vsekakor je bila to nekakšna generalka v pričakovanju še hujšega, do česar utegne priti, ko bi nočna prepoved vožnje v Avstriji in nova stavka carinikov sovpadli. Dvojni problem bi morala rešiti rimska vlada, ki ima velik del odgovornosti za takšno stanje. Stavka carinikov ni prva in niti zadnja, dunajski ukrep pa prav tako ni nepričakovan. Rim je glede obeh vprašanj v hudi zamudi, tako se igra s cariniki že leta in leta, a v novem finančnem zakonu ni praktično ne duha ne sluha o koreniti reviziji prometne politike v pogledu delne preusmeritve tovornih pošiljk s ceste na železnico. Tedaj se zdi izjava ministra Berninija, češ da bo Italija odgovorila Avstriji - milo rečeno - anahronistična, pa čeprav s severno sosedo ni mogoče kar tako soglašati. Tudi avstrijski avtoprevozniki namreč odklanjajo prepoved nočne vožnje: »To pomeni smrt za trgovino in prevoze,« zatrjujejo in napovedujejo za jutri in pojutrišnjem protestno akcijo, »ki naj popolnoma ohromi vsako gospodarsko dejavnost v Avstriji« in ki bi se utegnila zavleči za nedoločen čas; razen v primeru, seveda, ko bi Dunaj preklical ukrep in ga odgodil vsaj za eno leto. »Ne, Avstrija ne bo odstopila od te odločitve,« je odvrnil prometni minister Streicher in v isti sapi posvaril pred iskanjem novih izjem pri uveljavljanju odločbe o prepovedi; primerom, za katere ta ne velja, so se zdaj pridružili še kamionisti, ki lahko dokažejo, da so že naročili "manj glasen" tovornjak. Avstrijski prepovedi nasprotujejo tudi v Z. Nemčiji, kjer so - za prihodnje leto - že najavili "represalije". Koga bo poslušal Dunaj? Verjetno Avstrijce, katerih tri četrtine podpirajo prepoved iz naravovarstvenih razlogov in s tem posredno tudi politiko smotrnejše delitve tovornega prometa po infrastrukturah- DRAGO GAŠPERLIN Sporazum o Selecu RIM — Ob posredovanju podtajnika Ciocie so deželni predstavniki kovinarskih sindikatov v sklopu CGIL-CISL-UIL in vodstva družbe Selečo (elektronika) dosegli včeraj na ministrstvu za delo sporazum glede usode uslužbencev tega kriznega podjetja oz. njegovih dveh tovarn v Noneju (Piemont) in Pordenonu (Furlanija-Ju-lijska krajina). Dogovor, o katerem sindikalisti menijo, da je zadovoljiv, predvideva vpis 130 uslužbencev por-denonskega obrata v dopolnilno blagajno za eno leto (od 1. oktobra letos do 30. septembra 1990). To naj bi omogočilo izgotovitev načrta o preustroju ter proizvodni preusmeritvi tovarne v vidiku uresničitve civilno-letalskega "pola" s sodelovanjem državnih teles. Glede tovarne v Piemontu so se ravno tako domenili za dopolnilno blagajno, ki naj omogoči 200 nameščencem prej ali slej ponovno zaposlitev. Z včerajšnje tiskovne konference na videmski Trgovinski zbornici Izdatna pomoč furlanskega podjetništva pri popotresni obnovi v Armeniji Videm — Furlanski podjetniki, so se v Sovjetski zvezi že krep-0 uveljavili s tem, da so zgradili n opremili številne nove tovarne, ® sedaj uveljavljajo tudi v Arme-lU. V tej sovjetski republiki, ki jo j® tako hudo prizadel potres, se je onzorcij, v katerem je okrog Vajset furlanskih podjetij, zavzel, a Pripomore k obnovi med po-es°rn prizadetih krajev. Furlanski podjetniki so se pred ekaj dnevi v Erevanu udeležili o obnovi. Na njem so prika-vau svoje načrte, pridobili pa so ,e nekaj novih del. Predsednik vi-ohiške Trgovinske zbornice Gi-uni Bravo in nekateri industrije! uili tudi gostje armenske tele- vizije. Oddajo o obnovi so gledali v vsej Sovjetski zvezi. Armenci, ki so že več časa v sporu z Adzerbaj džanci, so izdelali načrte za igradnjo novih prometnih infrastruktur v smeri proti južni meji med Sovjetsko zvezo ter Iranom in Irakom. Na tak način naj bi se rešili blokade prometa v druge predele Sovjetske zveze. O vsem tem je bil včeraj govor med tiskovno konferenco v Vidmu, na kateri so raznovrstne nove oblike gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo obelodanili furlanski gospodarstveniki in politiki. BČIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Pri Tržaški kreditni banki smo uvedli novo možnost varčevanja. Posebno ugodne obrestne mere in različni vezani roki omogočajo, da si lahko vsakdo izbere pogoje, ki mu najbolj ustrezajo. HRANILNO PISMO Za varčevanje do 100 milijonov lin za 6 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,00% za 12 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,00% za 19 mesečno zapadlost — obrestna mera 10,75% Za varčevanje preko 100 milijonov lin za 3 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,25% za 6 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,25% za 12 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,25% za 19 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,00% Na hranilna pisma se računajo obresti, ki se kapitalizirajo ob zapadlosti vezanega roka. Po veljavnih zakonskih predpisih znaša davčni odtegljaj na obresti 25% za zapadlosti do vključno 18 mesecev in 12,50% za daljše zapadlosti. Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE TRŽAŠKA BORZA 1 28.11. 1.12. p ^IEkotacije 27500 12600 18150 7850 1951 Uoy!raM.................. 41850 S S? "A:: Moned,S°n Pire,,; 8on risp.......... 1158 Pire,, ................... 3070 Pir6 r SP................. 3030 Sme rlsP- nc ............. 2300 Stil, risr!............... 2820 Pina. ' p' nc............. 1650 P>da,erl8p;;;;;;;;;; S|pmuda hsp............... 1210 s'prisP: Cas‘°9i . '-°mau Stila ri«tn rlsP. nc 1210 3100 2660 374 3800 41250 17200 10780 27150 12650 17800 7790 1970 1165 2955 2950 2250 2780 2740 1635 7250 3550 3550 2150 1230 3140 2670 373 4000 1.12. spr. % Ijr^MNDUSTRIJA - KMETIJSTVO ...................... 11870 —0,26 lr'dania riSD.......... 7675 ' 0 33 Zl9nago p............... 4670 +0,86 7435 —0,13 Ai^T^^STVO - BANČNIŠTVO_____________ AlleanzaA83........... 43100 —0,35 Assitaiig s' nsp- P°r- 37610 —0,63 pusonia ............... 14001 —0,21 ^atina AssA'.;.......... 1889 —0,16 Jerali Ass^............ 14003 “ AhiaAss 1000 ......... 41230 +0.29 pbeille IU0° .......... 13400 —0,59 I Pondiaria ......... 115000 h Neviden,e Pa....... 57710 Adriat co......... 21980 -°'50 j^S fraz. ............. 17150 -0,06 ToroeSp' Port Bal?-01 priv. 63000 17420 —0,17 CEMENT 28.11. 1.12. Fidls.............. Gerollmich......... Gerollmich risp. . .. SME ............... Stel............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Trlpcovich ........ Trlpcovich risp. nc . Alt. Immobiliari . . . FIAT............... FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gllardlni risp..... Dalmlne............ Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc .. 7350 114 87 4030 4620 3910 9330 3660 4580 11164 6860 6851 4890 3800 365 7500 7670 5670 7250 115 86 4100 4690 3910 9350 3730 4590 11070 6872 6920 4890 3790 370 7310 7450 5660 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnlca Ass. .. 830 900 11800 830 900 11500 P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P 1,12. spr. % Italcementi............. 123050 —0,61 Unicem................... 25400 —0,39 Unicem risp.............. 13425 +0,19 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI 115000 —0,26 1,37 27120 +0,07 12630 +0,48 21230 +0,90 18400 +0,99 I ®dito ItaiiJ?3 ........ 2170 +1,35 fcbahcapriv ............. 2780 +1'65 MediobancPnv............. Rinnn ^Mndustrua^ LEsPress90° °rd... 14040 —0,43 >dador, .......... te^riprv:......... C6m4rEdi‘°riale ! 6220 + 0,24 3299 —0.03 Calp 5020 —1,38 Fidenza Vetrar 1000 7500 —0,40 Italgas 2902 —0,21 Mira Lanza 61510 + 0,29 Montedison 1000 . . 1966 + 1,08 Montefibre 1305 + 0,38 Pirelli 2952 + 0,07 Pirelli risp 2240 — Recordati ord 12600 —0,40 Saffa 10670 —0,37 Siossigeno 45200 —0,02 Snia BPD 2810 + 1,08 Snia Fibre 1610 —0,56 Snia Tecnopolimeri 7150 + 0,70 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7250 + 0,49 Standa 31600 + 1,61 Standa risp. port. . . 12400 + 0,57 Alitalia cat. A 2249 + 1,08 Alitalia priv 1680 —0,59 Italcable 17200 —0,28 SIP 3117 + 0,55 SIP risp. port 2690 + 1,70 Sirti 12070 —0,58 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Tras po rti . 4980 + 2,05 Tecnomasio 3440 + 1,18 1.12. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% BTP maj 1990 — — BTP januar 1990 12,5% . . . 99,95 —0,05 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,30 + 0,20 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,00 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,45 —0,44 CCT ECU 1985/93 9% .... 96,35 —0,16 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,00 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,05 + 0,05 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,95 + 0,40 CCT april 1992 10% 94,65 —0,05 CCT julij 1992 IND 97,90 + 0,05 CCT januar 1991 IND 99,75 —0,05 CCT julij 1993 IND 98,50 + 0,15 VODILNE DELNICE 1.12. spr. % Bastogi 373 — Bonifiche Siele 28560 —0,04 Bonifiche Siele risp 7900 — CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5085 — CIR risp 5060 —0,39 Cofide 4900 —0,20 Comau Finanziaria 4000 + 2,56 Editoriale SpA 3420 —0,58 Euromobiliare 5735 —0,35 Ferruzzi Agric 2495 + 0,56 Fidls 7230 + 0,21 Fimpar 2848 + 0,74 Finarte 5790 —0,16 Fiscambi Holding 5660 + 2,35 Fiscambi risp 2400 — Fornara 3290 + 0,92 Gaic 22810 + 0,04 Gemina 2090 + 0,34 Gemina risp 1291 —3,01 Gerolimich 115 —0,86 Gerolimich risp. port 85,75 —0,29 IFI priv 23560 —0,59 IFIL fraz 7020 —0,09 IFIL risp. port. fraz 3497 + 1,33 Italmobiliare 189350 —0,03 Pirelli & C 8730 + 0,63 Riva Finanziaria 8970 —2,92 Saes 3205 + 0,63 Schiapparelli 1240 + 0,57 Sisa 3398 + 0,53 SME 4090 + 0,12 SMI Metalli 1465 + 1,03 SMI Metalli risp 1137 + 0,26 SOGEFI 3535 + 0,86 Štet 4650 + 0,43 Štet risp. port 3921 + 0,62 1.12. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,95 — CCT februar 1991 IND 99,50 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 93,30 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,10 — CCT marec 1991 IND 99,60 + 0,10 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 97,20 + 0,15 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,20 — CCT avgust 1992 IND 97,85 + 0,05 CCT avgust 1993 IND 98,35 + 0,15 CCT avgust 1990 IND 99,80 — CCT avgust 1991 IND 100,15 — CCT avgust 1995 IND 93,85 —0,05 CCT avgust 1996 IND 93,30 + 0,11 CCT april 1991 IND 100,45 + 0,10 CCT april 1995 IND 93,05 + 0,11 CCT april 1996 IND 93,50 — CCT december 1990 IND . . 101,30 — CCT december 1991 IND . . 100,05 —0,05 CCT december 1995 IND . . 94,95 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,90 + 0,11 V 1.12. spr. % Tripcovich 9350 + 0,21 Tripcovich risp. nc 3730 + 0,95 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4587 + 1,37 Calcestruzzi 17280 —0,40 Cogefar 6940 + 0,58 Del Favero 6145 + 0,38 Grassetto SpA 15110 + 0,73 IMM Metanopoli 1535 — Risanamento Napoli 38080 + 0,05 Vianini 4570 + 2,65 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3299 + 2,61 Danieli & C 9485 + 0,37 Data Consyst 10980 + 0,26 Fiar SpA 21350 —0,23 Fiat 11110 + 0,59 Fiat priv 6895 + 0,66 Fiat risp 6910 + 0,16 Franco Toši 30900 —0,32 Gilardini 4885 + 1,56 Magneti Marelli 2112 + 0,91 Merloni 3300 + 0,61 Necchi ord 3475 — Olivetti ord 7711 +0,39 Olivetti priv 5102 + 0,04 Pininfarina 12800 — Rodriguez SpA 9802 + 1,16 Safilo 11015 + 1,52 Safilo risp 10120 + 0,70 Saipem 2600 —1,85 Saipem risp 2550 —1,92 Teknecomp 1401 + 0,79 1.12. spr. % CCT februar 1991 IND ... . 101,20 +0,10 CCT februar 1992 IND______ 99,00 +0,10 CCT februar 1992 9,8% .. . 99,75 — CCT februar 1995 IND ________ 96,50 +0,10 CCT februar 1996 IND ________ 94,80 +0,11 CCT februar 1997 IND .... 93,40 +0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,85 — CCT januar 1991 IND....... 101,30 — CCT januar 1992 IND....... 99,90 +0,05 CCT januar 1992 11%__________ 97,80 +0,20 CCT januar 1993 IND....... 98,65 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 — CCT januar 1997 IND....... 93,65 +0,11 CCT januar 1995 IND....... 93,15 +0,11 CCT januar 1996 IND....... 94,00 +0,32 CCT julij 1990 IND........ 99,95 +0,05 CCT julij 1991 IND.......... 100,40 +0,05 CCT julij 1995 IND........ 94,50 — CCT julij 1996 IND........... 93,80 —0,05 CCT maj 1991 IND............ 100,55 — CCT maj 1992 IND................. — — CCT maj 1995 IND............ 93.05 +0,11 CCT maj 1996 IND.......... 93,50 —0,05 CCT maj 1997 IND.......... 93,25 +0,21 CCT marec 1991 IND........ 100,35 — CCT marec 1995 IND........ 93,30 +0,05 CCT marec 1996 IND........ 94,05 +0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,30 — CCT nov. 1990 IND......... 100,00 +0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,20 —0,05 CCT nov. 1991 IND......... 100,30 —0,05 CCT nov. 1992 IND............ 98,05 +0,05 CCT nov. 1995 IND......... 94,75 — CCT nov. 1996 IND......... 93,50 — CCT oktober 1993 IND______ 97,65 +0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,80 — CCT oktober 1991 IND______ 100,25 — CCT oktober 1995 IND______ 94,35 — CCT oktober 1996 IND______ 93,25 +0,05 CCT sep. 1990 IND............ 99,65 — CCT sep. 1991 IND......... 100,10 +0,05 CCT sep. 1995 IND............ 93,70 +0,11 CCT sep. 1996 IND......... 93,20 — CTS marec 1994 IND........ 73,35 — CTS april 1994 IND .......... 73,10 —0,27 ED SCOL 1975/90 9% .... 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% _________ 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,40 — REDIMIBILE 1980 12% ... 105,15 +0,05 RENDITA — 35 5% .......... 74,00 — V ponedeljek nov vrh večinskih strank X 7 • V l • V e v V • V pričakovanju »razciscenja« se nadaljuje upravni zastoj Tržaški občinski svet se ne bo sestal niti v ponedeljek. Prejšnjo sejo so kot znano odpovedali zaradi težav, ki so nastale med strankami upravne večine, potem ko je bil v samem občinskem svetu zavrnjen predlog občinskega odbora o nakupu klavnice pri Žavljah. Prihodnja seja pa bo odpadla, ker se bodo prav v ponedeljek spet sestali tajniki koalicijskih strank, da bi nadaljevali razčiščevanje vse prej kot idiličnih medsebojnih odnosov. To bo sicer že drugi vrh v enem tednu, saj so se tajniki petih strank že sestali v torek, tedaj pa so tudi s kompromisom rešili vprašanje nakupa klavnice. V predlog sklepa bodo namreč vnesli nekaj bolj ali manj tehničnih popravkov in ga spet dali v odobritev občinskemu svetu. Socialisti, ki so na prejšnji seji z vzdržanjem dejansko povzročili zavrnitev predloga, bodo tokrat glasovali enotno z drugimi večinskimi strankami, tako da bodo klavnico vendar kupili. Mnogo hujši pa je problem imenovanja vodilnih mož na čelo nekaterih zelo pomembnih krajevnih ustanov, saj je tesno povezano z vprašanjem morebitne razširitve upravne večine tudi na Listo za Trst, kot to že nekaj mesecev zahtevajo socialisti. Ko bi do te razširitve prišlo, bi bilo seveda treba plačati Listi določeno ceno, denimo predsedstvo Tržaške trgovinske zbornice ali podpredsedstvo Friulie, kot se je govorilo v prejšnjih dneh. V tem pogledu je celo kazalo, da naj bi bil sklenjen pravi sporazum na vsedržavni ravni, a brez vednosti krajevnih demokristjanov. Prav v odgovor domnevnemu sporazumu je tržaška KD potrdila kandidaturo dosedanjega predsednika Tombesija na čelo Trgovinske zbornice, ki naj bi jo v Rimu že ponudili listarskemu tajniku in bivšemu županu Staffieriju. Prav vprašanja imenovanj bodo vsekakor glavna tema ponedeljkovega novega preverjanja med večinskimi strankami. Oster protest zaradi nove odložitve seje občinskega sveta je medtem izrazil načelnik svetovalske skupine KPI Pessato, češ da je nesprejemljivo, da večina dejansko blokira upravno dejavnost zato, da bi reševala povsem zasebne razprtije. S tem se namreč tepta splošni interes mesta ter se preprečuje sprejem številnih upravnih sklepov za reševanje vrste perečih problemov občinske skupnosti. Prigode okrog imenovanj pa so po Pessato-vem mnenju naravnost "nečedne" ter mečejo temno senco na same demokratične ustanove. Medsebojno kreganje pa ni značilnost samo večinskih strank. O znanih razprtijah med raznimi zelenimi predstavništvi se bo moralo ukvarjati tudi sodišče, saj je Zelena alternativna lista prijavila sodišču deželnega svetovalca Zelenih "smejočega se sonca" Andrea VVehrenfenniga zaradi obrekovanja. Občinskega svetovalca Bekarja in pokrajinskega Capuzza je zbodel članek, ki ga je v zvezi z miljsko volilno kampanjo objavil mesečnik Proletarske demokracije Segnali in v katerem je VVehrenfennig dajal nekatere dokaj negativne ocene o Bekarjevi, listi v Miljah. Kot je znano, so se na miljskih volitvah predstavile kar tri zelene grupacije, občinskega svetovalca pa je dobila samo Bekarjeva lista. Drevi otvoritev socialnega centra na Colu Repentabrska občinska uprava bo drevi ob 20. uri slovesno predala namenu na novo urejeni socialni center v poslopju bivše osnovne šole na Colu. Tako bodo občani, kulturni delavci in predvsem mladina razpolagali še z eno večnamensko strukturo za razvijanje kulturnih in sploh družbenih dejavnosti, prostor pa bo primeren tudi za razne družabne in zabavne pobude. S pomočjo finančne podpore, ki sta jo nudila Sklad za Trst in Kraška gorska skupnost, so del starega šolskega poslopja sodobno adaptirali in preuredili v večjo dvorano, ki pa jo lahko po potrebi s pomočjo premičnih sten razdelimo na več manjših prostorov. Dvorana je opremljena tudi s premičnim odrom, ki so ga poklonili prijatelji iz pobratenega Logatca. Okusno je bil izdelan tudi vhod in fasada poslopja. Za dre višnjo otvoritveno slovesnost so pripravili bogat kulturni spored. Po pozdravu župana se bodo na odru zvrstili osnovnošolski otroci, ženski cerkveni pevski zbor Repentabor, mladinski pevski zbor Zvonček, ansambel Burja, dramska skupina KD Kraški dom in kvartet trobil ter duo kitara-flavta iz pobratene občine Logatec, (bs) Predstavili so jo na tiskovni konferenci Knjiga o prisotnosti slovenske kulture Včeraj so pa tiskovni konferenci predstavili tržaški javnosti knjigo "Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu". Knjigo sta izdala Skupina 85 in deželni zavod IRRSAE, o delu smo sicer že pisali, ko je izšlo, včerajšnja predstavitev pa je želela opozoriti na delo predvsem italijansko javnost. Knjigo je predstavil univerzitetni profesor Giovanni Miccoli, ki je naglasil nujo, da se prebijejo pregrade, ki še danes ločujejo italijansko večino od slovenske manjšine. Miccoli je med predstavitvijo dejal, da doživlja Trst dokaj protislovne težnje. Po eni strani želi biti odprto srednjeevropsko mesto, v resnici pa se pogostokrat izkaže kot mesto, ki ne zna vedno razumeti in ceniti drugačne in sosednje kulture. O knjigi so spregovorili tudi novinar Luciano Ceschia, glasbenik in jezikoslovec Pavle Merku in prof. Gior-gio Depangher. Knjiga je izšla v 1.300 izvodih, razdelili pa jo bodo vsem tržaškim šolam in bo služila kot izobraževalno čtivo namenjeno tržaškim profesorjem. V knjigi je zbranih osem predavanj, ki so jih med februarjem in aprilom leta 1987 imeli v Trstu znani strokovnjaki, zgodovinarji in jezikoslovci. Predavanja so bila namenjena profesorjem nižjih srednjih šol, tekste so potem zbrali in uredili v knjižici, za katero je upati, da bo dosegla svoj namen. Ne bo odveč, če ponovno opozorimo na avtorje in na naslove njihovih predavanj. Prof. Giuseppe Petronio je prispeval predavanje z naslovom: "Trst v italijanski družbi; znamenja tržaške kulture v 20. stoletju". Profesorja Emidio Sussi in Darko Bratina sta predavala na temo: "Znak kot pritrje- vanje in zanikovanje; simboli in etnl na identiteta". Dr. Pavle Merku je n seminarju govoril o "Večjezični stva* nosti v Trstu v poznem srednjem ob koncu 17. stoletja: zgodovinski ko gre za odločitve, ki zadevajo Sl vence. Svoj namen bo seveda knjiga doseg la, če jo bodo italijanski profesor) brali in če bodo znali posredova ^ učencem njen duh in smisel, saj 5 novi procesi navadno pričenjajo P mladih, a so odvisni tudi od njihovi učiteljev. CA L202/3 JESENSKE IN ZIMSKE MODNE NOVOSTI VAM NUDI iALZATVRA TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROSTI ČAS PUMA, LUMBERJACK, CANGURO, LOGAN, VVRANGLER TER DRUGE ZNAMKE ŠPORTNIKOM IN ŠTUDENTOM NUDIMO POSEBNE POPUSTE ...postavimo Miklavža na knjigo! ...knjigo ob Miklavža? ...ali še nujbotje KNJIŽNO DABILO v Miklavževo vrečo! TK vam jo napolni s posebnimi popusti od 10% do 50%! v Ul. sv. Frančiška 20, v TRSTU VSEM TISTIM, KI SE PRVIČ NAROČIJO NA . # • dnevnik Izkoristite ugodno priložnost in zavrtite telefonsko številko 7796610 v Trstu in 535723 v Gorici med 8. in 12. uro, naslednji dan boste že prejeli PRIMORSKI DNEVNIK Danes tudi srečanje s slovenskimi avtorji Na Alpe Jadran Kinema o »Filmu brez meja« Med vzvodi, ki so botrovali organizaciji filmskega festivala Alpe Jadran Kinema, je bila tudi odkrita želja, da bi dežele in države delovne skupnosti Alpe Jadran tesneje sodelovale v televizijsko-filmskih koprodukcijah. Na to temo je bil v okviru festivala tudi mednarodni posvet »Film brez meja«, ki se je včeraj dopoldne in popoldne odvijal v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Pravzaprav so organizatorji temo nekoliko razširili in razpravo zastavili na kompleksnejše vprašanje »Odnosov in razvoja filmsko-televizijskih koprodukcij med državami EGS in članicami delovne skupnosti Alpe Jadran«. Zato so se posveta udeležili tudi člani Evropskega parlamenta ob krajevnih politikih in seveda predstavnikih filmsko-televi-zijskega sveta. Udeležence posveta je najprej pozdravil deželni odbornik za stike z EGS Gianfranco Carbone, ki je naglasil pomen tovrstnih pobud. Istočasno pa je podčrtal, da se lahko iz sličnih posvetov razvije vrsta ekonomskih in kulturnih vezi med FJK in članicami Alpe Jadrana. Evropski poslanec Roberto Barzanti, ki je predsednik Komisije za kulturo pri Evropskem parlamentu, pa je izpostavil nujo po takšni politični kulturi, ki bi ovrednotila vse raznovrstne etnične in kulturne posebnosti evropskega kontinenta. Po njegovem mnenju bo Evropa vse bolj celina brez meja, ki bo lahko predvsem preko nemotenega pretoka kulturnih izmenjav polnokrvno izražala pluralizem različnih izročil. Glede konkretnih načrtov je Barzanti predstavil program Media, ki zadeva pomoč audiovizualni produkciji. V imenu Evropske federacije avtorjev je govoril Massimo Sani; Wolfgang Langsfeld, direktor Bavarske filmske šole je predlagal ustanovitev mednarodne zveze tovrstnih šol; medtem ko je predstavnik družbe Fininvest Massimo Del Frate naglasil, da je treba tudi komercialne televizije že upoštevati kot enakovredne ekonomske in kulturne partnerje pri televizijsko-filmskih produkcijah. Medtem se seveda brez večjih zastojev odvijajo filmske projekcije, ki so ob predstavitvi zadnje produkcije posameznih članic skupnosti Alpe Jadran naravnane na prikaz hrvaške kinematografije. O izredno pomembnem delčku filmske produkcije Hrvaške bodo razpravljali danes ob 11.30 v kavarni San Marco na okrogli mizi o risanem filmu v Lombardiji in Avstriji in o zagrebški šoli risanega filma. Malo kasneje, okoli 12. ure, pa naj bi v istih prostorih potekalo srečanje z nekaterimi avtorji dveh slovenskih filmov, ki sta bila na sporedu v četrtek. Srečanja z novinarji in občinstvom se bosta udeležila Franci Slak, režiser »Hudodelcev«, in scenarist filma »Kavarna Astoria« Žarko Petan. Danes popoldne pa bodo na predlog občinstva v dvorani Excelsior ob 15. uri predvajali hrvaški film »Tko pjeva zlo ne misli« Kreša Golika. Na sedežu Goethe instituta pa bo popoldne ob 17. uri okrogla miza na temo "Slovenski etnos med izzivi in perspektivami" z udeležbo vidnih predstavnikov iz Slovenije. v vse za Stališče devinsko-nabrežinske SSk Koristno delo občinske uprave V prejšnjih dneh se je sestal širši odbor devinsko-nabre^ žinske sekcije Slovenske skupnosti. Tajnik Terčon -beremo v tiskovni noti s seje - je v svojem daljšem P°rcLoin analiziral splošno politično stanje s posebnim poudark ^ na dogajanja v občini po odstopu socialistov iz veovni pogoji. presnovi Pristaniške ustanove, pravijo sindikati, bi t °ts,i upoštevati ob nuji, da se ne okrni raven zaposlenih, p ^ obstoječe profesionalne profile in jih po potrebi pre-al‘«arati. Nastanek družbe Compagnia Impresa in dru-f n Podobnih je treba podpirati s konkretnimi pobudami, °casrio pa je treba preveriti vlogo zasebnikov v okviru tstaniških dejavnostih in od njih zahtevati, da bi bili us-s9eJši pri nabiranju naročil. Cimprej bi morali tudi uresničiti dogovor o ustanovitvi ^bnega observatorija delovnega tržišča. Sindikati bi halje hoteli tvorno sodelovati v razgovorih o organiku in p ^asnih upokojitvah, kot predivideva delovna pogodba, ci p°nčno so se zavzeli, da bi se tesneje povezali uslužben-ristaniške ustanove in Družbe pristaniščnikov. Protest sindikalnih organizacij Na tržaškem Krasu le 15 gozdnih čuvajev! Sindikalne zveze uslužbencev Dežele Furlanije-Julijske krajine CGIL, CISL in UIL so sporočile, da so gozdni čuvaji tržaške pokrajine v stanju sindikalne pripravljenosti in da zato ne bodo opravljali nadurnega dela. Vsekakor bodo zagotovili prisotnost protipožarne službe. V pripravljenem stanju so navadni čuvaji, podoficirji in edini gozdni inšpektor, ki službuje v Trstu. Razlog protesta je v prvi vrsti prav v pomanjkanju osebja, vedeti je namreč treba, da mora za ves tržaški Kras skrbeti le petnajst gozdnih čuvajev, kar je po mnenju sindikatov zdaleč premalo. Kras, je rečeno v tiskovnem sporočilu, ki so ga sindikati poslali deželnim oblastem, prefektu, predsedniku tržaške pokrajinske uprave in županom okoliških občin, je posebno področje. Zaradi svojih naravnih posebnosti in velike obljudenosti zahteva veliko pažnje, ki pa je 15 čuvajev ne more zagotoviti. Premajhno število osebja je toliko bolj opazno danes, ko imajo gozdni čuvaji nove naloge in ne skrbijo samo za to, da ljudje ne kršijo zakonov, ampak morajo paziti tudi na probleme okolja. Tiskovno sporočilo poudarja, da lahko čuvaji samo z velikimi osebnimi žrtvami preprečujejo pogoste požare in se borijo proti nedovoljenim odlagališčem odpadkov in za naravo škodljivih snovi. Kras bi zahteval tudi boljšo porazdelitev odgovornosti. V Občini Dolina ni nobenega oficirja, v najpomembnejši postaji v Bazovici pa je en sam. Tudi prostori, v katerih delajo čuvaji, so povsem neprimerni. V Devinu razpolagajo gozdni čuvaji le z eno samo sobo, ki meri 20 kvadratnih metrov in nima kurjave. O problemu premajhnega števila paznikov se je zanimal tudi deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig, ki je pozval odbornika za parke in gozdove Nema Gonana, naj nemudoma ukrepa. Razpisali naj bi natečaje za nova delovna mesta, poskrbeli naj bi za notranje natečaje za podoficirje in seveda poskrbeli za dostojnejše prostore. Wehrenfennig pa je v svojem vprašanju odborniku povedal, da ustanovitev deželnega kraškega parka v takšnih pogojih nima prave osnove. Svetovalec zelene liste se zavzema za državni in mednarodni kraški park, ki bi bolje odgovarjal potrebam. Vsekakor je problem gozdnih čuvajev pereč, kajti sama odgovornost ljudi ni vedno dovolj močno jamstvo za varstvo okolja in še posebno Krasa, ki je podvržen najrazličnejšim "pritiskom." V sejni dvorani nove openske hranilnice Plemenita akcija Sklada M. Čuk pod geslom »Pomagajmo otrokom« Opčine so bogatejše za nov prostor, primeren za razne kulturne prireditve. Gre namreč za sejno dvorano Flranil-nice in posojilnice, v kateri je sinoči Sklad Mitja Čuk pripravil razstavo del 53 slikarjev slovenske in italijanske narodnosti, s Tržaškega in Goriškega, ki so podarili Skladu 72 svojih del, ki so že šla ali pa še bodo šla na licitacijo v dobrodelne namene pod geslom »Pomagajmo otrokom«. Tej plemeniti akciji so se pridružili člani Društva zamejskih likovnikov, člani Furlanskega društva naivcev in dijaki učiteljišča A.M. Slomšek. O tem edinstvenem likovnem trenutku, namenjenem skrbi za vzgojo prizadetih otrok, je najprej številnim udeležencem spregovorila predsedni- Po sklepu deželnega sveta Staro zemljiško knjigo bo zamenjal računalnik pu , smo že pisali, je deželni svet k0n,ynhe-Julijske krajine odobril za-slu*x osnutek o uvedbi informatične v vodenju zemljiške knjige na je Žfkem. Osnutek in nameno zakona izv^ložil odbornik Dario Barnaba, lir Fr,a načrta pa bo stala 15 milijard ^ločitev pa je zanimiva iz več ?0v- sko Jprej je treba omeniti zgodovin-knjj„Za.nimiv°st. Tržaška zemljiška 9a Je stara približno 200 let. Kljub Dva dni stavke časnikarjev Piccola Mnnc Vsi ostali dnevniki skupine Veri k dnevnik II Piccolo po vsej he k -sti jutri in pojutrijšnjem kari 0 izšel zaradi stavke časni-harv V ■ Stavko je oklical koordi-sov iSiyi sindikalni odbor časopi-Vseri S.kuPine Monti ob podpori jev vdvne9a sindikata časnikar-kovn 0t beremo v njegovem tis-za sporočilu, je treba vzroke spolt otestno akcijo iskati v ne-tni«, °Van)u pogodbe s strani las-čaSa ,a' ^i se, kot znano, že dalj zdrn*uVZema za t°. da bi čim bolj dhevr,1! redakcije vseh svojih hioola °V' kar pa bi seveda ne t°nom »resniditi brez okrnitve av-Kaže *ie Posameznih časopisov, že n Pa'. da je proglasitev stavke thištvn! Premaknila, saj je las-nost „ takoj izrazilo pripravljena pogajanja. starosti pa je ta staroavstrijski sistem še vedno med najučinkovitejšimi za določanje in ugotavljanje zemljiških posesti. Dežela FJK je na primer že predlagala, da bi ga uvedli na vsem teritoriju. Stari avstrijski sistem bodo sedaj vstavili v računalnik, kar je seveda svojevrstno dejanje, ki pa dokazuje pronicljivost avstrijskih zakonodajalcev. Prilagoditev starega sistema potrebam računalnika zahteva seveda precejšnje delo, vendar je stvar povsem izvedljiva. Zanimivo pa je, da s kom-pjuterizacijo ne bodo spremenili starih odločb, ki očitno dopuščajo računalniško obdelavo. Zemljiška knjiga je še vedno učinkovit sistem, vendar je nastal v času, ko je bilo lastnikov zemljišč malo. Posestva so bila velika, dediščine urejene po določenih pravilih tako, da so se ljudje posluževali knjige bolj poredko. Danes je stvarnost povsem drugačna. Velika posestva so se dobesedno ato-mizirala. Kjer je bil nekoč en gospodar, jih je danes veliko. Stari in novi lastniki se morajo pogostokrat posluži-ti zemljiške knjige, saj je to osnova za ugotavljanje lastnine. Znano je, da je prav vprašanje lastnine pogostokrat problematično in marsikdo sploh ne ve, kaj točno ima, vsaj dokler ne konzultira zemljiške knjige. Zaradi močne razdrobljenosti pa se je tudi nekoč enostavna knjiga močno zakomplicirala. Iskanje podatkov je večkrat zamudno in komplicirano. Računalniška predelava podatkov pa bi morala olajšati delo in zemljiška knjiga bi ponovno postala pregledna in uporabna brez večjih težav in birokratskih zamud. Seminar na Pomorski postaji se bo zaključil danes Svojstveno srečanje pediatrov Na Pomorski postaji se bo danes zaključil precej svojstven seminar, ki se ga udeležuje približno 400 pediatrov iz vse Italije. Organizatorji ga namreč niso zasnovali tradicionalno, se pravi na poročilih in na naknadni razpravi, temveč se razvija kot dialog med specialisti in občinstvom. Na včerajšnjem, prvem dnevu, so na takšen način obravnavali deset specifičnih tem. Na vprašanja iz publike sta odgovarjala dva strokovnjaka, ki pa sta se predvsem nanašala na lastne izkušnje. Razpravo pa je vodil in usmerjal moderator, v tem primeru je to bil prof. Franco Panizon s tržaške otroške bolnice. Današnji dan bo še bolj posvečen konkretnim problemom, saj bodo udeleženci razpravljali o nekaterih nerešenih kliničnih primerih. Zbrane pediatre bodo razdelili v deset skupin, ena pa bo razpravljala o rehabilitacijskih službah, kar je eno izmed najbolj občutenih vprašanj v današnji pediatrični praksi. MePZ Rož drevi v Boljuncu, jutri v Nabrežini »Ponižani in razžaljeni« S koncertnim sporedom pod geslom Ponižani in razžaljeni so mladi člani mešanega pevskega zbora Rož iz Šentjakoba v izjemni uprizoritvi nakazali lok v bodočnost, kajti v pesmih zatiranih narodov po vsem svetu živi želja po svobodi, miru in enakopravnosti. Tak vtis je ustvaril že krstni nastop koroškega zbora, pohvalno mnenje pa je spremljalo tudi vse ostale nastope, ko so se mladi pevci predstavili v ljubljanskem Cankarjevem domu, na lanskem festivalu Revolucija in glasba na Jesenicah, v Črnomlju in Ljutomeru in drugod. Pevci so z dirigentom Lajkom Milisavljevičem in režiserjem Marjanom Stic-kerjem več kot dve leti skrbno zbirali pesmi narodov, ki so po svoji usodi kaj različno razdeljeni. Svojo pozornost so nato posvetili 22 zatiranim narodom sveta in tako ustvarili neobičajen scensko glasbeni program, ki je v primerjavi z ostalimi, standardnimi zborovskimi nastopi, na katere smo sicer navajeni, nekaj izjemnega. Ta umetniška poustvaritev je pravzaprav kolektivno delo z zahtevami, ki za običajno zborovsko dejavnost niso v navadi: Korošci so po načrtih sami izdelali posebne scenske elemente, iskali in oblikovali gradivo o narodih, poiskali slike za diapozitive.. Navadili so se tudi peti čepč, z glavami v tla, obrnjeni v razne smeri, razpršeni in glasovno pomešani. Skratka je bila to šola novega pristopa k oblikovanju kulturne prireditve. »Skupno smo se učili z veliko dobre volje in z namenom nas same in čim širšo okolico opozoriti na upore in borbe, na stiske in trpljenja ponižanih in razžaljenih narodov,« so pevke in pevci s Koroške zapisali v uvodni misli bogato opremljene priložnostne brošure. Mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba na Koroškem bo nocoj ob 20.30 nastopil v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, jutri ob 17. uri pa v občinski telovadnici v Nabrežini, (dam) ^ Križu bo v kratkem vaški sestanek ^ priprave na proslavo ob 45-letnid osvoboditve ki hr,S® Popravljajo na proslavo 45-letnice osvobo-a Pobudo vJ*iSpor■ .§5 ■/TA L / JANŠ K e r V M R E Ž E ■ 1 RAI 1 I j RAI2 II RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 7.00 Otroški variete: Pata trač 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridia- 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Dokumentarec: Mille bolle blu 12.30 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Intervjuji politične tribune 14.10 Rubrika: Fantastico Bis 14.20 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: II vigile urbano 21.30 Glasbena oddaja: Tutto Caroso-ne - Tu vuo' fa' 1'americano 22.30 Dnevnik 22.40 Košarka: za pokal prvakov, Hel-der-Philips 23.30 Nočni rock 24.00 Nočni dnevnik - iz parlamenta 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintomi 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija (6. del) 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.00 Nanizanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa 16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.00 Kratke vesti - iz parlamenta 17.10 Tednik: Lepa Italija 17.35 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Orgoglio e passione (dram., ZDA 1957, r. Stanley Kramer, i. Sofia Loren, Cary Grant) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Variete: Improvisando '89 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Filmske novosti 0.20 Šport: Motorshow Uspešno potovanje v aktualna dogajanja Potovanje v aktualna dogajairia, kot imenujejo oddajo Samar-canda njeni ustvarjalci Michele Santonoro (na sliki) in Giovanni Mantovani, ima iz tedna v teden vedno večji uspeh; to dejstvo ne izhaja samo iz podatkov Auditel, ampak tudi iz številnih pisem in telefonskih klicev. Pri tem tedniku v živo sodelujejo še dopisnik Piero Scaramucci, teologinja Adriana Zarri in karikaturist, ki s satiričnimi sličicami »komentira« obravnave teme. (RAI 3 ob 20.30) na - Terra inguieta, Vita degli animali, II bel mangiare, Regioni allo specchio 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Turnir v biljardu 16.00 Tenis: turnir Trophy (iz Bočna) 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - 11 principe ranocchio, 17.45 Vita da strega -Samanta cambia voce 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l’ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokument, oddaja: Samarcanda 22.30 Dnevnik nocoj 23.00 Variete: Fuori orario 23.50 Filmske novosti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Abdullah il ni-pote di Jeannie 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell-amore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Dalle nove alle cingue... orario conti-nuato (kom., ZDA 1980, r. Colin Higgins, i. Jane Fonda, Lily Tom-lin) 22.35 Film: The Godfather (dram., ZDA 1972, r. Francis Ford Coppola, i. Marlon Brando, Al Pacino) 2.05 Nanizanka: Ironside ITALIA 1 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Šport: Iz studia 20.45 Nogomet: za superpo-kal, Milan-Barcelona 22.45 Nanizanka: Zanzibar 23.15 Šport: Grand Prix 0.25 Italijanske smešnice 0.35 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari - Vino, donne e guerra (2. del) 1.35 Deejay Television ODEON 11.30 Igra: La spesa in va-canza 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 18.30 Dokumentarec: Človek in Zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice 20.35 Film: Madame Claude N. 3 (kom., Fr., r. Christian Gion, i. Nicole Calfan, Francis Muster) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Aktualno: Reporter italiano 24.00 Nan.: Night Heat TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Voglia di vince-re (4. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip" 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Il capitano di lungo... sorso (kom., ZDA 1967, r. John Frankenheimer, i. Da- vid Niven, Faye Duna-way) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Soli nel buio (srh., ZDA 1982, r. Jack Shoder, i. Jack Palan-ce) 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: La famiglia Hancock (kom., ZDA 1076, r. Jerry Thorpe, i. Jo-anna Petter, Kirn Hun-ter) TELEFRIULI 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Orson Welles 14.15 Rubrika: Megawatt 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: Marco Polo (r. Giuliano Mon-taldo, i. Ken Marshall, 1. del) 22.00 Nanizanki: The Fami-ly, 23.00 II grande teatre del West 23.30 Dnevnik, 1.30 News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE - RTV Ljubljana 1 j RTV Koper 1 10.10 Mozaik. Šolska TV: Uporabna umetnost, 10.40 Ohranitev kulturne dediščine - Mura, 11.10 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - arg. prvenstvo 15.30 TVD Novice Kakovost med zmožnostmi in hotenjem 11.35 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Najlepše pravljice sveta - Juan, lenuh (Venezuela), 18.45 Ciciban, dober dan - Nenavadna trgovina 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Domovina (E. Re-itz, r. Edgar Reitz, i. Marita Bre-uer, Dieter Schaad, 6. del) 21.10 Tednik 22.00 Dnevnik in vreme 22.15 Kronika 10. kongresa ZK BiH 22.45 Komedija na slovenskem odru: Razbiti vrč (H. Von Kleist, r. Mile Korun, i. Janez Hočevar, postavitev MGL) 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.00 Odbojka: Maxicono Parma-Ba-nespa Sao Paulo (iz Parme) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Odbojka: Pirelli Sao Paulo-Sfax Tunis (prenos iz Parme) 22.30 TVD Novice i 22.15 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.30 Dokumentarec: Čampo base RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.300 Studio Maribor 19.00 Izobraževalna oddaja: Pogled v preteklost 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Mali koncert: Sedem zgodnjih pesmi za glas in klavir (Berg) 20.45 Oči kritike 21.15 Mostovi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Uspešnice 89; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Čestitke in pozdravi; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Nezvesti gledalci Novica nas je res nemalo presenetila, i vendar bolj zato, ker si problema nismo ni- 1 kdar v resnici postavili. Govorimo o televi- 1 zijski gledanosti filmov, vendar tokrat ne 1 mislimo na vse gledalce, ki se v dveh urah 1 predvajanja kdaj pa kdaj odločijo in pogle- i dajo, kaj delata Tarzan oziroma inšpektor i Callaghan. Zanima nas »zvestoba« televizijskih gledalcev, in sicer koliko jih prazaprav film gleda od samega začetka do (včasih) bridkega konca. Po podatkih, ki so jih strokovnjaki te dni iznesli na mednarodnem posvetu Europaci-nema 1989 v Viareggiu, si film, tudi uspešnico, ki jo predvaja italijanska državna televizijska mreža RAI, v celoti ogleda komaj 25 odstotkov gledalcev. Presenetljivo je zlasti dejstvo, da to ni srednji podatek, pač pa najboljše, kar si televizijski uredniki lahko pričakujejo. Včasih se namreč zgodi celo, da ostaneta »zvesta« le dva odstotka vseh gledalcev. Za primer lahko navedmo uspešnico Tootsie, v kateri sta nastopala zvezdnika Dustin Hoffman in Jessica Lange, ki nista v približno dveh urah nikdar privabila pred ekrane več kot 700.000 gledalcev hkrati. Resnici na ljubo je treba poudariti, da nas v Evropi državne in zasebne televizijske mreže kar zalagajo s filmi, tako da se povprečen gledalec prej ali slej naveliča, ali pa ima vsaj zelo hude dvome glede izbire. Po uradnih podatkih, ki so jih med omenjenim posvetom objavili ANICA in AUDI-TEL, je leta 1988 v Italiji 14 networkov in 701 manjših televizijskih postaj kar 520.000-krat predvajalo razne filme. Zato vam svetujemo, da vsak večer, če seveda ni evropskih nogometnih pokalnih tekem, skrbno izberete film (menda boste le dobili takega, ki vam bo ustrezal) in mu vsaj poskusite slediti od začetka do konca. IL PADRINO — The Godfather — Boter, ZDA 1972. V četrtek, 7. decembra, ob 22.35, na Rete 4. Dramatični film. »Boter« Don Vito Corleone (postarani, a res prefinjeni Mar-lon Brando) že dve generaciji vodi mogočno mafijsko družino, ki uživa velik ugled ne le v ameriškem podzemlju, temveč tudi v visokih političnih in sodstve-nih krogih. »Boter« kroji pravico na svoj način po načelu, da se z nasiljem da doseči tudi to, česar ni mogoče po mirni poti. Boji med mafijskimi klani so le občasni in vsa nesoglasja se odpravljajo z dogovarjanjem. Nevidno ravnotežje traja, dokler ne začnejo nekateri gangsterski klani zahtevati od »botra«, da se poveže z njimi pri trgovanju z mamili, čemur Don Vito nepreklicno nasprotuje. Ostale družine so pripravljene celo nasilno nastopiti proti samemu botru. V bogati igralski zasedbi nastopajo poleg Branda še James Caan, Robert Duvall, John Cazale, Al Racino in še nekateri drugi odlični igralci. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: ». Postaja: Ura:___________________ V._______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE / RAI 1 J O RAI 2 1 1 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme, dnevnik, nabožna oddaja 12.30 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in tribuna 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Tam Tam Village 15.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Aliče nel paese delle me-raviglie (anim., ZDA 1951, r. Ge-ronimi-Luske Jackson) 21.45 Film: Fluppys (anim., ZDA 1987, r. Fred VVolf) 22.25 Dnevnik 22.35 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.05 Nočni rock: U2 23.35 Literarna nagrada Basilicata 0.15 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.45 Tenis: turnir Trophy 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 9.00 Nanizanka: Capitol 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nanizanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L’amore e una cosa me-ravigliosa, 15.55 (Non) Entrate in gue^ta časa 16.35 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.10 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice - Ritor-no dalFinfemo 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Guerra di spie (r. Duc-cio Tessari, i. Jean Rockeford, Marisa Berenson, 1. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.30 Šport: Motorshow 24.00 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: I giganti del West (vestern, ZDA 1979, r. Richard Lang, i. Charlton Heston, Brian Keith) 11.00 Šport: Ciklokros 12.00 Gledališka predstava: Conversa-zione continuamente interrotta (Ennio Flaiano, r. Luciano Salce) 14.00 Deželne vesti 14.10 Marcialonga v Trentu 14.10 Film: La dama bianca (kom., It. 1983, r. Mario Mattoli, i. Nino Besozzi) 15.30 Šport: Motorshow in smučanje 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l'ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una čartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo, vmes (22.00) dnevnik 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Filmi: Stalag 17 - L’inferno dei vivi (dram., ZDA 1953, r. Billy Wilder, i. VVilliam Holden) 1.15 Dnevnik - v kiosku Priljubljena irska skupina za Nočni rock Ste med tistimi ljubitelji rockovske glasbe, ki v petek zvečer popijejo liter močne črne kave, da bi ostali budni do ure, ko si bo RAI1 končno blagovolila poslati v eter oddajo Nočni rock? (Nocoj je napovedana ob 23.05, a doslej ni še nikoli šlo brez zamud!) sicer Svetujemo vam, da takoj pristavite posodo za kavo, kajti nocoj je oddaja posvečena veliki irski skupini U2 (na sliki) z intervjuji, video clipi in posnetki uspešnega koncerta po albumu Rattle Ana Hui ium. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 C anale 5 vam ponuja 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto delV- amore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre d’amore 19.00 Nanizanka: Cerava-mo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La storia di una monaca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinne-mann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch) 23.20 Rubrika o filmu: Ciak 0.10 Aktualno: Money 0.40 Film: Il ladro di Vene-zia (pust., It. 1951, r. John Brahm, i. Maria Montez) ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Boks: Ray "Sugar" Le-onard-Roberto Duran, prvenstvo WBC 23.00 Rubrika: Calciomania 24.00 Variete: Dibattio! 0.20 Italijanske smešnice 0.30 Košarka NBA: San An- tonio-Milwaukee 2.10 Deejay Television ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in 20.35 ce Connection (krim., ZDA 1973, r. Howard Koch, i. Robert Duvall, Verna Bloom) 22.30 Šport: Forza Italia 24.00 Variete: Odlomki iz Sportacusa 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo - La ser-ra Sportacus Film: Agente 373, Poli- TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Voglia di vince-re (dram., zadnji del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Fernandel, scopa e pennel (kom., Fr. 1961, r. Maurice Cloc-he, i. Fernandel) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Šport nocoj: Motor- show 24.00 Film: I gangster di Pic-cadilly (krim., VB 1960, r. John Gullermin, i. Richard Torr, Peter Sellers) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Custer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Nanizanka: The Fami- 20.00 jelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Marco Polo (2. del) 22.00 Nanizanka: Orson Welles 22.30 Tednik: Togi 7 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 0.30 Dražba 0.40 Rubrika: Il salotto di Franca 1.40 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MRElE RTV Ljubljana 1____________ J 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Mostovi 11.30 Domovina (E. Reitz, 4. del, pon.) 12.30 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Pesmi in zgodbe za vas - Pravljica o ribiču in ribici, 18.30 nanizanka Pika Nogavička (12. del) 19.05 Risanka 19.10 TV Okno 19.15 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB, zadnji del) 21.00 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Malden, 6. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Film: Nedolžneži (dram., Fr. 1987, r. Andre Techine, i. Sandrine Bonnaire, Simon de la Brosse, Jean-Claude Brialy) 23.45 Video strani RTV Koper ^ 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera 15.00 Športna oddaja: Juke Box 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 17.15 Košarka - prvenstvo NBA 18.00 Odbojka: Maxicono Parma-Nip-pon Steel Tokio (prenos iz Parme, poroča Lorenzo Dallari) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.30 TVD Novice 22.45 Rubrika: Veliki tenis 1.00 Športna oddaja: Eurogolf RTV Ljubljana 2________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Ansambel Tonija Verderberja 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slavnostni koncert ob 40-letnici orkestra Slovenske filharmonije (Božič, Strmčnik, Haydn) ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.30 Ekologija; 8.45 Orkestralna glasba; 9.00 Maša; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Botra; 10.20 Orkestralna glasba; 10.30 Koncert v goriški stolnici; 11.20 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije,- 12.40 Ceci-lijanka 89; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: nagrajenci mednarodnega violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer v Gorici; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio,- 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Riviera v Poreču; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Opereta; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Opera za izvoz Eno od »zgodovinskih« prizorišč olimpia-de '64 se v teh dneh spreminja v pravo staroegipčansko pustinjo, in to iz zelo plemenitih razlogov. Nocoj bo v tokijskem Jojogi National Stadiumu ena najznamenitejših Verdijevih oper, slavna Aida, z režiserjem Gianfrancom De Bosiom in dirigentom Nel-lom Santijem. V veronski Areni jo uprizarjajo v vsaki poletni sezoni, sedaj bodo ob njej lahko uživali tudi Japonci. Vendar le tisti, ki so si pravočasno zagotovili vstopnico! Že nekaj mesecev je namreč razprodanih vseh 60.000 razpoložljivih mest za vseh šest ponovitev. To je že drugo medcelinsko gostovanje veronskega opernega ansambla, ki je pred dvema letoma predstavil Aido v sugestivnem prizorišču Luxorja. Eksodus se je začel že avgusta, čim so se zaprla vrata poletnega festivala. Takrat so na kontejnersko ladjo natovorili 32 ton kulis, kostumov, kabljev in reflektorjev, ki so pred kakim tednom srečno prispeli na japonska tla. V Tokio se je napotilo več kot 400 ljudi, približno 200 scenskih delavcev so zbrali kar »na terenu«. Zanimiva je tudi cena gostovanja: stalo bo namreč bajnih 15 milijard lir, ki sta jih zagotovila Asahi Beer in Fuji TV. Slednja si je zagotovila čudovito priložnost z neposrednim tv prenosom premiere, motivacija Asahi Beera pa je nekoliko manj običajna. Japonska pivovarna praznuje letos 100-let-nico uspešnega poslovanja. Lastnik podjetja pa je želel sebi in svojim sodržavljanom ponuditi čisto posebno darilo: užitek ob italijanski operi, ki mu je ostala v spominu še od mladih let, ko jo je pod zvezdnatim nebom gledal v veronski Areni. STORIA Dl UNA MONACA — The Nun's Story — Zgodba neke nune, ZDA 1959. V petek, 8. decembra, ob 20.30 na Rete 4. Dramatični film. Nežna in občutljiva Audrey Hepburn nastopa v vlogi nune Gabrielle, hčerke znanega belgijskega zdravnika, ki pri 21 letih vstopi v samostan z imenom sestre Lucie. Vrsto let preživi v strogem spoštovanju samostanskih pravil. Ko jo pot vodi v Kongo na misijonsko služenje, pa pride do spoznanja, da takšno življenje ni primerno zanjo in da lahko bolj pomaga svojemu bližnjemu, če zapusti redovniški poklic in postane bolničarka. Hollywoodski režiser avstrijskega porekla Fred Zinnemann, ki je znan zlasti po svoji psihološki varianti vesterna Točno opoldne, je tudi pri tem delu oblikoval zelo učinkovito nastavo karakterjev in situacij, pri katerih izstopa psihološko zahteven in očarljiv prerez ženskega značaja, ki nas prevzame po svoji človečnosti. _ VIDEO NOTES Oddaja:......" : .■■■ Postaja: _ Ura:______ __________ V______________________J »The Genius«, slepi kralj soula Ray Charles, prav v tem obdobju niza uspeh za uspehom tudi pri nas v Italiji, kamor je prišel v okviru svoje dolge turneje po Evropi. »Genialni« Ray se tudi tokrat ni izneveril svojim navadam in je kot običajno že povzročil nekaj težav organizatorjem. V ponedeljek dopoldne so ga po dogovoru pričakovali na letališču v Milanu in dočakali 23 glasbenikov Ray Charles Orchestre, dirigenta Cliiiorda Solomona, pet vokalistk in skupino tehnikov: manjkal je le Charles, ki se je prikazal šele pozno popoldne. Organizatorji pa so se kmalu potolažili, saj so domala vse vstopnice za 14 Charlesovih koncertov v Italiji prodali že vnaprej. Predvčerajšnjim je The Genius nastopil v gledališču La Penice v Benetkah in požel izreden uspeh (predstavil je svoj zadnji album, pri katerem so sodelovali velikani kot so B.B. King, Gladiš Knight in Billy Joel), nocoj pa bo zelo verjetno skušal pomagati potapljajoči se barki Fantastica. Velja omeniti da ga med potovanjem po Italiji zadnje dni spremlja tudi iilmska ekipa iz HolIywooda, ki snema film o njegovem življenju. Film si boste verjetno čez čas tudi ogledali, dvomimo pa, da se vam bo posrečilo videti koncert, ki bo 12. decembra v Vidmu zaključil Charlesovo turnejo po Italiji, saj so menda, kot omenjeno, vse vstopnice že razprodane. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. DIREKTOR Borivoj Repe Stari direktor je pobral vsa možna pri-znanja in pohvale, pripeljal podjetje na rob Prepada in se slovesno umaknil. Pospremili sm° ga z darili in priznanji. Za njim pa je °staja samo gola resnica. Cez čas je prišel novi direktor. Vsi smo ,. r radovedni, kaj bo naredil, saj nas glob- Pahniti, kot nas je prejšnji skoraj ni mo-9el. globlje namreč sploh ni več šlo. Pričel je precej radikalno. Pometel je s c®lim kupom ljudi že v prvem mesecu svoje v|adavine. To bi seveda bilo dobro. Nova 0“last postavi nove ljudi, stare neuspešne Pa odstrani. Cene Čebula pa je mislil dru-9ače: »Seveda, da bi to bilo dobro, celo nuj-n°' žal pa je možakar naredil napako.« »Kakšno?« ga je vprašal Janko, človek, .1 vedno vsakomur verjame in zaupa. Cene p.Pil kot vedno neizprosen kritik: »Citiram ebbelsa: "Kadar propade kakšna država, Pa površje takoj priplava naj hujša sodrga, fgrabite jo in uporabljajte za žandarje svo-1® oblasti", konec citata. Naš direktor je odslovil veliko ljudi, žal pa same najboljše, s°drgo" pa je zadržal in ji dal možnost, da Papreduje.« V polnem stilu je šlo naprej. Ob prvi Proslavi v kolektivu, se je izkazalo, da je novi poleg vsega še pijanec in babjek, vsaj trudi se, da bi bil. Milan je to tolmačil po svoje: »Nekje je slišal, da imajo direktorji veliko uspeha pri ženskah, sedaj meni, da se mora potruditi še na tem področju.« Zares se je potrjeval, malo s podkupninami, malo z grožnjami, nekaj uspehov je bilo tu. Vse tiste sodelavke »lažje« kategorije so kmalu prišle tudi na njegov seznam. Potem se je potrdil še kot šaljivec. Na proslavi ob obletnici podjetja je pričel svoj govor s prastaro šalo, ki smo jo vsi že slišali, potem pozabili, spet slišali in spet pozabili. Zavladala je neprijetna tišina. Direktor jo je prekinil s smehom, ki je zvenel kot drobljenje peska. Potem je Milan izbruhnil v nekontroliran histeričen smeh, ki je bil nalezljiv, kmalu se je večine krohotala, kot da bi izgubila še zdatijo trohico pameti. Seveda se nihče ni smejal šali. »Kakor je prišel, tako bo tudi šel,« je komentiral Cene. V tujini se je tudi potrdil. Na srečanju s poslovnimi partnerji v Nemčiji je v hotelu snel sliko s stene in jo nabil nekomu na glavo. Podjetje je ta dogodek koštal le nekaj tisoč mark. Enako uspešen je bil tudi doma, med poslovnim kosilom s partnerji, je demoliral cel lokal. »Kaj je narobe s temi ljudmi?« je posplošila vprašanje Mica. »Stvar je v tem, da to niso pravi ljudje na prvem mestu. Vzemimo primer, nekdo se javi na razpis za službo. Kadrovik ga vpraša: "Znate angleško?" Možakar odgovori: "Ne vem, še nisem poskusil." Tako je s temi ljudmi. On ni direktor, ne ve, kaj je to biti direktor, pač pa poskuša, mogoče bo šlo.« Nihče ni hotel motiti Ceneta, zato je nadaljeval: »Ko smo bili otroci smo se igrali kavboje pa Indijance in vse sorte. Nihče ni vedel, kaj je to kavboj ali ravbar ali žandar, vsakdo je pač odigral kavboja tako, kakor si je pač predstavljal kavboja. No in natančno tako počno takšni direktorji. So namreč tudi drugačni, ki vedo, kaj direktor dela.« Večina je menila, da ima Cene vsaj delno prav. Preteklo je nekaj časa, samozvani direktor je dobil nogo in odšel drugam, spet je dobil dober položaj, a kmalu dobil nogo, pa spet položaj, pa nogo zaradi alkoholizma. Potem se je za njim izgubila sled, pa ni važno. Zelo važno pa je, kakšne posledice so ostale za njim, ko se je skušal igrati "raubarje in žandarje". /Tedenski pregovor: Prvi zakon je čaša medu, drugi je čaša vina, tretji je čaša strupa. (srbski) 't Spominski datumi: □ Pred 25 leti: 5. 12. 1964 je bila otvoritev Kulturnega doma v Trstu. □ Pred 45 leti: 6. 12. 1944 je bilo v Plat-cu zborovanje učiteljev iz Benečije. k Osebnosti: □ 5. 12. 1914 se je v Roču (Istra) rodila profesorica in kulturna delavka Valerija Glavič. □ 6. 12. 1919 se je v Ljubljani rodil partizanski borec, organizator OF in KPS Darko Marušič, ki je umrl v Srednjem Lokovcu 17. 11. 1943. A Ljubljana uPera SNG v VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA nocoj, 2. 12., ob w' Urt opera Otello (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič, rež. arjan Breznik, kor. Metod Jeras, scena in kostumi Ronald Laub. q Slavnih vlogah: Carlo Cossutta kot Otello, Ana Pusar-Jerič kot ®sdernona in Juan Galindo kot Jago (ponovitev 3. 12. ob 15. uri). V OPERI v ponedeljek, 4. 12., ob 19. uri: balet Pesmi ljubezni in (Mahler-Sparenblek). V OPERI v torek, 5. 12., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe ®^di), dir. Lovrenc Arnič. V OPERI v četrtek, 7. 12., ob 15. uri: opera Gorenjski slavček (Anto: 'n Foerster), dir. Marko Gašperšič t> y OPERI v soboto, 9. 12., ob 9. uri: opera Carmen (Georges Zet), dir. Lovrenc Arnič. ®hkarjev dom ^ MALI DVORANI danes, 2. 12., ob 11. uri: otroška matineja -čna zgodba, z lutkami in petjem nastopa Cveto Sever. ^OKROGU DVORANI v nedeljo, 3. 12.: Ob letu osorej (Bernard ra,tie). rež. Boris Kobal (ponovitvi 4. in 10. 12.; vse predstave so ^Prodane. ra°»a SNG Vi i?C0P ž- 12., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. 16 u'^Modemdorfer (predstava je razprodana; ponovitev 4. 12. ob J tetrtek, 7. 12., ob 19.30: Princ Homburški (Heinrich von Kleist), t; Barbara Hieng. re) P?teK 8. 12., ob 19.30: Komedija zmešnjav (VVilliam Shakespea-' r®ž. Zvone Šedlbauer. M*la drama p Petek, 8. 12., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze °zman. Mgl te?N°c°i' 2. 12., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Synge), • Edvard Miller (ponovitev 6. 12. ob isti uri), vji, Cetrtek, 7. 12., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovano-N,J; rež- Janez Pipan. ,,a scena „ V četrt, Maljevič. ek, 7. 12., ob 17.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko PDqVm GORICA y Nova Gorica va ^OLKANU v sredo, 6. 12., ob 20. uri: predpremierska predstave , m°morilec (Nikolaj Robertovič Erdman), rež. Vida Ognjeno-v, IPcemiera 7. 12., ponovitev 8. 12.). U‘tarni dom Val DVORANI v petek, 8. 12., ob 17. uri: v okviru abonmaja 2t ®,9a Polžka - Kraljična na zrnu graha (Hans C. Andersen) in ce (Grigor Vitez) z Lutkovnim gledališčem Papilu iz Kopra. DESKLE Kulturni dom V petek, 8. 12., ob 13. uri: v okviru abonmaja malega polžka -Kraljična na zrnu graha (Hans C. Andersen) in Zrcalce (Grigor Vitez) z Lutkovnim gledališčem Papilu iz Kopra. V petek, 8. 12., ob 16. uri: v okviru abonmaja velikega polžka -Maček Muri (Kajetan Kovič) in Zdravilo za strah (Boris A. Novak) s Skupino Mačja godba iz Ljubljane. VIDEM Auditorium Zanon V petek, 2. 12., ob 21. uri: Entrange Mr. Knight - ob projekciji nemega filma Frankestein Marie Shelley in klavirski spremljavi nastopa belgijska gledališka skupina Theatre de la Mandragore (ponovitev 3. 12. ob isti uri). Palamostre (Trg Paolo Diacono) V sredo, 6. 12., ob 20.45: musical La piccola bottega degli orrori (Howard Ashman-Alan Menken) rež. Saverio Marconi, nastopa Compagnia della Rancia. CODROIPO Novo občinsko gledališče V torek, 5. 12., ob 20.30: musical La piccola bottega degli orrori (Howard Ashman-Alan Menken) rež. Saverio Marconi, nastopa Compagnia della Rancia. LJUBLJANA Festival Ljubljana V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 6. 12., ob 19.30: v okviru ciklusa Vrhunski domači in tuji umetniki - klavirski koncert Benjamina Rawitza (Mozart, Brahms, Skrjabin, Pou-lenc, Villa-Lobos). Cankarjev dom V VELIKI DVORANI CD v ponedeljek, 4. 12., ob 20. uri: orgelski koncert Guya Boveta (C. P.E. Bach, Scheidt, J. S. Bach, Franck, Gigout, Alain). V VELIKI DVORANI CD v ponedeljek, 4. 12., in v torek 5. 12., ob 10. in 11.30: simfonični matineji - Slovenska filharmonija za Glasbeno mladino Slovenije, dir. Simon Robinson (Handel, Britten). V VELIKI DVORANI CD v petek, 8. 12., ob 20. uri: koncert Simfonikov in zbora TV Zagreb, dir. Pavle Dešpalj, pianistka Ida Gamulin (Mozart). V VELIKI DVORANI CD v nedeljo, 10. 12., ob 21. uri: Gala humanitarna prireditev v korist Društva mišično obolelih Slovenije in vstop mesta Ljubljane v širše evropsko jedro gibanja Zdrava mesta. Nastopajo vrhunski slovenski in jugoslovanski operni pevci in instrumentalni solisti, vokalne skupine in orkestri, baletni solisti, pevci in ansambli lahke glasbe. Istočasno bo v preddverju prodajna razstava del priznanih jugoslovanskih slikarjev. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 7. 12., ob 20.30: koncert kvarteta Petersen, nastopajo violinista Ulrike Petersen in Gemoth Suessmuth, violist Fried- mann VVeigle in violončelist Hans Jakob Eschenburg (Mozart, Schubert, Beethoven). PALMANOVA Kinodvorana Italia V nedeljo, 3. 12., ob 11. uri: koncert Silvane Maratono (Prokofjev, Ravel, Grieg, Chopin). SPILIMBERGO Stolnica V nedeljo, 3. 12., ob 16. uri: Giordana Mariani-Canova in Giulio Cattin s padovske univerze bosta predstavila Codici miniati del duomo di Spilimbergo 1484-1507, sledi koncert skupine Concertus musicus Patavinus, dir. Francesco Facchin. VIDEM Palamostre V torek, 5. 12., ob 21. uri: v okviru Jesenskih koncertov - I solisti di Firenze (Brahms). Palasport Carnera V torek, 12. 12., ob 21. uri: nastopa Ray Charles z orkestrom. • Predprodaja: v Trstu - Pasaža Protti (tel. 040/65700); v Gorici -Discoclub, Ul S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290), v Vidmu - Angolo della Musiča, Ul. Aquileia 89 (tel. 0432/507473) in Natural Sound, Ul. Portanuova (tel. 0432/290486). LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v petek, 8. 12., ob 20. uri: Rdeči alarm -Vzhodni plesni projekt Ljubljana. V SEJNI SOBI E 1 v soboto, 9. 12., ob 15. uri: projekcija video plesa Silent Cries, avtor Jiri Kylian. V SREDNJI DVORANI v soboto, 9. 12., ob 18. uri: plesni večer izbranih slovenskih skupin in gostov. Nastopajo: Plesni studio DPD Svoboda iz Ptuja, Delavnica C - Vsakdanjost; Plesna skupina The Space iz Trsta - Aurora; Plesni Forum iz Celja - Ars amphibo-liae; Studio Intakt iz Ljubljane - Blazni; Špes Keli iz Kopra -Perpetuum mobile; Plesni center Maribor - Terra incognita; Baletni studio Rebis iz Novega Sada - Human Condition; Plesna skupina Media iz Titovega Velenja - Plesna slika. V SREDNJI DVORANI v soboto, 9. 12., ob 21. uri: plesna skupina Danca Grupo iz Lizbone s predstavo Voos Domesticos. V DVORANI E 1: v nedeljo, 10. 12., ob 15. uri: video-ples; V MALI DVORANI v nedeljo, 10. 12., ob 17. uri: Lojzka Žerdin in študentje AGRFT - Sledi, Eča Dvornik s skupino - Zgodba neke kraljice. V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 10. 12., ob 19. uri: Show Dance s skupinami Ekstrem iz Dobrove pri Ljubljani, King iz Limbuša pri Mariboru, Arruba iz Ljubljane, The Space iz Trsta, Baletni studio Rebis iz Novega Sada, Nero iz Maribora in Vihar iz Limbuša pri Mariboru. Horoskop od sobote, 2. decembra, do petka, 8. decembra 1989 lil : Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) * ¥ I — VI IN DELO: Teden vam bo pre-■ težno naklonjen in Ponnri-i delovno zanimiv. brji.u .o se vam bo nekaj do-nač^nl°žnosti za uresničitev bakir!^' Okoliščine vam bodo gijp Polni boste ener- šgJtem bo ugodni Mars LahkrU^dil vaše sposobnosti. fcnfaSfsSrS nedel]el0topetekVa b°Sta P°" *____^ DVOJČKA (21.5.- 1 f 20.6.) — VI IN I I DELO: Ker vam Luna in Merkur med tednom ne bosta pretirano naklonjena, vam občasno pretita slabše počutje in nerazpoloženje. Lahko se vam zgodi, da ne bo šlo vse prav tako, kot ste načrtovali. Počitek bi vam kar dobro del. V torek in sredo poskusite raje odložiti nekatere obveznosti. VI IN DRUGI: Od nekoga boste imeli več škode kot koristi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. LEV (22.7.-22.8.) — /j VI IN DELO: Te- A # den bo pretežno \ ugoden in le v začetku nekoliko muhast in utrudljiv. Verjetno boste imeli nekaj neprijetnih opravkov, a jim boste uspešno kos. Izkoristite dober vpliv zvezd ob koncu tedna. Dobra sreča vam bo naklonjena, odtod možnost uspeha. Rojenim od 11. do 13. 8. grozijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Pozor! Nekdo bi vam rad stopil na prste. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Nebo vam ni preveč naklonjeno. Na večje težave sicer ne boste naleteli, lahko pa se vam kaj zaplete ali zatakne. V začetku in ob koncu tedna vam grozita slabše počutje in spremenljivo razpoloženje. Poskusite se izogniti večjim naporom. Rojenim od 15. do 22. 10. bodo zvezde prijaznejše. VI IN DRUGI: Zlobni jeziki vas lahko spravijo v neprijeten položaj. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še vedno ugodna. Zvezde vam bodo naklonile nekaj prav lepih priložnosti. Precej bo novosti, Ki vam bodo popestrile teden. Dobra sreča vam bo ob strani. Poskusite čim bolje izkoristiti pozitivne vplive Merkurja in napredovali boste. Torek ali sreda lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Naredite vse za dobre odnose z bližnjimi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. a a m VODNAR (20.1.-AAf 18.2.) — VI IN DELO: Pred vami /TV je precej pozitiven in uspešen teden. Izkoristite naklonjenost Merkurja in Lune za najdrznejše načrte. Ponudila se vam bo zanimiva priložnost, ki jo čim bolje izkoristite. Marsikaj se bo obrnilo v pozitivno smer. Rojenim od 7. do 10. 2. grozijo lahko nesporazumi. Muhast bo petek. VI IN DRUGI: Pretijo vam neprijetnosti na čustvenem področju. Ugodna bosta nedelja in četrtek. bik (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Obeta se vam prijeten m pester delovni koristili teden. Če boste iziti jUni, naklonjenost Venere tearsikat8, se vam bo izpolnila križema želja. Ne držite Uspeh J^k’ Pojdite v akcijo in v mismf 1)0 lzostal. Kar imate Pešn0 vam bo tudi us-P°nedeiiiudll°' V nedeljo ali ko slabi6*1 vam grozi nekoli-PRUgi- TfazPoloženje. VI IN lzktišeno Upoštevajte nasvete RAK (21.6.-21.7.) VI IN'DELO: Zvez-de so vam kar pre-cej naklonjene, tako bo teden kar-seda prijeten. Lahko pričakujete ugodne spremembe in novosti na delovnem področju. Brez pravega razloga si delate skrbi okrog neke zadeve; tudi to se bo uredilo. Izkoristite ugodnost, ki se vam bo ponudila. V četrtek ali petek vam preti slabše počutje. VI IN DRUGI: Prijatelj vam bo dobro svetoval. Ugodna dneva bosta torek in sreda. . DEVICA (23.8.- fMJ 22.9.) — VI IN I I V DELO: Pred vami I |j| je delovno precej ustvarjalen teden. Zvezde so vam še vedno dokaj naklonjene. Čas je ugoden in s skromnim trudom lahko dosežete pomembne rezultate. Ponudile se vam bodo dobre priložnosti, ki bodo spodbudile uresničitev zastavljenih ciljev. Torek ali sreda vam lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Potrudite se in pokažite več samostojnosti. Ugodna dneva bosta sobota in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Napoved je kar ugodna. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in nekaj novosti. Izkoristite izredno ugoden položaj Marsa in drugih zvezd, da izpeljete zahtevnejše načrte. Čas je ugoden in lahko dosežete pomembne delovne rezultate. Nedelja in ponedeljek bosta za spoznanje boli muhasta. VI IN DRUGI: Nekdo bi vas rad speljal na led; ne dajte se! Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in delovno prijeten teden. To je čas, v katerem lahko uresničite marsikaj, kar si želite. Pričakujete lahko uspeh vaših pobud in načrtov. Ugodni vplivi Merkurja, Marsa in Venere bodo prispevali k dobremu razpoloženju in uspehu pri delu. Četrtek in petek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Čas je, da se bolj odločno postavite zase. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) — VI IN DELO: Teden vam bo ponudil nekaj zanimivih in privlačnih priložnosti. Spremljala vas bosta dobra forma in predvsem prijetno razpoloženje. Izkoristite dobre zvezde za vse, kar si najbolj želite. Precej je možnosti, da pridete do nepričakovanega zaslužka. Povečalo se vam bo zaupanje v lastne sposobnosti. VI IN DRUGI: Na srčnem področju vas čakajo prijetni trenutki. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Do ponedeljka na Espomegu sejem kmetijskih strojev in opreme Agricola 89 - nujno rabi temeljito lastno perestrojko Nekaj nad trideset, v glavnem domačih razstavljalcev, sodeluje na sejmu kmetijskih strojev in opreme Agricola 89, ki je od včeraj odprt na razstavišču ob ločniškem mostu in ki bo na ogled do ponedeljka, 4. t. m. Levji delež imajo proizvajalci in trgovci s kmetijskimi stroji, dobro so zastopani proizvajalci opreme za kletarstvo in vinogradništvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, čebelarstvo. Sejem se torej predstavlja v tradicionalni obliki, čeprav je že nekaj let govor o temeljiti prenovi in drugačni zamisli te sejemske prireditve z bogato tradicijo. Na včerajšnji sicer skromni otvoritveni slovesnosti je predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua dejal, da bo Gorica prihodnje leto zagotovo dobila kmetijski sejem, ki bo bolj ustrezal trenutnemu stanju in po- praševanju na področju kmetijstva. Dr. Bevilacgua je v krajšem nagovoru podčrtal vlogo kmetijstva v naši pokrajini in deželi in še zlasti prizadevanja Goriškega sklada, v podporo različnih pobud. Goriški sklad je za razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva, doslej prispeval nad pet milijard lir. Čeprav kmetijstvo še ni našlo svoje prave vloge in tudi zdaj preživlja nekakšno krizo, v pripravah na gospodarsko združitev Evrope, ni zanemarljiv podatek, da je na Goriškem v kmetijstvu zaposlenih okrog pet odstotkov aktivnega prebivalstva. Zatem je predsednik trgovinske zbornice navedel posamezne pobude (največ na področju vinogradništva), ki jih je Goriški sklad financiral. Deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Dominici je podčrtal kako trenutni položaj v Evropi in svetu, zlasti pa še gospodarsko združevanje narekuje prilagoditev deželne politike na področju kmetijstva. Osnovna smernica, ki bi jo bilo treba dosledno upoštevati je stalno izboljšavanje kakovosti pridelkov. Ta cilj naj bi upoštevali tudi pri razdeljevanju finančnih podpor. Danes dopoldne bo na sejmu posvetovanje na temo mladi v kmetijstvu, jutri dopoldne pa mednarodno posvetovanje o paši čebel. Sejem bo danes in jutri odprt od 10. do 21. ure, v ponedeljek pa od 15. do 21. ure. Na sliki: (foto Klemše) deželni odbornik Dominici ob včerajšnjem odprtju sejma. Dvajset fotografov na razstavi CIFI Odprta bo do 9. t. m. v Avditoriju Dvajset fotografov sodeluje na skupinski razstavi fotografije, ki jo bodo drevi ob 18.30 odprli v deželnem avditoriju. Gre za vsakoletno društveno razstavo fotografskega krožka CIFI, pod pokroviteljstvom goriške Občine. Na ogled bo dvainsedemdeset del že znanih in uveljavljenih (tudi v mednarodnem okolju) fotografov, kakor tudi nekaterih uspešnih mladih amaterjev. Na razstavi so fotografije, ki so jih posneli Giuseppe Assirelli, Massimo Cargnel, Agostino Colla, Nevio Cos-tanzo, Eros Culiat, Antonio Fabris, Ri-naldo Gorini, Tullio Marega, Claudio Medeot, Silvio Medeot, Sergio Monai, Gino Morelli, Narciso Rando, Roberto Rando, Roberto Roiz, Maurizio Scan-droglio, Tarcisio Scapin, Luigino Sni-dero, Carlo Tavagnutti in Giovanni Viola. Fotografije bodo na ogled do 9. decembra. Urnik obiska je ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 10.30 do 13. ure. Deset slikarjev v EXITU V razstavni galeriji Exit v Favettije-vi ulici 16/3 bodo nocoj ob 18. uri odprli skupinsko razstavo del desetih likovnikov, ki izhajajo iz različnih okolij in ki ustvarjajo v različnih tehnikah. V enem razstavnem prostoru bodo zbrani umetniki iz Gorice, Trsta, ‘Treviša in Nove Gorice: Luciano de Gironcoli, Alfredo de Locatelli, Gin * ano della Libera, Beppe Feletti, Serg1 Figar, Roberto Kusterle, Klavdij Tut > Barbara Strathdee, Giorgio Valvasso in Franco Vecchiet. Razstavi so dali naslov "La materi ... 1'oggetto" (Materija... predmet). Odprta bo do konca meseca. Razprava o mamilih nocoj v Ločniku Novoustanovljeni kulturni krožek Samarcanda prireja nocoj ob 18. uri rajonskem centru na Trgu San Gio gio 37 v Ločniku javno razpravo problemu mamil. Gre za zelo aktualn vprašanje, saj prav v teh dneh sen razpravlja o novem zakonu, s kateri želijo nekatere politične sile P°pstrlj_ kazenski pregon ne samo razpečeva cev, pač pa tudi uživalcev mamil' tem bodo nocoj spregovorili član se natne pravosodne komisije sen. Mere Battello (KPI), vladni podtajnik za tu^ rižem posl. Luciano Rebulla (KD) 1 dr. Marina Gulin. razna obvestila Glede Podgore sestanek med SSkinKD Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti na Goriškem dr. Mirko Spazzapan se je v torek sestal z deželnim tajnikom KD Brunom Longom in pokrajinskim tajnikom te stranke, Robertom Grionom. Za sestanek je prosil dr. Spazzapan in sicer v zvezi z zakonskim osnutkom o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Med kraji, kjer naj bi veljali ukrepi, namreč ni vključena Podgora. Predstavnikoma stranke je pojasnil, kako so prebivalci in celotna skupnost sprejeli dejstvo, da je bila Podgora izključena iz seznama krajev, kjer naj bi veljala zakonska določila ter zahteval, da se kraj ponovno vključi v seznam. Spazzapan je pojasnil, da je v kraju živahna kulturna dejavnost, da je dobršen del prebivalstva slovenske narodnosti in da je bil kraj nekdaj samostojna slovenska občina. Deželni tajnik KD Longo je, kakor izhaja iz poročila za tisk, dejal, da bo med razpravo lažje vključiti ali izključiti posamezne kraje, da pa bo pot zakona zelo težka glede na številna nasprotovanja drugih strank. in izdelali predloge majev. Sestanek bo predvidoma 12. decembra na Pokrajini. Maccanicov osnutek zakona je treba vsekakor izboljšati Vprašanju zaščitnega zakona za Slovence so posvetili precej pozornosti tudi na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila prejšnjo sredo. Glede Maccanicovega zakonskega osnutka so si bili na seji edini, da gre za omejevalne normative, ki v bistvu potrjujejo to, s čimer naša skupnost že razpolaga. Zaradi tega so z nasprotovanjem vzeli na znanje delitev Slovencev na razne kategorije in diferencirano teritorialno zaščito. Potrebne so torej bistvene izboljšave, zaradi česar je nujno takoj posredovati pri odgovornih dejavnikih, da se odobri boljši in za našo skupnost bolj pravičen zakon. Sicer so dobršen del seje, ki jo je vodil župan dr. Mario Lavrenčič, namenili vprašanju gradnje kultumo-so-cialnega centra v Jamljah. Župan Lavrenčič je povedal, da so premostili nekatere birokratske težave in da je sedaj treba naročiti izvedencu izdelavo načrta. Pred samim glasovanjem pa je predstavnik manjšine Soban kritiziral postopek in dejal, da bi bilo treba najprej sklicati na razgovor Jameljce in od njih izvedeti, kaj si pravzaprav že- lijo. Tako župan kakor odbornik Legi-ša sta dejala, da temu občinski odbor ni nikoli nasprotoval, ravno obratno. Načrtovalec bo namreč nakazal več možnih rešitev, o njih pa se bodo izrekli Jameljci sami, ki najbolje poznajo stvarnost in potrebe tega dela kraš-ke občine. V nadaljevanju seje so prisotni odobrili vrsto sklepov, ki zadevajo razsvetljavo, vodovodno omrežje in šolska vprašanja. Kar zadeva prvo velja povedati, da je Občina dobila prispevek Kraške gorske skupnosti, s katerim bo posodobila javno razsvetljavo od županstva do konca Tržaške ceste. V kratkem pa bo poskrbela še za ostale kraje, ki so danes slabo osvetljeni. Inženirju Boscarolu bo Občina naročila izdelavo načrta za ureditev in razširitev vodovodnega omrežja in sicer v Jamljah in Doberdobu. Kar zadeva ureditvena dela nogometnega igrišča in betonske plošče za šolo, to bodo opravili sami člani društva Mladost, katerim bo občina nakazala 7 milijonov lir. Nazadnje je Kraška gorska skupnost namenila 2 milijona lir za srečanje šol, ki nosijo ime po Prežihovem Vorancu in ki bo spomladi v Doberdobu. Turistični urad CTS Tudi v Gorici že deluje turistični center za študente CTS. Prejšnjo soboto so namreč v Ul. Ascoli 3 (tel. 769579 ali 480152) uradno otvorili sedež goriš-kega centra. CTS je znana turistična agencija, ki skrbi za razvoj turizma med študirajočo mladino in mladino nasploh. V naši deželi je to že četrta tovrstna agencija, saj že več let uspešno delujejo v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Center, ki ima po Italiji kar 80 uradov, ne deluje iz dobičkonosnih razlogov, ampak želi nuditi mladim priložnost, da si na poceni način ogledajo svetovne kulturne in naravne lepote. Osebje goriškega urada bodo sestavljali izključno prostovoljci. Interesentom so na voljo ponudbe izletov, študijskih počitnic, najrazličnejših ekskurzij ter vozovnic Bige in Eurot-rain. Razstava penečih se vin in žganih pijač v Gradišču V Gradišču pripravljajo odmevni razstavi penečih se vin ter žganih pijač. Odmevni, ker gre za prireditvi deželnega značaja. Razstavi bodo odprli danes ob 17.30 v Palači zastavljalnice (Monte di Pie-ta), ker so prostori deželne enoteke La Serenissima že nekaj mesecev neuporabni zaradi prenovitvenih del. Razstava (seveda združena s pokušnjo) bo odprta do 10. decembra. Poleg pivskega užitka bodo obiskovalci zanimive prireditve, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja, imeli tudi nekaj umetniškega užitka. Vse dni bodo v istih prostorih namreč na ogled tudi slikarska dela Paola Tonzarja. Razstavo penečih se vin in žganih pijač so omogočili Pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica, Deželni center za vinogradništvo, Občina Gradišče, Avtonomna letoviščarska ustanova in deželna enoteka La Serenissima. Gre za zadnjo letošnjo tovrstno razstavo v Gradišču, za katero pa vlada zelo veliko zanimanje zlasti pri pridelovalcih in proizvajalcih žganih pijač iz videmske in pordenonske pokrajine. Razstava bo odprta do konca tedna. Miklavževanje bo v ponedeljek, 4. d cembra, ob 18. uri v občinski dvorani Selcah. Prireja ga društvo Jadro. , ZSKD prireja miklavževanje v torek, • decembra, ob 17. uri v mali dvorani Ku turnega doma v Gorici. Darila sprejem hišnik doma. , Knjižnica Damir Feigel sporoča, ^ bo v ponedeljek, 4. decembra, odprta 0 8.30 do 13.30. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Indio«. VERDI 17.15-22.00 »Lattimo fuggente«. VITTORIA 17.30-22.00 »La signora e la bestia«. Prepovedan mladini pod 1®' letom. Tržič n TEATRO COMUNALE - OBČINSKA GLEDALIŠČE 17.30-22.00 »Le avvenm re del Barone di Munchhausen«. EKCELSIOR 18.00-22.00 »Arma letale H "' Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Obr'j. čun v Hong Kongu II«. Ob 22. »Anina obsedenost«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Pollu žene pajka«. DESKLE 19.30 »Krvava sled«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi - Raštel 52 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold - Ul. Prvega maja 94 -790338. pogrebi Danes v Gorici ob 13.15 Ferruccin ^ corari iz splošne bolnišnice v na pokopališče v Fari. cerkev PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 SUPERMARKET OBUTVE PORDENON Ul. Molini 3 - Tel. 0434/522294 TRST Ul. Filzi 13-Tel. 040/631229 PORDENON TRST Trg XX. septembra - Tel. 0434/522964 Ul. Dante 8 - Tel. 040/60438 CORDENONS Trg Vittoria 18 - Tel. 0434/932966 CORDENONS Ul. Molini 26 - Tel. 0434/931411 VIDEM Ul. Leopardi 12 - Tel. 0432/25219 VIDEM Trg XX. septembra - Tel. 0432/295804 TRŽIČ Ul. Duca D'Aosta 8/10 - Tel. 0481/45467 KMALU NOVA OTVORItEV v GORICI Ob osmi obletnici Kulturnega doma v Gorici Prijeten, svež in kakovosten nastop kotalkarjev ŠKD Vipava V torek spet pogovor o zunanji podobi mesta Razprava o znakih slovenske prisotnosti litll ŽENSKI BUTIK S 'UMA VAS VABI NA MODNI DEFILE V DOBRODELNE NAMENE KI BO V GORIŠKEM AVDITORIJU V PONEDELJEK 4. DECEMBRA OB 20. URI DECEMBRA MESECA SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH. VSEM OBISKOVALCEM DARILCE ZA VESEL BOŽIČ GORICA-Ul. Boccaccio 2 - Tel. (0481)33224 „ skupine Gorica in Radio Val Gorica sta v skupni produkciji voi va!^v Va^anIem satirično-humorističnega besedila Miloša Mikelna j£‘*° oprernr,-T-ne kranjske". Priredbo in režijo je oskrbel Janez Povše, glas-t?šbta ^ n . aTBa Vižintin in Peter Grusovin ter tehnično vodstvo Dušan Wra Furlanrk Kebec. Drugo nadaljevanje, ki ga bosta izvajali Adriana in aeljo, in Do na sporedu v sredo, 6. decembra, ob 18. uri, ponovitev pa v V Na spk- Cem°ra' °b 14.30 na valovni dolžini 101 MHz. 4tlke. 1 * ^°to Čubej): med snemanjem humoristične radijske nadalje- Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili Telefax tudi v goriškem uredništvu. Naša številka Telefaxa je 532958 Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723 Gorica: zunanja podoba dvojezičnega mesta II. Tako se glasi naslov večera, ki ga prihodnji torek, 5. decembra, prireja ob 20.30 v mali dvorani goriš-kega Kulturnega doma Slovenski mladinski rekreativni in kulturni klub SMReKK. Z uvodnimi prispevki bodo v razpravi sodelovali glavni urednik našega dnevnika Marko VValtritsch, pokrajinski odbornik SSk Mirko Spaz-zapan in - v osebnem imenu, kot piše na vabilu - Igor Orel. Že iz naslova večera je razvidno, da gre za nadaljevanje in poglobitev vprašanj, ki so jih organizatorji pred kakimi šestimi meseci postavili na podobni odprti razpravi. Takrat so izhajali iz ugotovitve, da je Gorica obmejno mesto, ki v veliki meri posluje s kupci z onstran meje. Slovenci smo v mestu aktivno in polnopravno prisotni na športnem, kulturnem in gospodarskem področju. Naša prisotnost pa se navzven ne odraža saj je zunanja podoba mesta z napisi, smerokazi, reklamo - razen redkih izjem - popolnoma italijanska. Na razpravi, ki se je razvila na prvem večeru na to temo, so po eni strani skušali poiskati vzroke za tako stvarnost. V večini posegov je bila tudi poudarjena bistvena važnost simbolike v medčloveških odnosih in potreba po zunanji dvojezični simboliki. Kljub odkriti in živahni razpravi pa se po tistem večeru stanje ni spremenilo. Pobudniki ponovnega srečanja - s pomenljivim podnaslovom izkušnje in predlogi - želijo spet izzvati razpravo in morda kak konkreten premik. Pri tem navajajo še dvoje ugotovitev: da so najnovejši dogodki v svetu jasen Javni razpravi o spremembah v komunističnih partijah ^Ponedeljek pogovor s Petrom Bekešem o novostih v KPS komunisti prirejajo v teh sprpn Voie srečanj, na katerih bodo dožiH?.Vorili o spremembah, ki jih pa ne samo KPI v Italiji, pač PosehIIIUnistiCno gibanje nasploh, še donciPa v sosedni Sloveniji. Jutri Seihi d 6 °k 9- uri bo v pokrajinski Hje ay°rani v Gorici javno zaseda-n°v w,,ajinskih vodstvenih orga-P°rohi *n tajnikov sekcij. Uvodno v°dst ° k° imel član pokrajinskega 9°vor ] Naurizio Salomoni, ki bo Slede1 V0 Occhettovem predlogu lijansk° , ikovanja nove stranke ita-nem e6 levice in razpravi v centralni Sori miteiu- Sledila bo razprava, Udari?1 Y okvir priprav KPI na po-y nski izredni kongres. Pokrav°n?cleliek zvečer pa prireja v3niii nsn° vodstvo KPI v sodelo-iz ^ 2 Občinskim komitejem ZKS Nove Ve Oorice srečanje na temo: Pistov Pro9ramske smernice komu-bo oh v Sloveniji. Na srečanju, ki dom,, k uri v goriškem Kulturnem 1 sodelova1 coErotar Ze komunistov sodeloval izvršni sekretar Slovenije Peter Bekeš, razpravo pa bo vodil prof. Darko Bratina. »Zanimivo in verjetno nenaključno je, da se slovenski komunisti istočasno kot italijanski soočajo danes tudi s problemi, kot so oblika partije in podoba, s katero se le-ta predstavlja v politično pluralistični in razvejani družbi«, je rečeno v vabilu na ponedeljkov večer, ki bo odprt vsemu goriškemu občinstvu. KPI je danes začela poglobljeno razpravo in samospraše vanj e o lastni vlogi v italijanski družbi, pri tem pa postavila pod vprašaj celo ohranitev imena in simbolov. Slovenski komunisti so prav tako za svoj decembrski kongres izbrali nov simbol - rumeno zvezdo na modrem polju - da bi tudi v zunanjosti poudarili pomen kongresnih gesel, ki se sklicujejo na Evropo. Nova gledanja in izkušnje slovenskih komunistov bodo zato nedvomno koristen in zanimiv prispevek k razpravi ki je v teku med italijanskimi komunisti. £e drugo nadaljevanje £gage... po Radiu Val r P.e J® koncert Big Banda ljubljanske qv 10televizij e z nastopom New Swing ri(i?rteta doživel topel sprejem pri go-sy, ein občinstvu in če je Monaijeva le-KarsKa razstava ravnotako bila de-na odobravanja umetnostnih privr-cev' isto smemo reči za kotalkarji revijo, ki je bila na sporedu v sre-, zvečer in s katero je uprava goriš-n;9a Kulturnega doma sklenila letoš-i niz pobud ob osmi obletnici Q z 12 točkami peta na-lestvici, ^enon° Z ®zzanom' s Faenzo in s Por- s“Moram° nadoknaditi dve točki, ki V6jiu izgubili doma proti Pierobonu. iorsl'- **a ne bo lahko, toda moramo Hov t na vse ali nič,« je mnenja Jadra-trener VValter Vatovec. Petr °^a Pa bo vse prej kot lahka. h0 arca ima namreč dokaj solidno in pr ,°9eno moštvo, v katerem sta toni,VSem nevarna centra Claudio An-nak CC1 Pl let, 204 cm visok) in novi 20raP °d Pierobona iz Padove Mario inr ,enon (34 let, 203 cm visok). Ta dva srn* Ca sta lahko odločilna na vsakem SV ‘el ligi- stv, r je bila Petrarca pred prven-dat0® tudi eden izmed resnih kandi-je riv za prestop v višjo ligo. Zato se sani ruštvo tudi primerno ojačilo, ne kate°.z Zorzenonom, temveč tudi z ne-niQ r,l®i drugimi igralci, kot so Euge-Cam lSC®° (31 let, center, 204 cm, let P°basso), Massimo Zanon (kar 37 li /j? 182 cm, Pilea), Luca Birindel- let, bek, 197 cm). Vse te nakupe Jadranovec Andrea Battlni pa je bržkone omogočil odstop Cam-pobassu odličnega Prosperija. Kot običajno so se jadranovci vestno in temeljito pripravili tudi na ta dvoboj. Med tednom so odigrali koristno prijateljsko tekmo proti Italmonfalco-neju. Jadranova zdravstvena slika ostaja kot običajno »pomanjkljiva«. Robert Daneu ima še vedno bolečine v hrbtu, David Pregare miruje zaradi kolena, VValter Sosič še ni povsem nared itd. Sicer te poškodbe spremljajo jadra-novce od samega začetka prvenstva. Časa za tarnanje pa ni. Stisniti bo treba zobe, dati vse od sebe na vsaki tekmi in poskusiti vse za osvojitev prepotrebnih točk. Do konca prvega dela prvenstva je še pet kol. Stanje na lestvici pa gotovo ni rožnato (samo 6 točk). V tej ligi pa je doslej prišlo tudi do velikih presenečenj. Na primer San Dona, ki v devetih kolih ni zbral niti ene točke, je prav v desetem kolu zmagal kar sredi Pordenona. Zato bi tudi jadranovci lahko presenetili Petrarco kar sredi Padove... Jutrišnje srečanje Petrarca-Jadran bo v Padovi s pričetkom ob 17.30. (bi) Ker ni. sodnikov Odložili tekmo Cicibone Drevišnjo tekmo košarkarske promocijske lige med Cicibono in Liber-tasom (kot tudi srečanje Radioguattro - Fiamma) so odložili zaradi pomanjkanja sodnikov. Ponavlja se tako lanska pesem, ko so iz istega razlogja odložili celo serijo tekem in ogrozili regularnost prvenstva. Zveza FIP je sicer že na sestanku z društvi pred pričetkom sezone dala razumeti, da nima dovolj sodnikov, tako da včerajšnji sklep tekmovalne komisije niti ni tako nepričakovan. Redno pa bo drevi v Repnu igral Kontovel. Odbojkarice Bora Elpro drevi v gosteh K r rrr ve v i vi e V Trzic po točki Nadja Fučka igra letos v začetni postavi Bora Elpro »Prepričan sem, da bomo zmagali, če bomo igrali kot zmoremo, toda tudi v Tržiču nikakor ne bo lahko in treba bo igrati zelo zbrano«. Trener odbojkaric Bora Elpro Marko Kalc je pred drevišnjim gostovanjem svoje ekipe proti novincu Pero-niju (zelena telovadnica, pričetek ob 20.30) optimist, tudi zato, ker meni, da njegove varovanke dobro vedo, kaj jih čaka in nikakor ne bodo podcenjevale nasprotnika, kajti zavedajo se, da jim bi zmaga omogočila, da se v prihodnjem kolu v domačem srečanju z Al- batrosom borijo celo za začasno prvo mesto na lestvici ženske C-l lige. Peroni je dobil dve od štirih dosedanjih tekem. V Vidmu je s 3:2 premagal tamkajšnji PAV, ki je v zadnjih dveh kolih poskrbel za presenečenji z uspehoma proti O MA in Vivilu (obe tile ekipi sta resnici na ljubo proti Videm-čankam nastopili močno okrnjeni), doma pa je s 3:0 ugnal še šibkejšega Ghemarja. V prvem kolu so Tržičanke doma klonile pred Latisano, prejšnjo soboto pa so gladko izgubile v Mes-trah. Za novinca, ki ima v tej sezoni kot cilj goli obstanek, je dosedanji obračun vsekakor spodbuden. Borovke so se z drevišnjim nasprotnikom letos že dvakrat pomerile na uradnih pokalnih tekmah. V Tržiču so izgubile s 3:1, doma pa so zmagale šele po petih nizih. Obakrat so plave igrale dokaj pod svojimi sposobnostmi, toda tudi ta nastopa naj bi veljala kot svarilo pred podcenjevanjem. Tr-žiška ekipa, ki je bila za plave še lani na prijateljskih tekmah povsem nedorasla, je pokazala v tej sezoni precejšen napredek in ima dve izrazito dobri napadalki Cestarovo in Gallino ter precej raznovrsten in učinkovit servis. Kot nam je povedal njihov trener Mic-heluzzi je ekipa v dobri formi, kar je pokazala tudi v sredo, ko je v pokalni tekmi v Feltrah tamkajšnjemu drugo-ligašu nudila močan odpor in izgubila šele po štirih izenačenih nizih. V rokometni C ligi Kras Trimac pri Cividinu Kra,, t k°lu rokometne C lige se bo šport • mac jutri ob 11. uri v tržaški Civji11 Pslači pomeril z drugo ekipo ka zQlna- Krašovci bodo imeli oprav-kar o e?° močnejših ekip prvenstva, še ne pomeni, da so naši roko-ekina ■ tokrat brez možnosti. Tržaška V*t rok^ra retativno hiter in učinko-faii K°met in krasovci se bodo mo-Qbtamh teno Potruditi, še posebej v nepep t- Brez Weisseneggerja, ki to dvorom ne bo mogel igrati, se bo ne-Kras0y° zmanjšala ofenzivna moč do tak®6 moštva, vsekakor pa ne tašj že6 rnere’ da bi Krasovi rokometa Vtlaprej vrgli puško v koruzo. Uti, varovanci so v dobri for- Po dvh *6 v Krasovem taboru pa je sproščeni zaPore<4nih zmagah zelo Trst>!aaskom prvenstvu so krasovci v Sol razlik*’* ^ividinu izgubili le za en TvEsSTyicA PO 2. KOLU: Pastajolly Q. d'AiV0na' Kras Trimac, Cividin in Padarl k,° 4’ Fides in Cellini PD 2, tas To ’ hmrdi, Peese, Jollv in Liber-S°' (Pjotr) Medtem ko bo Olympia v moški C-2 ligi gostovala v Tržiču Derbi Sloga Koimpex - Sokol Indules Tržiški Crismare Fincantieri, pri katerem bo še nepremagana 01ympia gostovala v drevišnjem 6. kolu deželne odbojkarske C-2 lige, je še pred pričetkom sezone veljal za enega boljših ligašev, čeprav je ekipo znova zapustil steber napada Palin, ki nastopa letos v B-l ligi z videmskim Ranger-som. Toda doslej je v uvodnih dveh kolih premagal samo šibki ekipi iz Turjaka in Mariana, odtlej pa nanizal serijo treh zaporednih porazov v Prati (3:2), doma s Torriano (3:1) in v Trstu proti Rozzolu (3:2), kar je šesterko pahnilo v krizo, ki jo bodo skušali Goričani drevi le še poglobiti... Tudi nasprotnik združene ekipe Meblo Imsa Prata je po briljantnem začetku zabredel v nekoliko slabše vode. Mlada ekipe iz bližine Pordenona je po gladki zmagi proti Rozzolu, porazu po dobri igri z 01ympio in lepi zmagi proti Fincantieriju, izgubila v Sacileju, nato pa še doma s skorajšnjimi vrstniki videmskega Volley bali. Koledar Pordenončanom doslej ni bil najbolj naklonjen, zato mogoče zdajšnji položaj na lestvici ne odraža nji- danes , ODBOJKA M 20.30 v tŽ^SKA C'1 LIGA Nastro A»,lrzi^u' Palestra Verde: Peroni Azzurro - Bor Elpro n 18,00 v trMPŠKA C-2 liga ,®-00 v „ *°J?revoz ' Intrepida Mariano; •Usa . n9onškem Kulturnem domu: Meblo ^-Pratr „ 18.00 V DŽENSKA C-2 LIGA ?®Ua Liho tA8tl Pordenone, Ul. ltlah: Slonl U rata " A9°resti 18 00 luga Koimpex - Sokol Indules Martiri na Op- -i^impex - sokol 1 h 18.00 v r, GENSKA D LIGA In Pivmnflf>CenU' Ul. Stroppagallo: Dano-E ’ Sottoco?,0 ' Bre9 Agrar; 20U30 v Centi, 6ctronic ShVerzan: Tarcent0 - Kontovel 18.00 v t-V.NDER18 MOŠKI ' Trstu, na 1. maju: Bor - DLF Tri- i 18.30 na UNDER 16 ŽENSKE e*Port Proseku: Kontovel - Bor Friu- košarka d 18.30 na MOŠKA D LIGA 6r>ska- po^^ku. Dom Ervatti: Bor Ra- 21-15 v ?ROM°CIJSKA LIGA 1 KIP°£: Kontovel - CUS - J8'00 v vin ,VNI KADETI kontovel 6mskl športni palači: Fantoni - p8-00 v deželni kadeti Urado goričkem Kulturnem domu: Dom „15-00 v TrJ?ARAŠCAJNIKI aa A Trstu, na 1. maju: Bor - Servola- Vii ■nl4:30 NOGOMET UNDER 18 v p... ih 65ah: VUlesse1- Primorje00™10’ 14’3° V u’5.00 v Tre CICIBANI 5 v MiljahUfJ!a *’ maiU: Bor - Esperia; rokomet h 9.00 v ^ENSKA C LIGA V Zgoniku: Kras - Pastajolly JUTRI KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Padovi, Ul. Prato della Valle 56: Petrarca - Jadran DEŽELNI MLADINCI 9.00 na Proseku: Kontovel - CGI Dino Conti; 11.00 v Štarancanu, Ul. Montes: Sta-ranzano - Cicibona DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Fosam DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Poggi Basket IGRE POD KOŠEMA 9.00 v Trstu, na 1. maju: nastopajo naše ekipe NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Cordenonsu: Cordenonese - Ju-ventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Zarja; 14.30 v Križu: Vesna - Muggesana 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo Turriaco; 14.30 v Vermeglianu: Vermeglia-no - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - Romana; 14.30 na Padričah: Gaja - Primorec; 14.30 v Repnu: Kras - Sant'Andrea NARAŠČAJNIKI 8.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 10.30 v Gorici, igrišče Straccis: Azzurra -Juventina; 11.00 v Dolini: Breg - Monte-bello ZAČETNIKI 9.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Sanrocche-se - Sovodnje; 9.45 v Žavljah: San Vito -Zarja Adriaimpex; 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello - Breg ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club -Sloga UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Julia; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Mobili San Giusto - Sloga Koimpex UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goričkem Kulturnem domu: Tečno Progres - Pallavolo Trieste UNDER 16 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Sagor - Virtus Martina Vidali bo drevi igrala v dresu Sokola proti bivšim soigralkam hove prave moči, varovanci zdaj že skoraj »samo trenerja« Petejana (njegova prisotnost na igrišču kot igralec je namreč vse manj potrebna) pa ostajajo vsekakor favoriti, zmaga pa je nujna, če hočejo ohraniti stik z vrhom in še naprej razmišljati celo o napredovanju, kar bi bilo za mlado goriško ekipo enkraten podvig. Igralce Bora Cunje Avtoprevoz pa čaka domač nastop z Intrepido iz Mariana, ki je še brez točk, tako kot Li-bertas iz Turriaca, ki so ga plavi prejšnjo soboto gladko premagali. Glede na slabe rezultate je Intrepida v ekipo vpoklicala močnega tolkača Dileno, ki pa v prejšnjem kolu ni omogočil svoji ekipi, da bi resneje ogrozila zmago Mebla Imse. Nekaj skrbi v Borov tabor vnaša diskvalifikacija trenerja-ig-ralca Giacce in zdravstvene težave njegove prve menjava Starca. Osrednja tekma kola v ženski C-2 ligi bo v Felettu Umbertu, kjer se bosta pomerili še edini nepremagani še-sterki Kennedyja in Fincantierija. To bi lahko omogočilo Agorestu in Slogi Koimpex, da znova dohitita enega od vodilnih, čeprav obem našim ekip drevi predvidoma ne bo lahko. Na Opčinah bodo namreč slogašice v slovenskem derbiju igrale s Sokolom Indulesom in čeprav društvi veže prijateljski dogovor o sodelovanju ig- ralke obeh ekip seveda obljubljajo oster boj za vsak niz in glede na ambicije slogašic po napredovanju in več kot spodbuden začetek sezone nabre-žinskega novinca, je pričakovati, da tako tudi bo, saj bi se sokolovke z zmago navsezadnje lahko celo vključile v boj za sam vrh, v katerega Peterlinove varovanke že spadajo. Agorest pa v Prati čaka prvo resnejše gostovanje sezone po lahkih nastopih v Maniagu in San Giovanniju al Natisone. Za Goričanke bo ta tekma po porazu s Kennedyjem pomemben preizkusni kamen in nov izpit na poti k dokončni afirmaciji ekipe kot možnega kandidata za napredovanje. Pred težko preizkušnjo sta tudi oba naša četrtoligaša. Kontovelke bodo namreč gostovale v Čenti. Tamkajšnja Banca popolare je eden kandidatov za , napredovanje in je doslej izgubil le proti vodilnemu Promovolleyju, zato bi uspeh za Drasičeve igralke predstavljal pravi podvig. Nekoliko lažje je gostovanje Brežank v Pocenil proti Danoneju, vendar pa gre tudi v tem primeru za nasprotnika, ki sodi v zgornji dom lestvice. SMER RAZVOJA AVTOMOBILOV JE PREMOČRTNA. TODA NEPREDVIDENO PREOBRAT! Pri DINO CONTI stil in avantgarda sta na isti poti Nova smer Audi 80 se imenuje DINO CONTI din($£>nti TRST - UL. DELLA ROSANDRA 2 (vogal Ul. Flavia) - TEL. 281444 1 o. PO CENIKI ALI 48 ...to je ponudba za Audi 80 000.0 J BREZ OBRESTI V 12 OBROKOV PO 272.50C oo LR IM//JI dinOSDnti Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H c„„ iUlii-«" S2S& sobota, 2. decembra 1989 Po Bushevem ukazu naj za zaščito demokracije posežejo marinci in ameriško letalstvo Na Filipinih preprečili že šesti poskus vojaškega udara proti predsednici Corazon Aquino v zadnjih štirih letih MANILA — Vse kaže, da tudi šesti poskus, da bi s silo vrgli z oblasti predsednico Cory Aguino, ki je pred štirimi leti nasledila filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa, ni uspel. Na Filipinih sicer boji še potekajo, toda po ukazu ameriškega predsednika Busha, da lahko marinci in ameriško vojaško letalstvo nudijo konkretno vojaško podporo filipinski predsednici, se je položaj odločno prevesil v korist Uradni Manili zvestih čet. Predsednica Aguinova je včeraj sicer izjavila, da bodo boji za zatrtje doslej najhujšega poskusa državnega udara trajali še nekaj časa, »vendar pa so sovražnika že pognali v beg.« Filipinska predsednica je po manilskem radiu še pov edala, da so njej zveste vojaške enote ponovno osvojile mornariško oporišče v bližini Manile in neki šolski vojaški center, ki so ju zasedli uporniki. Cory Aguino se je ZDA tudi zahvalila za odobreno vojaško pomoč (ki so jo med drugim podprli tudi v Sovjetski zvezi z izjavo, »da je demokracijo pač treba braniti«), istočasno pa je lojalno vojsko pozvala, da še naprej ostane v pripravljenosti. O tem, da je poskus vojaškega udara propadel, je včeraj govoril tudi komandant vrhovnega štaba filipinske vojske general Renato De Villa. Dejal je, da je le še vprašanje časa, v katerem bodo strli odpor še zadnjih upornih enot. Po trditvah De Ville se je že v četrtek zvečer po krajev času vdalo 30 upornih častnikov in 300 vojakov. =,išnje V zvezi z ameriško vojaško intervencijo je včeraj a filipinsko časopisje poročalo, da naj bi ameriška voj letala bombardirala štiri oporišča, ki so jih zasedli UP jLjj-al vendar je Bushev svetovalec za državno varnost aa v Ben Scowcroft neposredno vpletenost ameriških le 1 -n. spopade odločno zanikal. Skladno z ameriškimi tudi tu V. ski uradni krogi trdijo, da naj bi ameriška letala za9ot® etj. la izključno zračno kritje Aguinovi zvestih vojakov, tem ko naj bi se v spopade ne vmešavalo. . ... so V dvodnevnih spopadih v filipinski prestolnici, KJ . obstreljevali tudi predsedniško palačo, je bilo doslej manj 15 oseb ubitih, 43 pa ranjenih. Kot je povedal k°‘ .gg dant filipinskih oboroženih sil De Villa, je še priblizn upornih vojakov zabarikadiranih v dveh kopenskih m i .je skih oporiščih v bližini Manile. Včeraj so se tudi raz . govorice, da naj bi tudi ta poskus državnega udaraLrjo zadnjega leta 1987) organiziral bivši polkovnik Gregu j »Gringo« Honasan, ki je že dalj časa na begu. V ^ prestolnici so tudi trdili, da naj bi bil »Gringo« v teh v Manili in naj bi osebno vodil uporne vojake proti re igo« Honasan, ki je že dalj časa na begu. V filiP*. eji prestolnici so tudi trdili, da naj bi bil »Gringo« v teh u predsednice Aguinove. . jj Na slikah AP: granate upornih vojakov so zadele*,) poveljstvo filipinske policije, srditi boji pa so pote tudi do manilskih ulicah. Še naprej precej nejasnosti v zveri z begom Comanecijeve BERN — Najslavnejša romunska telovadka Nadia Comaneci naj bi bila trenutno v ameriškem veleposlaništvu v Bernu, kjer bo ostala toliko časa, dokler ji ne bodo omogočili nadaljevanja poti v ZDA. Vest o tem je včeraj posredoval budimpeštanski radio, ki je tako demantiral vse glasnejše govorice, da naj bi romunsko olimpijsko zmagovalko, ki je v torek skupaj še z nekaterimi drugimi romunskimi športniki zbežala na Madžarsko, ponovno ugrabile romunske varnostne sile. Nadia Comaneci je namreč takoj po prihodu v Szeged izginila neznano kam. Budimpeštanski radio je še poročal, da je vest o tem, da naj bi bila Comane-cijeva v Bernu, posredoval Bela Karoly, nekdanji trener romunske šampionke, ki pa je že pred leti pobegnil v ZDA, kjer trenira ameriške telovadke. Karoly naj bi se s svojo nekdanjo varovanko tudi pogovarjal po telefonu, med pogovorom pa naj bi mu Comanecijeva izrazila željo po odhodu v ZDA. V nasprotju s temi trditvami pa je glasnik ameriškega veleposlaništva zanikal, da bi bila Comanecijeva v Bernu. Toda kot trdi madžarski radio, naj bi telovadka v Švico prišla preko Avstrije, pot pa naj bi ji organizirala dva ameriška državljana. Umor in samomor zaradi ljubosumja CATANIA — Na otroškem *irjL škem odelku bolnišnice Vittorio c nuele je včeraj prišlo do krvavega godka. 34-letni zdravnik Vincenzo risi je zaslepljen od ljubosum) . krajšem prerekanju z 41-letno zdLrUr-co Lidio Amoroso in 36-letnim k gom Gerlandom Cutaiom povlek ^ lepa pištolo streljal v dvojico nato vzel življenje. vnj. Ko so na prizorišče pritekli zdr ^u_ ki in drugo osebje, za Parisija 1 „0 taia ni bilo več pomoči. Lidii Amor« la ni DUO vec pomoči. „r- »u takoj nudili prvo pomoč in do t| da preživela, a bo po vsej ven® ai ohromela, ker ji je strel poško hrbtenico. Število obolelih z aidsom narašča Povečati skrb za mlade generacije ŽENEVA — Mednarodna strategija boja proti aidsu, ki jo v sodelovanju s svojimi 177 članicami vodi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je sicer pričela prinašati sadove, kajti ljudje se čedalje bolj zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša najhujša bolezen tega stoletja, toda boj še zdaleč ni dobljen. Število bolnikov in smrtnih primerov narašča, opozarjajo statistični podatki, ki jih objavljajo ob včerajšnjem mednarodnem dnevu boja proti aidsu. V začetku novembra so v 152 državah, od koder so na ženevski sedež WHO sporočili podatke o številu obolelih z aidsom, našteli 186.803 bolnike, 25 držav pa je poslalo podatke, da pri njih niso zasledili bolezni. Največ bolnikov je kot doslej v ZDA (107.300), med celinami je na prvem mestu Afrika z 32.000 bolniki, sledi ji Evropa s 25.900 in Latinska Amerika z 19.400 obolelimi. Bolj vznemirljiv je podatek, da se je število bolnikov od leta 1981, ko so aids prvič zasledili v ZDA, dvignilo na 600.000, več kot polovica pa jih je umrla za kugo dvajsetega stoletja. In četudi uradna statistika govori o manj kot 200.000 bolnikih, jih je najverjetneje precej več, kajti zajemanje podatkov je na nekaterih območjih premalo natančno, drugod bolnike prikrivajo in pošiljajo v osamo. Eno bistvenih spoznanj zdravnikov, ki vodijo boj proti bolezni, je njeno širjenje v doslej manj prizadete kategorije prebivalstva. Aids se ne omejuje več na nekatere znane rizične kategorije, kot so homoseksualci ali narkomani, temveč se širi med novorojenčki. Nič manj kot 200.000 otrok se je rodilo z virusom HIV, dobili pa so ga od mater. Med seropozitivnimi je kar tretjina žensk. Prav predvčerajšnjim se je v Parizu končalo znanstveno srečanje, na katerem so zdravniki razpravljali o metodah zdravljenja novorojenčkov ter se zavzeli za čimprejšnji pričetek uporabe zdravil, da bi tako omilili hude posledice. Pri novorojenčkih se bolezen izredno hitro širi, pa tudi odstotek smrtnosti je višji. Drugi svetovni dan boja proti aidsu je namenjen predvsem osveščanju mladih, kjer se seropozitivnost hitreje širi kot med drugimi kategorijami prebivalstva. V akciji, ki jo koordinirajo v Ženevi, kjer je generalni direktor WHO Hiroši Nakadžima včeraj dopoldne odprl okroglo mizo med mladimi in ljudmi, ki so okuženi z virusom aidsa, bodo po vsem svetu razdelili nekaj deset tisoč informacijskih paketov, v katerih je mogoče najti podatke o bolezni, njenem širjenju, nastajanju in ukrepih za zatiranje. Dr. Jo-nathan Mann, ki vodi program WHO proti aidsu, je pozval k mobilizaciji vseh sil, da bi se uprli tej bolezni, še posebej med bodočimi generacijami. V Ženevi so tajsko princeso Chulabhorn, ki je tudi zdravnica s profesorskim naslovom, imenovali za ambasadorko dobre volje, ki naj bi v sodelovanju z izvedenci WHO po svetu razširjala spoznanje o posledicah aidsa. Kar zadeva zdravilo, ki bi učinkovito poseglo v množice obolelih, strokovnjaki ostajajo skeptični. Sedaj znane vrste terapije ne dajejo zadovoljivih rezultatov, zdravila niso le nezanesljiva in premalo učinkovita, temveč tudi draga. Za sedaj se torej izpolnjuje napoved dr. Manna, da vsaj še pet let ni pričakovati zdravila, ki bo učinkovito poseglo v izkoreninjanje aidsa. BOŽO MAŠANOVIČ Mehika - droga ki ne zasvaja Štiričlanska družina doma prodajala drogo MOSKVA —: Sovjetski znanstveniki trdijo, da so odkrili skupino blagodejnih drog, ki vsebujejo pomirjevalne snovi, vendar ne povzročajo otopelosti. Prav obratno, pravilno uživanje »mebike«, kot so znanstveniki poimenovali to čudežno zdravilo, pospešuje koncentracijo in spomin, odpravlja utrujenost in daje občutek gotovosti. Skratka, »mebika« je menda zanesljivo univerzalno zdravilo, ki le v sporadičnih primeri povzroči kakšno stransko nevščečnost. Sovjetski znanstveniki trdijo tudi, da so jo že preizkusili na sebi in prostovoljcih in da jo bo bodo kmalu začeli prodajati tudi v lekarnah. Če je vse to res, bodo baroni prave, trde droge kmalu brezposelni. CATANZARO — Pičle družinske dohodke se lahko zaokroži tudi s preprodajo mamila. To pot je ubral 48-letni Antonio Carceo, ki je na svojem domu v kraju Mesoraca organiziral pravo majhno prodajalno že pripravljenih odmerkov kokaina in heroina. Za »pultom« je delala tudi njegova žena, 44-letna Vincenzi-na, v domačem laboratoriju je bil zaposlen tudi njun mladoletni sin, občasno pa je pri tem nezdravem poslu sodelovala tudi hčerka. Soseska se kar ni mogla sprijazniti z dejstvom, da ima družina Carceo toliko obiskov vsak dan in ob vsaki uri, ker pa so tjakaj zahajali tudi sumljivi tipi, je nekdo poklical karabinjerje in jih obvestil o čudnem živžavu. Možje postave so nekaj časa sledili nekaterim znanim narkomanom, včeraj pa so nepričakovano vdrli v stanovanje, prav v trenutku, ko je Vincenzina ponujala mlademu narkomanu dnevni obrok kokaina. V stanovanju so našli še drugih 13 gramov mamila, ki jih je nameravala naj mlajša članica družine skriti, a so jo karabinjerji prestregli. Antonio, ki je že zagrešil nekaj manjših prekrškov, in Vincenzina Carceo sta sedaj v zaporu, sin je v zaporu za mladoletnike, 14-letna hčerka pa bo začasno ostala pri sorodnikih. Indijska federacija ima novega premiera ■l mil—in lin 11 » ' „,j žftey Dekan med poslanci Nacionalne fronte, Ram Jethmalani (na.sli*9L je fizičnega napada pristašev opozicijskega voditelja Shekharja, za ka taPa toval Shekherjevi kandidaturi za premiera in ker se je zavzem tlia pra jji ta Nacionalne fronte, predsednika stranke Džanata Dal Vishvvan ^ p0v® uj. Singha. Razhajanja v opoziciji pa niso preprečila, da so prav iraji h»® jo mandat za sestavo nove vlade Singhu, ki ga bodo od zunaj P? “^p Irm1! ski integralisti stranke Bharatiya Džanata Party in obe partij Komunistično-marksistična partija Indije