Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGR NO. 246 CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1953 LETO Lm —VOL. Lm V Eudidu je obolelo radi lajinslvenih hlapov mnogo ljudi Hlapovi ali sopare v mali tovarni so neznanega izvora. Nekaj obolelih so odpeljali v bolnišnico. EUCLID, Ohio. — Zaradi ne-kih misterioznih hlapov ali sobaric v neki mali tovarni v Eu-cEdu, je bilo včeraj odpeljanih ^ Euclid - Clenville bolnišnico ^3 oseb, in poleg teh je zbolelo kakh 60 nadaljnih delavcev. Osebe, ki so bile tam, so pove-'Hle, da sta se dve osebi ones-Vestili od teh hlapov. Poročilo naznanja, da se je pričelo kmalu po osmih zjutraj ^aih 60 uslužbencev pri Nel-Manufacturing Corp., na 26420 Lakeland Blvd. Euclid, O ^abo počutiti. Eden izmed us-užbencev je povedal časnikar-Pk da ni bilo nobenega duha po v_akh hlapovih ali plinu. Doma-^ gasilci so dali obolelim prvo P°moč, toda gasiti niso imeli ah ker ni bilo ognja. Edini plin, ki ga tam uporab-.'laj°' je za kurjavo. Tovarna zoeluje posamezne dele za av-°mobile ter je pričela obratova-1 komaj pred dvemi ali tremi tedni. * * * ^ večernih listih je izšlo do-Pelnjeno poročilo, iz katerega Snemamo še sledeče: Strupe-hlapove ali scparice je pov-rocil ogljivkov izpuh, ki je aJal iz nekega malega parne-kotla. — Vsega skupaj je obo-» 0 75 delavcev v tej tovarni . rs- Laverne Jeric, stara 31 let ^ stanujoča na 666 Sycamore r- Euclid, se je onesvestila in 0 jo spravili k zavesti v bolnišnici. Med onimi, ki so bili odpelja- v bolnišnico, so tudi sledeči, v ,So morda slovenskega ali hr-b pokolenja: Mrs. Eliza- ieth Koshar z E. 372. St. Wil-s Wlck, O. Elinore Morel, E. 335 ^illowick, O., Mrs. Della ^ar°lt z 210. St., Euclid, Rose arie Markovich, 18420 Lake Blvd. Steve Horvath z Tt Rd. Slov enec v letalski "ezgodi SAEGERSTOWN, Pa. — Tu-^ dva Clevelandčana, ki sta objavlja Igor Gouzenko, Novi grobovi William Brgles V ponedeljek zvečer je po dolgi bolezni preminul v Huron Rd. holnišpici William Brgles, v starosti 73 let, stanujoč na 775 E 222. St. Euclid, O. Bil je rojen v Krapini, Jugoslavia. Tu zapu šča žalujočo soprogo Rose, poprej Perovich, sinove Peter, Joseph, Nicholas in Frank, ki sta nuje v New Yorku, hčere Sylvia Valencie, Pauline, Mary, Barbara Cook, Katherine Boryance, Rose Marmor in 23 vnukov. Bil je član International Brotherhood of Fireman and Oilers Local 700. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152nd St. Čas pogreba bo oznanjen pozneje. -----o----- Šest ljudi mrtvih v koliziji vlaka in avtomobila Mrtvi so bili vsi ljudje, ki so se nahajali v avtomobilu. ROYCE CITY, Tex. — V noči od nedelje na ponedeljek sta tukaj trčila teksaški specialni vlak in nek avtomobil, pri čemer je bilo mrtvih šest ljudi, ki so se nahajali v avtomobilu. Lokomotiva in 11 vagonov vlaka je Sin odgovarja materi, da se noče vrniti v Zdr. države Mati, ki je odpotovala iz Minnesote v Tokio, zaman čaka povratka svojega sina komunista. TOKIO. — Mlad ameriški vojak, ki so ga v ujetništvu prepojili s komunistično doktrino, je zavrnil prošnjo svoje matere, ki je šla v ta namen v daljino Japonsko, da bi s sinom govorila in ga pripravila, da bi se odpovedal komunizmu in prišel domov. Pfc. Richard A. Tenneson, 20 let star in doma iz Minnesote, je na materino pismo iz Tokija odgovoril, naj nemudoma, čim se vrne nazaj v Ameriko, položi prisego o lojalnosti, sicer jo utegnejo klicati na zagovor pred odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti. Sin je pisal, da se jo ameriške oblasti boje pustiti k njemu, da ne bi zvedela resnice, kakor jo ve on. “Gotovo so vam povedali, da mi tukaj “umivajo možgane”, da se ne bi potegoval za pravice ljudi,” pravi sin v svojem pismu materi. “V svojem življenju sem bil v Zdr. dr- Slovenska pisarna Sl 16 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefont EX 1-9717 KOLEDAR Svobodne Slovenije 1954 (Argentina) je dospel. Bogata knjiga z 288 str. Cena $3. Po pošti 25c več. Ta najbogatejši zbornik Slovencev v zamejstvu naj bi prišel v roke vsakega zavednega Slovenca. MOLITVENIK “Pred Bogom pokleknimo” ($2) se dobi spet v naši pisarni. ŠKOFIJSKA pisarna za nove naseljence sporoča, da še vedno nima sponzorskih prijavnic. SPONZORJI — sorodniki beguncev. Mnogi begunci v taboriščih zmotno mislijo, da jim sponzor iz kakšnega koli sorod stva lahko pripomore, da imajo prednost za imigracijo v USA. V zakonu je to sorodstvo točno določeno in je omejeno za najožje sorodnike (starši, neporočeni otroci do 21 leta, bratje, sestre ameriških državljanov). Znanstveniki podpirajoLincoln Elec,ric Co- ie 1 izplačala 4 milijone božičnega bonusa CLEVELAND, O. — Tisoč sto načrt predsednika Eisenhowerja zletela s tira. Tri potnike, ki so | ^avah priča miru in vojni. Jaz se nahajali na vlaku, so prepe- človešto. Ljubim ga ta- Ijali v bolnišnico, kakih trideset kQ) da se zanj borim, Toda ne_ oa jih je dobilo manjše praske in poškodbe. Ubiti so bili nek mož, žena, brata dvojčka, stara okoli štiri eta, neka dveletna deklica in še neka ženska, po vsej priliki služkinja. Avtomobil je bil vržen sto čevljev daleč ob kretniško napravo car je povzročilo, da se je tir premaknil in je lokomotiva z vagoni zletela z njega. Pet vagonov, med njimi tudi jedilni voz, je ostalo na tiru. ------o------ Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. mogoče mi je živeti v Ameriki tako, kakor bi hotel živeti.” ------o------ Stari ptiči visoko lete SANTA MONICA, Cal. — J. W. Monte, star 91 let, se je zopet vzdignil z letalom v zrak, kamor je vzel s seboj svojo ženo in tri pokolenja svojih družinskih članov. Montee je licenziran pilot in je prebil v zraku že 4,000 ur. Ob sedanjem poletu je vzel v zrak 13 oseb, katerih najmlajša je bila 2 in pol leti stara deklica. S poletom je proslavil 60-letnico svoje poroke. Amerika bo dala NATO organizaciji (50 letal Včeraj se je pričela v Parizu važna konferenca ministrov 14 NATO držav. PARIZ. — Združene države bodo prispevale najmanj 650 letal k 1,300, ki jih NATO organizacija pričakuje dcLwti svoji vedno močnejši letalski sili v 1. 1954. Svojo tozadevno pomoč bodo Zdr. države naznanile oziroma so jo morda že na seji ministrov držav NATO organizacije, ki se je pričela tukaj v ponedeljek. Na sejo je prišlo kakih 50 ministrov iz 14 NATO držav. Seja, ki jo smatrajo za zelo važno, bo trajala tri dni. Splošno se pričakuje, da bodo ministri odobrili ta načrt. Vojaški odbor NATO organizacije, ki obstoja iz naj- Pravijo, da bi s sodelovanjem pri delu za razvoj atomske energije oboji bili na dobičku: Amerikanci in Sovjetska zveza. WASHINGTON. — Federacija amer. znanstvenikov je v nedeljo indorsirala predlog preds. Eisenhowerja za spojitev odnosno skupno prispevanje izkušenj in materiala za atomsko e-nergijo od strani vseh držav, kil jo posedujejo, kot “važen korak v smeri večjega mednarodnega sodelovanja, ki je tako nujno potrebna, da se zmanjša atomska nevarnost.” V njihovi izdaji je dalje rečeno: “Obojni — mi in Sovjetska zveza bi lahko mnoigo pridobili, z materialnimi prednostmi, ki bi nam bile na razpolago, če bi bila na obeh straneh dobra volja in če bi korakali vštric na tej poti.” Gordon Dean, bivši predsednik Komisije za atomsko energijo, je dejal, da je skupno delovanje možno in da upa, da bo tudi doseženo — z ali brez Sovjetske zveze. Angl. vlada proti grozeči stavki LONDON. — V stanje ogrožajoče stavke angleških železničarjev, ki grozijo s stavko ravno za praznike, bo posegla angleška vlada, ki bo poizkusila poravnati zadevo. Grški minister umrl ATENE, Grčija. Lambros La-brianides, ki je bil grški mornariški minister in star 62 let, je umrl. uslužbencev Lincoln Electric Co. je prejelo letos 4 milijone dolarjev božičnega bonusa. To je zdaj že dvajseto leto, ko ta tovarna razdeljuje svojim delavcem božični bonus, katerega je doslej izplačala že okoli 50 milijonov dolarjev Letos je znašal povprečni bonus za vsakega delavca $3,500. Pred desetimi leti so znašali ti bonusi vse od 3 milijone pa do $5,130,000 na leto. Lansko leto je dobil vsak delavec pri tej družbi povprečno '$4,200 bonusa. ------o----- Otvoritev nove šole, ki jo je poklonil Slovenec Euclidu Posvetitev šole, ki jo je brezplačno zgradil stavbenik Mavec, se je vršila v nedeljo. Iztirjenje vlaka MENOMONIE, Wis. Tukaj je skočil s tira nek tovorni vlak, kar je povzročilo, da se je 32 va- višjih častnikov priključenih gonov nagrmadilo vse križem in| bteva držav, je načrt že odobril. drug na drugega. EUCLID, O. — V nedeljo je bila otvorjena v Euclid Parku, na Lake Shore Blvd. in E. 222. St. nova tako imenovana Opportunity šola, ki je lep spomenik zavednosti in patriotizma nekega Slovenca in zlasti njegove matere, ki mu je dala inspi- ie izvolilo za leto 1954 racijo. Šolo je zgradil in podaril mestu Euclidu Frank Mavec, stavbenik v Euclidu, s čemer je hotel predvsem počastiti svojo mater, Mrs. Mary Mavec. Šola bo za duševno in telesno zaostale otroke. Otvoritve se je udeležilo kakih 100 ljudi. župan mesta Euclida Kenneth J. Sims je v svojem govoru dejal, da je šola, ki jo je brezplačno zgradil in podaril mestu stavbenik Mavec, tradicionalna demonstracija ameriškega načina življenja, ko vsakdo želi storiti nekaj več, kakor se od. njega za- Sovjetska armada je popolnoma odvisna od komun, partije i Načrte za šolo je izvršil tudi brezplačno arhitekt Rudolph J. Grosel. Želit a na nekem letališču in J)k postati letalca, zasilno aM na glavni ulici tega kra-Y;d (Men izmed njiju, William star 25 let in stanujoč na S]fv> M 61. St., in po vsej priliki ir,. -ec, ki je bil lastnik in pi-je bil ujet v letalu i Žg^MMo eno uro, preden so pre-1 razbitine in ga rešili iz njih. t>re M njegovega tovariša so s0 'Mii v bolnišnico, kjer pa ^^tovili, da njiju poškodbe F, Nevarne. Letalo, ki ga je tl?11 s svojimi prihranki Vid-isala žukova. Postane novi sola, ki študira na Baldwin Wal-j Metski diktator, je prodrlo v K6 ko,legiiu je bilo uničeno, — .javnost zgolj zato, ker opazoval-la^ta sta bila na potu iz Cleve-M sovjetske armade ne uvideva-aa v Montreal. .ic njene odvisnosti od partije. Sovjetska armada je od vrha do tal tako penetrirana od partijcev — tajnih in javnih — da je že vnaprej (Dalje) V našem včerajšnjem članku na tem mestu smo prinesli ne-icaj ugotovitev, ki smo jih posneli po časopisih v katerih jih bivši uradnik na sovjetski ambasadi v Kanadi. On pravi, da je iz vsega razvidno, da Malenkov ne bo ostal dolgo na oblasti. Spremembe vsakih pet ali deset let so neizbežne. V slučaju nasledstva, — kakšno vlogo bo igrala sovjetska armada? Gouzenko trdi, da je vloga armade v sovjetski politiki mnogo pretirana. V resnici da je njena vloga enaka ničli. Vse govorjenje o prilikah mar- >»ow * • •• T' * * i#« Vremenski prerok pravi: Ali se bodo člani Prezidija zadovoljili s konsolidacijo .oblasti ter posvetili svoja prizadevanja iskreni politiki izboljšanja življenja v Sovjetiji? Če se hoče odgovoriti na to, je treba analizirati sovjetsko poljedelsko politiko Kruševa. Ona vsebuje namreč odgovor, kdaj in zakaj se bodo sovjetski politiki odločili za odprto agresijo, in zakaj jim je nemogoče, da bi kaj dolgo oklevali z njo. surovin. Da se zagotovi sodelovanje kmetov, so bile zajamčene visoke cene njihovim pridelkom, velika zaloga konzumetnega bla- ga za njihov denar in njihova jaški. prosta uporaba zasebnih kosov zemlje — kar vse je naravnost preokret od prizadevanja, da se spremeni kolhoznike ali kolektivne kmete v delavce, živeče na agrikulturnih naseljih ali ag-rogorodih. Politika agrogorodov je bila bili slabi izgledi ruskemu kmečkemu vojaku, da bi se zanje boril. Zgodnji porazi rdeče armade so bili torej politični, ne vo- Drugi nauk sovjetskim oblastnikom pa je bil v dokazu, da nacionalistična politika, dasi močna, se ne bo dvakrat obnesla. Milijoni sovjetskega ljudstva se ne bodo šli spet borit za prazne obljube. Upanjema poznejše boljše življenje, ki ga je imelo sovjetsko ljudstvo tekom vojne in ki je bilo pogonska sila njegovega bo- uvedena leta 1950, s katero je To novo poljedelsko politiko |vlada spet odvzela kmetom nji- Nikife Kruševa tolmači zapadno privatne kose zemlje. ________________ ~a______________0,-. _0„ časopisje kot odločen umik Mo-j Sovjetsko časopisje slika zdaj ja proti nacistom, je zbledelo. — skve v očigled “pasivnega odpo- slike skorajšnje prosperitete po- Zadnji udarec je zadalo temu u-ra” milijonov ruskih kmetov in'Sebno po vaseh. panju odvzetje privatnih kosov zmago trdovratnega ruskega j y resnici politika Kruševa ni zemlje ruskim kmetom, kar jim muzika nad partijo. Resnica Pa . dolgo - izgledni poizkus izboljša-j j e onemogočilo, da bi si ustvarijo, da ruskega mužika, pa naj mja življenja sovjetskega ljud-Ji življenje s pridelki svoje last-je še tako trdovraten in naj se stva, temveč taktičen manever ne zemlje. Visokošolec smrtno poškodovan v igri KENT, O. — Ken Eshelman, 19 let stari visokošolec, je dobil v basketball igri tako hude poškodbe, da jim je v bolnišnici podlegel. -----o------ Pomoč Britaniji LONDON. — V fiskalnem letu, ki se je končalo 31. marca 1. 1. je dobila Velika Britanija od Amerike za $486,536,057 gospodarske in vojaške pomoči. Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice še tako peha za boljšim življen-;priprave ljudstva za vojno. jem, njegovi gospodarji zopet' ------x ,4,,^ vlečejo za nos. Na prvi pogled se zdi ta program iskren poizkus od strani . iMalenkovega režima, da izboljša i onemogočena sle-iv. , j , , x ,. življenjske standarde ruskega herna prilika zarote proti par-;ljudstva To izjavo je sp^ja. tijskim voditeljem, še bolj res ]a druga značilna da je naletavanje snega in ^zlo^0’ M°noM oblačno in pa je to v pogledu sovjetske policije. Take so značilnosti Malenkovega režima. poljedelska proizvidnja sedaj nižja od predrevolucijoname produkcije. Svrha tega programa je, pove-Zakaj naj bi potem sklepali, Čanje sovj. poljedelske proizvodnje, da bo imel delavec dovolj živil, lahka industrija pa dovolj da pomeni njegov režim večjo nevarnost svetu kakor Stalinov? zopet1 Obstojata namreč dve trdi dej stvi, ki jih ne bodo sovjetski politiki nikoli pozabili: Večina ruskega vojaštva v zadnji vojni je obstojala iz kmetov, ki so se v vojni, zlasti v njenem početku, kaj slabo izkazali. Tisoče jih je namreč položilo orožje ter se predalo, včasih v celih polkih, celo v divizijah. Zakaj? Zato, ker so imeli izgubiti samo — sužnost. Kolektivne kmetije so pomenile zanje — ječe. Glad, uboštvo, strogi delavski zakoni, vse to so (5>e vojne ne pričakujejo kmalu, tedaj gredo Sovjeti lahko naprej s svojo politiko odvzemanja teh privatnih kosov zemlje. Dejstvo, da so Sovjeti prenehali s to politiko, pa pomeni, da pričakujejo skorajšnjo vojno, ne pa da bi se morali ukloniti “pasivnemu odporu” kmetov. Za časa kolektivizacije v letih 1930-32 je bil odpor kmetov silen in močen, toda Stalin je brezobzirno uveljavil svoj načrt, — ker je vedel, da vojne še ne bo tako kmalu. (Dalje) NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Obrambni department je predlagal o-krhitev števila vojaštva od 3 in pol milijona mož, za pol milijona mož do srede leta 1955. WASHINGTON. — Podpredsednik Nixon in njegova žena sta se vrnila včeraj s svojega 70-dnevnega, 42,000 milj dolgega potovanja po Aziji in Srednjem vzhodu v Washington. PARIZ. — Državni tajnik Dulles je povedal včeraj Franciji, da mora slednja v prihodnjih mesecih odobriti Evropski obrambni pakt ali pa ri-skirati možnost, da bodoi Združene države revidirale svojo politiko v Evropi. V bolnišnici— Mrs. Mary Planinšek, 10609 Prince Ave., je v Doctors bolnišnici, kjer je prestala težo operacijo. Zdravje se ji počasi vrača. želimo ji skorajšnjega okrevanja! Novi uradniki— Društvo France Prešeren št. 17 SDZ je za 1. 1954 izvolilo sledeče uradnike: predsednik J. Centa, podpreds. S. J. Lucic, tajnik John Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik in zapisnikar E. J. Zalar, nadzor, odbor C. Rovanšek, A. Logar in J. Sve-kric, predstavnik za Klub društev SND J. Centa, za konferenco SDZ J. Zalar. Pregled za sprejem pri vseh slov. zdravnikih v Clevelandu. Sedmina— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary An-dolek na sedmi dan njene smrti. Božična voseua— Mihael Vrenko, nekdanji pred sednik Dramatskega društva Lilija’ pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave in božična voščila s Koreje, kjer služi pri vojakih. Nov odbor— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ sledeči odbor: duh. vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpreds. Albin A. Orehek, tajnik Daniel J. Postotnik, 5926 Hecker Ave., HE 1-7341, — blagajnik Louis Krajc, zapisnikar Anton Strniša, st., nadzorniki Anthony J. Fortuna, Frank Branisel, Joseph J. Nemanich, vratar Andrew Zamejc, zastopnik za North American Bank in SND Anthony J. Fortuna, zastopnika za Ohio KSKJ Boosters John J. Polž in Daniel J. Pestot-nik, vodja atletike John J. Polž. Društvo je darovalo $100 za zvonove sv. Vida, božičnico za mladino bo pa priredilo 27. decem-ora v cerkveni dvorani pri sv. Vidu skupno z Društvom sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Seja— Waterlo Grove št. 110 W. C. ima sejo v sredo, 16. dec. ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. članstvo naj prinese s seboj enodolarska darila. Po seji bo na razpolago mal prigrizek. V bolnišnici — Mrs. Frances Krainz, 722 E. 155 St. je v Euclid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Punčka je— Mr. in Mrs. Frank Žibert, — 1049 E. 71 St., se je rodila hčerka — prvorojenka. Materino dekliško ime je Frances Ivančič. Čestitamo! Zadnja čast— Članice Podružnice št. 18 SŽZ so vabljene nocoj, v torek, ob 7:30 v želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave., izkazat zadnjo čast umrli članici Ani žibert. K molitvi— Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene nocoj, v torek, ob icsmih zvečer v Želetov pogr. zavod na St. Clair Ave., k molitvi za umrlo Ano Žibert, v sredo pa k pogrebni sv. maši. Vabilo na sejo— Članice društva Sv. Neže C. K. of Ohio No. 139 so vabljene, da pridejo v sredo zvečer na letino sejo, ki bo jako važna. Začetek ob pol osmih zvečer v šoli sv. Vida. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! , 3=2:Ameriška Doiiovima 54~!fi V-rii I {. Sil? St. Ci»li Ave. llEnderson 1-06*8 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. 2a Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. CaiiEda and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office --it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. vanja. Oni se umaknejo le pred silo, močnejšo od svoje. Bil. nišktega sestanka, bi čas, da Zahod to resnico končno spozna, spozna preden bo prepozno! ».tim m »»f * * ** 11* *9*s9Mt9**+++* BESEDA IZ NARODA | =^^^83 Ne. 246 Tues., Dec. 15, 1953 Razgovori brez kraja Zastopniki komunističnih napadalcev in Združenih narodov so se v Panmunjomu pregovarjali mesece in mesece in končno so se dogovorili, da bodo ustavili nadaljne prelivanje krvi. Združeni narodi so bili prepričani, da bo mogoče doseči zedinjenje Koreje, če pa ne že to, pa vsaj zavarovanje Južne Koreje pred komunističnimi sosedi, mirnim potom za konferenčno mizo. Vse od sklenitve premirja sta se nasprotni stranki raz-govarjali o tem, kdaj in kje naj bi se njihovi zastopniki sešli, ter kdo naj bi bil vse pri teh razgovorih navzoč. Med tem ko so sedeli predstavniki nasprotnih taborov za zeleno mizo in vodili iz dneva v dan dolge pregovore, so komunisti naglo popravljali in gradili po Severni Koreji vojna letališča in dovažali nova sovjetska leatla v bližnje zaledje nekdanjega bojišča. Vojaško poveljstvo Združenih narodov je za vse to dogojev vedelo, pa vendar ni prekinilo razgovorov, čeprav je bilo kršenje pogojev premirja očitno. Kljub brezplodnim razgovorom v Koreji se je Zahod odločil še za nove razgovore v Berlinu. Mar ni bilo v Koreji mogoče dovolj otipati razpoloženja komunističnega sveta? Zgleda, da ne. Predstavniki Sovjetov in Zahoda so imeli samo o avstrijskem vprašanju v povoljnih letih nič manj in nič več kot 289 razgovorov. In uspeh? Enak ničli! Morala v mednarodnem življenju je v hudi oseki. Mesto poštenja in odkritosti prevladujeta hinavščina in izigravanje. In vendar je na Zahodu še vedno veliko ljudi in to celo znanih in resnih državnikov, ki menda mislijo, da bodo z besedami spreobrnili komunistične lažnike in hinavce v poštenjake. Je pa tudi precej takih v vodilnih krogih Zahoda, ki sodijo, da je druga stran prav tako kramarska, kot so oni sami in da je zato vsaj začasno mogoče doseči neko mirno sožitje med svobodnim svetom in komunizmom ali kot oni raje slišijo, sovjetskim imperializmom. Trud enih kot drugih je zastonj. Pogodbe sklenjene z vragom, so vedno koristne končno le njemu. Ne Churchillu ne nobenemu drugemu se ne bo posrečilo skleniti s Kremljem pogodbe, ki bi bila vredna papirja, na katerem bo pisana. Komunist je pripravljen podpisati in obljubiti vse, držati pa samo ono, kar mu koristi in samo tako dolgo, dokler mu koristi. On v kršenju neke pogodbe, ki je zanj koristno, ne vido nič slabega in moralno graje vrednega. Nasprotno, zanj je to dobro delo, ker koristi komunistični stvari. Stalin je dal pobiti nad 16 milijonov ruskih kmetov, da je mogel izvesti svoj načrt zadružnega obdelovanja kmečke zemlje, pa ni bilo slišati, da bi bil kdaj v življenju dejal, da mu je bilo tega žal. Ko ga je Churchill ob neki priložnosti o tem vprašal, je samo dejal, da je bilo težko. Arthur H. Dean, zastopnik Združenih narodov pri razgovorih v Panmunjomu, se je končno naveličal poslušati komunistične očitke in zmerjanja. Povedal je odkrito in jasno, naj komunisti pokažejo svojo dobro voljo s tem, da se lotijo stvari resno, ne pa da razgovore izkoriščajo samo v propagando. Ko le ni bilo nikamor mogoče in je bilo jasno, da komunistom do kake politične konference o Koreji sploh ni, vsaj zdaj ne, je Dean pobral svoje stvari in šel. Razgovori so prekinjeni. To samo na sebi še ne pomeni veliko. Tudi pogajanja o sklenitvi premirja so bila prekinjena, pa zopet obnovljena, ko je prišel za komuniste ugoden čas. Morda se bo tudi tokrat tako zgodilo. In če se ne bo? Je potem vojna neizogibna? Bodo na Koreji spet začeli grmeti topovi? Sam južnokorejski predsednik je ob sklepanju premirj'a grozil, da bo poskušal s silo doseči zedinjenje svoje domovine, če ne bo mogoče doseči rega cilja mirnim potom. Do novega streljanja na Koreji najbrž ne bo prišlo. Če pa bo, potem to ne bo omejeno na samo Korejo. Zakaj so komunisti tako nepopustljivi in čemu tako izigravajo Združene narode na Koreji? se marsikdo vpraša. Stari Rimljani so dejali: Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno! To se pravi, bodi močan in vedno pripravljen, da se te sovražnik ne bo upal lotiti in da bo imel spoštovanje pred tvojo močjo, če ga že nima pred tvojo pravico. Ta pripravljenost pa je dvojna. Ni dovolj, da imamo polna skladišča vsakovrstnih vojnih potrebščin in orožja, treba je imeti tudi ljudi, ki bodo hoteli to orožje rabiti, treba pa tudi odločnega vodstva, ki bo znalo in upalo silo in moč naroda pravi čas porabiti — porabiti tedaj, ko pojde za njegove osnovne pravice in koristi. Če te druge pripravljenosti ni, potem vse orožje ne koristi veliko. Komunističnemu napadalcu so se ustavili na Koreji ameriški vojaki, ti so izvojevali prve zmage. Vso vojno so pa vodili Združeni narodi. Med njimi ni bilo nikoli prave edinosti. Angleži, ki so imeli na bojišču komaj eno divizijo, so hoteli imeti povsod prvo besedo. Na njih zahtevo je moral iti McArthur. Ko bi bili spomladi 1951 poslušali njegov nasvet, ne bi bilo treba sedaj našim fantom zmrzovati že četrto zimo v korejskih strelskih jarkih. Komunisti dobro vedo, da Zahod ni enoleten in složen, še manj pa odločen, zato nimajo pr,ed njim nobenega spošto- Zvonovi z žalostne gore Cleveland, O. — Marsikdo ne samo v Clevelandu, tudi širom Amerike, da celo izven Amerike je slišal njih ljubki glas. Ko sem se v dneh od 9. maja pa do 30. junija letos mudil v Sloveniji, se mi je posrečilo, da sem jih dobil na trak in potem tudi na ploščo, ter jih prinesel seboj v Ameriko. Za te zvonove sem se že od nekdaj zanimal, ker pod zvon žalostne gore spada moja rojstna vas Prevalje, ki je oddaljena kakih 7 minut od božjepotne cerkve na žalostni gori. Že takoj prvi dan, ko sem prišel v rojstno hišo, sem z drugimi vaščani vred šel v zvonik žalostne gore, kjer smo kljub prepovedi, da se zvoniti ne sme, kaj šele pritrka-vati, pritrkavali v počast v sv. hostiji pričujočemu Bogu, ki je bil tedaj izpostavljen v župni cerkvi sv. Vida, kamor kot podružnica spada tudi Žalostna gora. Dočim se po drugih cerkvah tega ni smelo, niti v župni cerkvi, pritrkavati, smo to kljub prepovedi storili na žalostni gori. Ko je bila pozneje za pritrkavanje naložena kazen, katero sem plačal; sem vprašal tamkajšnji krgjevni odbor za dovoljenje, da vzamem pritrkavanje z žalostne gore v Ameriko, je vzelo nekaj dni, da so se tovariši končno le odločili in mi dovolili te zvonove, oziroma pritrkavanje posneti. V ta namen sem se dogovoril z ljubljansko radio postajo, da s svojimi aparati vzamejo na trak in ploščo zvonove žalostne gore, kar se je zgodilo v soboto popoldne 27. junija. Vse to sem potem srečno prinesel v Ameriko. Ker so pozneje prosili, da bi dal to pritrkavanje tudi na božične in pa velikonočne plošče, sem to storil. Več ljudi, tako iz župnije Preserje in od drugod je pa želelo imeti posebej to pritrkavanje na plošči. Da se ugodi želji teh sem naročil več plošč, ki bodo nekako koncem tega tedna okrog 11. ali 13. decembra že v prodaji; stale bodo $1.25 za komad, poštnina posebej. Kdor želi imeti to ploščo: pritrkavanje na žalostni gori, župnija Preserje, jih lahko dobi, če se osebno zglasi na naslovu 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Telefon EXpress 1-1390, ali v Slovenski pisarni. K temu naj pripomnim še to: dne 19. decembra bo posvečen v mašnika g. Franc Susman iz Prevalj a, ki bo pel svojo novo mašo kot begunec, v daljni Argentini. On, ako bi bil doma, bi pel novo mašo na žalostni gori; tako pa jo bo v daljni tujini. Za to priliko sem mu poslal plošče žalostnogorskih zvonov, da mu bodo pri tej slovesnosti pritrkavali. Vsi rojaki iz župnije Preserje, naj dajo svoje naslove, ali pa sami pišejo novomašniku. Njegov naslov je: France Susman, Escuela Apcstolica, Escobar F. B. M. Argentina. Toliko glede žalostne gore in njenih zvonov. Ko so v domovini zvedeli o tem, so pisali sem v Ameriko: Ste srečni, ko jim morete poslušati, ker pri nas jih ne smemo, ker je pritrkavanje pi'e-pevedano. Tako. žalostno pa resnično! Jože Grdina. je potrebni pomoči, čeprav tu večkrat slišimo in beremoi, da so se razmere doma že toliko zboljšale. Bilo bi prav, če bi naši časopisi večkrat prinašali taka nepristranska poročila o starem kraju in tamkajšnjih razmerah. Johana Logar. ------o------ Slovenska Koroika Potreba je še vedno velika Enumclaw, Wash. — Naj pohvalim gospo Gizelo Hozian, ki je napisala tako lepe) pismo Ameriškemu Slovencu. Z zanimanjem sem ga brala. Prekmursko narečje me ni preveč motilo, vse sem. razumela. Ona bi bila lahko še bolj natančno popisala razmere doma, pa je že tako dosti povedala. Revščina je res velika in Ijud- “Še nekaj let” in Avstrija bo združena z Nemčijo Nemški državni poslanec Hu-bertus, Prinz zu Loewenstein, znani vodja “Nemške akcije,” je napisal v osrednje glasilo a-meriškega nemštva “Sonn-tagspost” z dne 6. t. m. članek “Dier Rechtsgedanke gewinnt an Boden” (Pravna misel pridobiva na moči), v katerem beremo med drugim tudi tole:— “Nekega dne pride spet tudi do tega, ko se bo Nemška Avstrija prostovoljno pridružila (nemški, op. pis ) državni zvtezi. Tudi ta stvar je bila neposredno po vojski misel, preko katere so mnogi šli češ, da gre za “nacistično romantiko.” Danes pa je že drugače. In še nekaj let in ljudstvo Avstrije bo odkrito povedalo to svojo željo.” Sedaj je čas . . . Sedaj je čas, da se slovenski narod doma in po svetu, zlasti tudi v Ameriki, pripravi na čas, ko se bo končno reševalo vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo v eno nemško narodno državno skupnost. Takrat, se zdi, bo pa zares zadnja priložnost, da se reši slovensko koroško vprašanje, nas narodni prid. Zgoraj omenjeni Loewenstei-nov članek naš nujno poziva k temu. Do potankosti je treba preučiti slovensko koroško stvar in vztrajno spremljati njen sedanji razvoj. S pripravo ne smemo prav nič čakati; niti dneva ne strnemo zamuditi. Pri stvari morajo sodelovati vsi: najbolj ši kakor tudi najbolj preprosti. Zlasti moramo skrbeti za to, aa odslej ne bo niti en naš človek na Koroškem izgubljen. Na Koroškem kakor drugod po Avstriji ter po svetu sploh moramo skrbno spremljati zlasti javno in podtalno delo VdU, ki je hitlerjevska dediščina, ter prav posebno smotrno organi ziranc delo Nemške akcije (Die Deutsche Aktion), ki je dokaj nevarnejše od CdU. — Na nemški strani je in bo moč, na naši pa pravica. V tem pa je tudi naša največja sila. Treba je le, da jo popolnoma izrabimo. “KRES,” glasilo sloven, katol. dijaštva na Koroškem Pretekli teden smo dobili 1. številko “Kresa,” ki je glasnik dela in rasti katoliške slovenski- koroške dijaške družine, zlasti še one, ki živi v Marija-nišču na Plešivcu. V svoji ’u-vodni besedi pravijo uredniki, da bodo posvetili letošnje številke “Kresa” Mariji — svoji Kraljici. Do tega so prišli zlasti na temelju predavanja dr. Zeichna na tetošnjem -počitniškem dijaškem sestanku v Že-linjah, ki je bilo v veliki meri posvečeno Marijanski ideji. Ker se bo lista gotovo spomnil v kulturni rubriki AD veliki prijatelji sloven, kor. katol. dijaštva pisatelj Mausier, zato tukaj samo naša iskrena želja, da bi Marija svojim mladim častilcem v novem letu še prav posebno pomagala “utrditi v njihovih mladih dušah ljubezen do Boga, do domovine in do materinske govorice,,” kakor je bil to motto želinjskega počit- “Ostanimo Marijin narod!” - Pod zgornjim naslovom beremo v zadnji številka “Našega tednika’ krasen uvodnik o pomenu Marijinega svetega le ta. Tu beremo med drugim: “To leto nalaga nam Slovencem še posebne dolžnosti. Naš narod velja za Marijin narod, naše ljudstvo za posebne Marine častilce. O tem pričajo starodavne stolnice, ki so Mariji; Vnebovizeti posvečene, o tem cerkvioe po naših hribih in dolinah. O tem priča naša narodna pesem, ki je kot naša zgodovina trpka in bridka, a vedno se: zateka k Mariji in pri Njej e-dini pomoči išče in najde. O tem pričajo narodna izročila ljudska povest — iz turških ča- j K sodobnim svetovnim problemom 1 Središče zanimanja svetovnega mnenja, da je boljša zveza s Sov-javnega mnenja pretekli tedenijeti preti Nemcem, kot z Nemci je bil govor predsednika Eisenhower j a o odstranitvi nevarnosti atomske viOjne, ki preti svetu, in odmevi nanj. Zahodni svet je govor sre j el z zadovoljstvom in je v ameriškem predlogu za ustanovitev mednarodne zaloge atomskih prvin, ki naj bi se izkoriščale v miroljubne namene človeštva in v napredek zaostalih predelov, videl pripravjenost Združenih držav k mednarodnemu sodelovanju v enem danes najpomembnejših vprašanj. Moskva je Eisenhower jev predlog odklonila kot “pripravo Amerike na vojno.’ Washington se ni zadovoljil z odklonilnim stali- sov, ki pripoveduje,, kako se jte ščem, ki sta ga pokazala sovjetsko Turek preplašen umikal izpred časopisje in moskovski radio, Marijinih cerkvic, nih podob.’ se zbal nje- Hesselberška prerokb^ V zgoraj omenjenem uvodniku NT ktaremo tudi naslednje: Starodavna prerokba — ljudska modrost — iz okolice popolnoma protestantskega Eles-selberga, ki ne časti več Marije, jte vedela povedati, da bo takrat za nemški narod posebno hudo, ko se bodo na griču pri Hiesselbergu zbirali Marijini častilci. Dvakrat bridko se je ta prerokba uresničila: v Hesselbergu je bilo taborišče slovenskih izseljencev (s Koroškega, op. pis.) in nikdar prej in pozneje ni bilo slišati tako prisrčne molitve in tako pretresljive pesmi Mariji v čast kakor takrat. In tisti čas je viselo gorje nad nemškim narodom.” Nemški duhovnik jih je videl • . . In še tole stoji v omenjenem uvodniku: “Po koncu druge svetovne vojske so se spet zbirali romarji v Krki ob mogočnem oltarju. Prišli so tudi Slovenci, pokleknili pred ta oltar. In videl jih je nemški duhovnik, slišal njih molitev ter vzkliknil: “Ti ljudje res znajo moliti, ti res Marijo časte! Kot otroci svojo matejr, tako Jo ljubijo!” Še na smrtni postelji ni mogel pozabiti slovenskih mater, ki so po kolenih drsele okoli Marijinega oltarja. Njih besed v molitvi in pesmi ni razumel, videl pa je njih vero, slutil njih ljubezen.” Kje je naša pomoč Celovški NT takole zaključi svoj marijanski uvodnik: “Smo Marijin narod. Zato moramo; posebno v tem svetem Marijinem letu pokazati, da smo vredni otroci naših prednikov. Te žive vere in ljubezni do Matere božje in naše ne smemo ohraniti samo kot dragoceno dediščino, temveč kot živ del naše vere in ljubezni. V tem bo tudi naša pomoč. Saj Marija ne bo pozabila naroda, ki ji je bil skozi vsa stoletja v svojih lepih in še posebno v svojih težkih dneh tako zvest. Kakor jie pomagala nekdaj, bo pomagala tudi sedaj. Kot dobra mati nam. bo stala ob strani, da bomo le mi Njeni ostali.” DrobnP novice Koroška dež. vlada je odločila, da bodo 14. marca prih. leta po vsej Koroški - razen v Celovcu in Beljaku, koder so bile že te-tos — občinske volitve. Iz dunajske organizacije VdU je izstopil drž. poslanec dr. Fritz Stueber, ki je nato s še nekaterimi izstopivšimi člani VdU ustanovil novo politično 'skupino “Freiheitliche Samm-lung Oesterreihs” (FSOe). — Gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu so priredile na praznik 8. t.m. krasno Marijansko akademijo, ki so jo zaključile z dramo v 3 dejanjih “Po trnju do cveta.” — Katol. prosvetno društvo v Globasnici je imelo 6. t.m. kar dvakrat miklavževanje. ampak je naročil svojemu predstavniku v Moskvi, naj o sovjetskem uradnem stališču k ameri- proti Sovjetom. Angleži se Nemcev tudi boje, toda ne tako kot Francozi. Angleži se boje Nemcev kot pridnih delavcev in dobrih inženirjev, ki so postali Angležem hudi tekmeci po vsem svetu. Nemško1 blago izpodriva angleško na svetovnih tržiščih, nemških inženirji grade v Afriki, Arabiji, Indiji in drugod po svetu,‘kjer so bili nekdaj znani samo angleški strokovnjaki. V Londonu so torej sklenili, naj dobe Nemci svojo vojsboi. Tako bo del delavne sile odtegnjen tovarnam, s čimer bo zmanjšana proizvodnja, drugi del bo pa moral delati za novo vojsko, s čimer bo spet izginil del nemškega blaga s svetovnih tržišč. Angleži sami sebe ne pozabijo. Oni sio* bili v svoji zunanji politiki vedno hladni raču- škemu predlogu icsebno povpra- nar ji in to so ostali danes! ša v Kremju. Eisenhower je ho-tem s tem gotovo poudariti, da njegov predlog ni kaka propa- Združene države imajo pa na Nemčijo .spet svoj pogled. Po> njih sodbi so Nemci danes v Ev- gandna poteza v psibološkem de- ropi, kolikor jo je še ostalo iz-lu mrzle vojne, ampak da ga je treba jemati čisto resno kot predlog za odstranitev strahotne nevarnosti, ki visi nad človeštvom. Zahodne sile so predlagale v Moskvi, naj bi se njihovi zunanji ministri sestali s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim v Berlinu 4. jan. Na dnevnem redu tega sestanka bi naj bil razgovor o bodočnosti Nemčije in Avstrije. Svet se zanima, če1 bo imel ta sestanek kak uspeh ali nobenega. Vse štiri države, ki bodo na tem sestanku v Berlinu zastopane — če do njega v resnici pride, kar še ni gotovo — imajo o bodočnosti Nemčije svoje lastno mnenje. Sovjeti hočejo imeti šib. ko razdeljeno Nemčijo, ki jim ne bo nevarna. Če že more priti do zedinjenja Nemčije, potem mora biti ta po sovjetski misli samo komunistična. Vsaki drugi Nem-čij i se bodio uprli z vso silo. Razumljivo, da se zato Kremelj trudi na vse načine, da bi zavrl odobritev skupne evropske vojske, ki bi dala Nemcem spet orožje v roke. • Francozi se Nemcev boje, boje njihovega števila, njihove gospodarske moči, njihove vojske. Ne pozabimo, da sta imeli Nemčija in Francija, pred dobrimi 50 leti enako število prebivalstva, danes je pa Nemcev v Evropi 'kljub silnim izgubam v vojski skoro še enkrat toliko kot Francozov. Nemci so Francoze v resnici že premagali, čeprav so obe zadnji svetovni vojni zgubili. Francozi pa tega poraza nočejo priznati in sanjajo še vedno o svoji nekdanji veličini in rrndči, pri tem pa pozabljajo, da je imela Francija v času Napoleona skoro toliko' prebivalstva kot tedanja carska Rusija. Ker so sami šibki in se Nemcev boje, ,se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi Nemci dobili icrož j e. Kdo more Francozom, jamčiti, da ne bodo Nemci nekega lepega dne spet planili po njih namesto po Rusih? Zato bodo Francozi stavili nove predloge tako v pogledu Cbvezj Severno atlantske obrambne skupnosti kot v pogledu skupne evropske vojske same, ki jih bodo po njih mnenju zavar rovali pred vsakim bodočim iz-nenadenjem od strani Nemcev. Del Francozov pa je še vedno ven železne zavese, najbolj zdrav narod, ki se je pripravljen za svojo bodočnost in svobodo tudi boriti. Da bo pri tem stavil tudi nekatere svoje lastne predloge, ki Ameriki morda ne bodo čisto všeč, za to se Washington danes ne meni preveč. Združene države hočejo imeti le zanesljive in odločne zaveznike proti sovjetskemu imperializmu na vseh njegovih mejah. V Zahodni Evropi so to Nemci, na Daljnem vzhodu Japonci,’ na Bližnjem vzhodu in jugu Turki in — vse tako kaže — Pakistanci. Da pri takem stanju stvari m pričakovati nobenih posebnih uspehov od berlinskega sestanka je jasno, šele, če bi popustila svetovna napetost in bi se ena kot druga stran prepričala, da ji ne preti nevarnost, bi bilo mogoče doseči nek sporazum o bodočnosti Nemčije, Avstrije in spraviti s sveta še celo vrsh* drugih težav, ki danes povzročajo hudo kri med svobodnim in komunističnim svetem. * * * Razgovori na Koreji o pripra' vab za bodočo konferenco, ki naJ bi napravila konec vojni na Koreji in zedinila to nesrečno deželo, so prekinjeni. Amerikanci s? se naveličali poslušati komuni' stično zmerjanje, pa so- pobrali svoje in odšli. To so. storili, ko so spoznali, da. komunistom splakni do kake mirovne konference- * * * Angleži in Iranci so vzpostavili diplomatske zveze in se bodo lahko spet pogovarjali o Pe' troleju iz oči v oči brez posrednikov. Ali bosta sedaj obe ni pametnejši kot sta bili Pre poldrugim letom in več, se kmalu pokazalo. Prevladuj0 sodba, da bo iranski petrolej spomadi že spet na svetovneTn trgu, seveda ne v taki količi kot je bil pred leti. * * * Ameriške1 posredovanje nr6^ Egiptom in Anglijo ni rodilo n° benega uspeha. Spor o Suezu dalje. Težava je tudi v tem, si Angleži sami niso popolna jasnem, Miklavževega da jnorua kaj hočejo. Eni popustljivejši, drugi pa se kar morejo znebiti stare kclonia miselnosti. * * * si" Italijani in Jugoslovani so ^ cer začeli umikati sveje četc_^ ______ meje, toda tržaško vprašanje dolgo ni rešeno. Tito je odk o ^ nastopa udeležbo na konferenci Pet^vjII1 dokler te ne ustrežejo nie®°, ,arl zahtevam. Ena kot druga s i je mnenja, naj bi k°^fer^je& dejansko samo potrdila ^ —« Tito ima eno ^ v Št. Lipšu pa se je tega dne po-jda namreč Angleži in stavila kar z znano opereto “Mi- ci ne bodo prej izročili dru- nom Trsta, dokler ne bo ° aV. iz-|renca petih sil o njem iaZ dala Družba sv. Mohorja v Ce- Ujala. Razumljivo, da je lovcu priljubljeno Družinsko udeležbo odklonil, kei s___________^ pratiko za leto 1954. Velja 3 ostalo in bo ostalo ise šilinge. , starem. Poleg sta bili na sporedu tudi igrici; V zakleti gostilni in Oj ta Anže. — Liepo kakor vedno so Mi-klavževali ta dan tudi v Št. Jakobu v Rožu. — Farna mladina'predlog. klavž prihaja.” — ga zadnja leta je - Kakor tudi letos v/ano s-yuACice... /tiiERi^K/i Domovi ima /1' n/l' E RI C/% 111— HO JVi E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ier Marija Pomagaj trka na vraia slovenskih src otoka Newfoundlandija, kjer je ste odpošiljali pismo po navadni njen za zidavo slovenske cerkve Smo v predbožični dobi, v do-pričakovanja nečesa lepega. Svet bo vsaj za nekaj časa postal kot ena družina. Misli bodo rogale čez oceane, od celine do ce-kfie, iz države v državo, v razkošna mesta in bc|do celo v zapuščenih vaseh trkale'na vrata. ^ obliki pisem, brzojavk in radijskih nagovorov bodo te misli Ponašale želje in voščila miru: Sinovo voščilo bo mamo poboža-H moževe želje bodo ženo obje-e in mirovne poslanice državni-°v bodo narode pozdravljale. Se v znamenju pričakovanja, ^ da bi ta mnogobrojna vošči-'a hotela pospešiti prihod tiste-lepega, česar tako manjka na ®Vetu. In da bc( tisto, ki ima pri-1 lepše, bodo po zemlji ro-darila. ([ Tako se bo svet zopet enkrat Pripravil” na Božič z visokodo-^ečimi voščili, z obdarovanjem 2 nakopičenjem vsega, kar nu-1 ia svet. Kot da bi besede ipo-. 6 Pričarati sreča, ki so jo de-i^ja zapravila; kot da bi materine dobrine mogle napolniti Prazne duše . . . yoščila in darila torej ne pri-asa,jo božičnega miru. Poskusi-Pridruži-ji je poslanec iz §a poiskati drugje, se ženi ^bes ponudil čast božjega mate-lnstva.. Ponižno kot dekla je če- ki. Marija ve, da Slovenci danes potrebujemo oltarjev in tabernakljev, icd koder edino' more priti božje življenje v prazne človeške duše in svetonočni mir v zaskrbljena človeška srca. Propag. odsek za slov. cerkev v T. -----o------ “Komunisti vodijo večino amer. in kanadskih časopisov,” pravi poslanec Ottawa. — John Blackmore, poslanec okraja Lethbridge, Alta., ki je bil pred nedavnim obtežen, da se poslužuje poštnih olajšav za razpošiljanje protikomunistične literature je dejal pretekli ponedeljek zvečer v Ot-tawi, da stoje za večino časopisov v Ameriki in Kanadi — komunisti. Poslanec Blackmore, ki se je pred nedavnim zavzel za stališče ameriškega senatorja Joe Mc-Carthyja, je na programu radijske družbe C. B. C. “Tiskovna konferenca’ izjavil, da komunisti vplivajo z denarjem na večino ameriških in kanadskih časopisov. Pristavil pa je, da k tej množici časopisov ni šteti chica-škega časopisa “Tribune” in da je verjetno še več drugih, za katerimi ni komunističnega denarja. Novinarji so spraševali po- lani ohromelo samo pet ljudi v primeri z letošnjimi 224 ohromelimi in 12 umrlimi. Ko bodo1 zbrali vse številke o razsajanju te bolezni letos po Kanadi, bo skupno število brez dvoma dvakrat tolikšno kakor lansko. Da 28. novembra, ko je fe- ali zračni pošti: za obe vrste pi- v Torontu, delno pa za Karitas. sem bo Znamka. potrebna petcentna Manj posrečeno izbrani frazi “iron curtain,’ ki jo je spočel Winston Churchill in ki SO' jo po njem prevajali na vse jezike to- deralni zdravstveni urad pono,-|stran “železne zavese’ se je ho-čal kanadskemu parlamentu o j tel izogniti neki angleški novi-staležu polia, je bilo v Kanadi!nar, ko jo je hotel nadomestiti z 8298 primerov polia. Lansko leto j “sealed frontiers” t. j. z zapeča-je imela Kanada samo 4755 pri- tenimi mejami. Najbolj prizadete To vabilo je namenjeno predvsem rojakom v bližnji in daljni okolici Toronta. Radi bi vsakega osebno ustmeno ali pismeno vabili, pa nam žal ni mogoče. Vse, ki čitate to vabilo, prosimo, da o tem obvestite svoje znance in pridite skupno v Toronto ter preživite z nami nekaj zabavnih ur. Odbor. merov. JNajbolj prizadete province letos so bile Manitoba, Alberta in Ontario. Prvi sodnik kanadskega Vrhovnega sodišča Thibaudeau Rin- Ponižno kot dekla hrejela to kraljevsko čast, . v v. . . . ., l3v ji je .sedem mečev presunilo ‘= anca’ ce 50 c an ^ 0 : ^ prej, preden so ji nebesa f'y01?, V “ ]T tožila na glavo krono kraljice. ypoJnjevali so se Njeni dnevi in 1 fta potovanju iz Nazareta v Betlehem. biti čle Zadnja noč, ko mora .-p 1(>vek -— Bog rojen na svet. kje? p.ri znancih, sorodni-povprašuje Žena z možem: ^ ^ Polno, ni prostora.” V pre-s^čih išče: “Vse polno, ni pro-h ra- ’ Zanju ni biloj prostora v tQ^’ a Približevala se je ura po-a- Tako je Žena z božičnim ^ odšla iz mesta, proč od in točni. Poslanec je dejal, da so njegovi govori že točno kopi-Irani, a da jih časopisna uredništva postavijo ali v tak okvir ali pa jih prineso na tak način, da nimajo pravega smisla. ------o------- Polio je zahteval letos dvakrat toliko žrtev kakor lani Winnipeg, Man. — Polio, neke vrste hromavica, ki ji še vedno niso pogruintali vzroka in izvo- V letih med drugo svetovno' je na delu za ohranitev franco-vojno so vsi zavezniški narodi z1 skega. jezika in francoskih običa-zaupanjem zrli na Kanado kot jev v Kanadi, žitnico sveta, ki bo prehranila Premišljevanje rodoljuba Pretekli teden je nek govornik v nekem kanadskem mestu go!-voril zbranim gostom na slavil et se je dal pied nedavnim iz-.nostnem kosilu in povedal med voliti za predsednika organiza-jdrugim tudi sledeče:” Kanada? cije L Union des Alliances Fran-.Kanada je najboljša dežela! Que-caises du Canada. Organizacija hec je večji kakor Teksas, v resnici dvakrat tako velik. In pod milijone lačnih; sedaj teh zavezniških simpatij ni več in Kana- Menda najboljši živeči kanadski humorist Eric Nicol je v na-da ne more prodati svojega od-Jglici odletel pretekli teden z le-visnega žita po cenah, ki ga zanj jtalom na otoke Fidži, da se bc zahtevajo kanadski farmarji, je pripravil s svojimi svežim dovti-dejal kan. zvezni poljedelski mi- pi in smešnicami, ko bosta pri-nister na svetovnem kongresu za spela na te otoke kraljica Eliza-hrano in poljedelstvo g. Gardi-j beta II in njen soprog Filip ner predpretekli ponedeljek v j Edinburški. Kraljevski par po-jnikov. italijanski prestolnici v Rimu,' tuje v Avstralijo in druge dežele kjer se je ta kongres vršil. * * * Totempoli so bili vse doslej znani kot kanadska posebnost. Ti slikoviti leseni spomeniki izumirajoče umetnosti nekaterih indijanskih plemen v Britski Kolumbiji in predvsem na otokih Queen Charlotte so bili doslej edinstvenost svoje vrste. Slišati pa je, da so se jeli pečati z izrez-Ijavanjem totempolov tudi tr-| govsko nadarjeni Japonci, kij frvst ^ na^a v votkni za živino |ra; je letcis prizadejala še enkrat l-j} S °r> kjer je človeštvu poda-.toliko Kanadčanov kakor lansko 'frešenika. In nebesa so po leto. Najhuje je bilo v zapadni šf'i ^ PlC,slala prvo božično vo-ai° njim zdaj te totempele uvažajo v na- St in Landsdowne Ave. šo deželo in jih prodajajo. Japonski totempoli so poceni in dohodninski minister naše vlade je izrazil bojazen, da bodo preplavili kanadski trg in spravili ob didbra ime in originalnost pristne kanadske totempole. ki ki so Bogu pa volji. I0venci po Kanadi in Ameri- ye v Betlehemu pred 1953 leti Kanadsko finančno ministrstvo naznanja, da bodo po novi Kanadi, kjer je umrlo zaradi bo-j uredbi, ki bo stopila v veljavo lezni 289 oseb, 5316 pa jih je po-i prvega aprila 1954, plačevali Ka-polnoma ali delno ohromelo. Vmadčani za običajno pisemsko Kanade je | znamkici pet centov in ne štiri bolezen razsajala približno tako j kakor doslej. Istega dne bo v kakor pretekla leta, z izjemo Kanadi tudi prav vseeno, ali bo- pod angleško krono v jugovzhodni Aziji. Potujeta na ladji SS Gothic in na Fidži bosta prispe-a 17. t. m. “Gvrček za pečjo” v Torontu Toronto, Ont. — Slovenski dra-matski krožek v Torontu priredi v nedeljo, dne 27. decembra, ob štirih popoldne v cerkveni dvorani sv. Helene na Dundas Dickso- novo komedijo v treh dejanjih “Cvrček za pečjo.” Režira S. Brunšek. Vstopnice so po $1.00. Čisti dobiček prireditve je name- svojo površino skriva polno rude, povrhu pa je porasel z gozdovi, iz katerih pridelujemo papir. Kanada gleda ameriške filme, televizijo in posluša ameriške radijske postaje in čita ameriške revije. Amerika čita časopise, ki SO' tiskane na kanad. papirju, iz lesa v kanadskih gozdovih. Zlato v ameriškem državnem zakladu je iz kanadskih rud-Ameriške atomske bombe so napolnjene s kanadskim uranom.” Manitoba se izreka za pijačo Winnipeg, Manitoba. — Nedavna anketa, ki jo je razpisal časopis “The Winnipeg Tribune” in ki je imela ugotoviti mnenje meščanov o obstoječih zakonih o točenju alkoholnih pijač v Winnipegu, je pokazala, da se približno štirje od petih prebivalcev tega mesta ne strinjajo z ostrimi zakc/ni kar se alkoholnih pijač tiče. Večina bi rada, da bi uvedli v Winnipegu in drugod po provinci Manitoba točenje alkoholnih pijač po restavracijah. Vodimo na to Ženo, ko bomo j vzhicjdnih provincah VClla Pisali in sprejemali, koi k 1° darila pošiljali in cdpira-• Ce ni bil Prostora Zanjo in za nje-dajmo Ji vsaj mi koš-(Ui Srca: Lačnemu in revnemu °> bolnemu obisk, žalostne- Helsinki, Finska. — Pretekli vsakemu bližnjemu teden je praznoval eden največ-vrJUbezni. Vse to bo imelo'isto'jih komponistov na svetu, Jean ^ llosb kot če bi na prvo sveto; Sibelius, svoj Lep primer življenjske sile «4skorai 88. rojstni dan. visoki starosti pa vedno komponira, smo odšli'akoravno glasbeni svet že dvaj-v tujino smo prispeli pr a- set let ni slišal od njega nobene Prezirani. A ista Žena, ki i n0ve skladbe. Sibelius kompo-2000 leti in našla ob nira vsak dan. V njegovem stu- Vg-■ kUpravili ženi toplo stano- Kljub svoji gp6' ' Sibelius še revn.več! Od doma ■k, le >. 1:1 altežji uri prostora v hiši, koj leti šla z nami po svetu a^*ca Slovencev, Marija dij^^Saj. Mi danes že hiše gra-Seki in drugim ter si udob-Wm0ve urej ujemo. ONA, KRALJICA, PA V TO-§5 tU ŠE NIMA SVOJE HI- ^ kamor bi v taberna-T$ J položila svoje de- Ko h \r- arove zbiramo za cerkev slitjJ6 Pomagaj v Torontu, mile Slovenci na tisto; žeho, ki Prvi sv. večer po Betle-*tora 0,cl hiše do hiše iskala pro-^je^ SVoie Kete. Mir in odre-H Jn ^ Prineslo ljudem to Dete, bobovi Ga niso sprejeli. Ne hijfj. ° iim podobni in ne zapi-V-I^src s tako mnogimi izgo- °ri! Ms iu ^aradi sebe in v svojo sla- Svariia ne potrebuje cerkve. °iega sina Jezusa išče pro- seij fa> ker bivati ve, da je Njegovo ve- rned človeškimi otro- diu najde človek po policah in na mizah polno svežnjev popisanega notnega papirja, če ga človek vpraša o njegovem delu, odgovori plešasti glasbeni umetnik: “Toliko slišim o glasbi, a je vsa tukajle” in pokaže na svoje svežnje not. Eno glasbenih del, ki utegne biti napisano na teh svežnjih, je morda njegova dolgo pričakovana. “Osma simfonija.” Sibelius jo je začel komponirati leta 1931 in jo je obljubil angleškemu dirigentu Woodu za njegov “promenadni koncert” v Queens Hall v Londonu še isto leto-. Nekaj dni pred prireditvijo pa je prispela iz mesta Helsinki v London brzojavka: “Simfonija nedokončana.” Svet vse od tega časa pričakuje to glasbeno delo, o katerem gre glas, da ga je Sibelius napisal, a pejtem raztrgal in ga začel pisati znova, dokončal in da ga ima shranjenega v svojem studiu, kjer ga bodo našli šele po njegovi smrti. življenje komponista Jeana Si-beliusa je bilo polno dogodkov. Njegova zgodnja skladba “Find-landia” je doživela svojo premiero pred šestdesetimi leti na tajnem sestanku finskih študentov, ki so delali načrte za osvobedi-tev Finske izpod ruskega jarma. Toda Sibelius pravi, da so bila poznejša leta njegovega življenja bolj zanimiva. Sibelius piše svojo glasbo popolnoma sam zase, niti njegova žena ne sme videti njegovih no-1 imenovanih Caravana. vib kompozicij. Prav tako ne do-! veliki pokriti Voli Sibelius nobenemu svojih bližnjih prijateljev ali obiskovalcev, da bi videli, kaj piše. “Največja nevarnost za umetnika je skušnjava pisanja glasbe za denar,” pravi Sibelius. Veliki skladatelj se le redko cdpra- Življenje na Angleškem Večina družin živi v udobnih i vmes pa je dvourni odmor za ko-enodružinskih hišah, grajenih iz rdeče opeke. Spredaj in zadaj so lično urejeni vrtički, v pritličju kuhinja in jedilnica, v nadstropju pa dve do tri spalnice in kopalnica. Človek dobi vtis, da so. grajene vse po istem načrtu in da imajo angleški arhitekti kaj malo dela. V resnici pa ni tako. Skoraj vsa angleška mesta so bila hudo bombardirana, povsod je občutno pomanjkanje stanovanj. Nad velikimi stanovanjskimi bloki ljudje niso nič kaj navdušeni. Cilj vsakogar je še vedj?o enodružinska hiša, pa maj je še tako daleč iz mesta. Prvi in naj večji angle- silo in igre. Otroci lahko dobe v šoli ceneno, a izdatno kosilo. V tovarnah, uradih in šolah delajo le pet dni na teden. V soboto in nedeljo se Angleži popolnoma posvete družinam. Na avto, ki je včasih pravo predpotop-no strašilo, nalože družino in košaro z jedmi in čajnikom ter gredo na izlet. Na splošno so Angleži skromni in varčni. Vsaka .družina ima hranilno knjižico, na katero vlaga tedenske prihranke. Tedensko plačujejo tudi najemnino za stanovanje, plin, elektriko' itd. Prav tako kot Amerikan-ci kupujejo tudi Angleži veči-ški arhitekt vseh časov, slavni'no dražjih izdelkov (televizijske Wren ima še v modemi dobi šte-j aparate, pohištvo itd.) na obro-vilne posnemalce. Zaradi eno-jke. Velik del prihrankov pora-družinskih hiš so vsa angleška bij o za počitnice. Le redko na- mesta raztegnjena in močno podobna drugo drugemu. Vsako poletje nastajajo ob bregovih rek, v lepi dolini ali ob morju nova naselja iz takoi To sol letite na človeka, ki še ni bil v inozemstvu. Hodijo v Francijo, Belgijo in skandinavske države. Angleško časopisje je poglav-j e zase. Skoraj vsi listi prinašajo Vsak dan na vozovi, podobni ia prvih straneh dolga, izčrpana . , v, • , j , . poročila o naj novejših umorih, cirkuškim, a so zelo, udobni. V H j j vsakem je dnevni prostor, ki je hkrati kuhinja in spalnica z zložljivimi posteljami. V njih j preživljajo delavci in uradniki! počitnice, kajti hoteli so silno dragi in ne dajejo popusta. Na vi na kak koncert. Njegovo živ- cestah v obmorska letovišča sre-Ijenje poteka v leseni koči ob čujete kolone osebnih avtomobi-gozdu visokih dreves. Koči je ^ov> ki imajo take vozove kot ime “Vila Ainola,” kakor n j ego-1 P1 Okolico (trailer), vi ženi. Sibelius živi v tisti koči- V uradih delajo od devetih do-že skoraj pol stoletja. V tej koči poldne do petih popoldne. Vmes je že zraslo njegovih pet otrok in ob nedeljah se vrača na njegov prijazni g.ozdnui dom že četrto koleno Sibeliusov: njegovi pravnuki. je enourni odmor za lunch. Nameščenci si postrežejo v naj bližji restavraciji z mrzlimi jedili. Tudi v šolah imajo pouk od de- vetih do pol petih popoldne, —'ma. j ropih in poneverbah. Nepouče-;ni tujec dobi vtis, da je Anglija dežela kriminala. Vstopnice za filsko gledališče so sorazmerno zelo drage, vrte pa samo angleške filme. Le redkokdaj vidite tuje filme. Zaradi televizije obisk v filmskih dvoranah in gledališčih zelo nazaduje. Staro in mlado se navdušuje za šport. Najbolj priljubljen je kriket. Zanimajo pa se tudi za nogomet in tenis. Golf je privilegij bogatih ljudi. Za politiko izven svojih meja se povprečni Anglež malo zani- Polarne pokrajine spadajo h Kanadi Ottawa. — Ministrski predsednik Louis St. Laurent je v svojem nedavnem govoru dejal, da je “zelo važna,” da se začno nekanadski začasni prebivalci v severnih pokrajinah naše dežele zavedati, da spadajo severne pokrajine h Kanadi, pod kanadsko - državno upravo. Namignil je, da je bilo v preteklosti več nesporazumov zaradi zanemarjanja tega zavedanja zlasti s strani ameriškega vojaštva, ki se nahaja sedaj v skupinah po nekaterih naselbinah kanadskega severa. Ministrski predsednik je priznal, da se nahaja Kanada s svojimi severnimi pokrajinami na kritičnem zemljepisnem položaju med dvema velesilama — Sovjetsko Rusijo in Združenimi državami. Hkrati pa je tudi poudaril, da si kake ločene obrambe naših severnih pokrajni, t. j. brez pomoči ameriškega vojaštva ni mogoče umišljati. Vsa skupna vojaška podjetja, pri katerih sodelujejo vojaki obeh dežel, Združenih držav in Kanade, so vnaprej določena in se morajo izvajati po dogovoru. Predsednik je poudaril, da se bodo Amerikanci brez dvoma čedalje bolj zanimali za kanadski Sever, zlasti s stališča njegovega gospodarskega razvoja. Dodal pa je: “Lahko rečem, da je bilo to dejstvo ponovno osvetljeno spričo dejstva, da bo sčasoma prihajalo na to ozemlje precejšnje število Ne — kanadčanov. Zato se mi zdi, da je zelo važno, da ustvarimo položaj, ki bo spominjal te Ne-kanadčane, pa naj gredo kamorkoli na Sever, da se nahajajo na kanadskem ozemlju in na ozemlju, ki ga upravljajo kanadske oblasti.” G. Laurent je tudi dejal: “Ni-kakega dvema ne smemo puščati, kar se tiče naše aktivne zasedbe vseh severnih pokrajin tja do severnega tečaja in izvajanja naše vrhovnosti nad tem ozemljem.” To je govoril ministrski predsednik Kanade ob priliki preimenovanja dosedanjega “Ministrstva za surovine in razvoj” v “Ministrstvo severnih zadev in narodnih surovin.” Funkcije preimenovanega ministrstva bodo ostale iste, le težišče dela v tem ministrstvu se bo začelo čedalje bolj nagibati na zadeve razvoja naših severnih pokrajin. Predsednik je spet poudaril lani naglašeno stališče kanadske vlade, naj gredo kanadske surovine, predvsem pa vodna energija našega Severa — Kanadi. “Ta voda je kanadska in medtem ko Kanada ne igra vloge sebičneža in ne sedi na zakladih, ki jih naša dežela ne more izkoriščati, mislim, da bi morali ohraniti zase tiste zaklade, o katerih mislimo, da jih bodo bodoča pokolenja Kanadčanov pri razvoju naših severnih pokrajin lahko rabila.” Temu je sledilo na vseh straneh parlamentarne dvorane navdušena odobravanje. Po ploskanju je g. Laurent nadaljeval: “Nočemo biti izolacij onisti, toda zdi se nam, da moramo zaupati zaklade, s katerimi je obdarila Previdnost to širno deželo, nad katero naše ljudstvo izvaja svojo suve-renost, svojim bodočim pokolje-njem.” G. predsednik je v svojem govoru orisal zgodovino naših severnih pokrajin. Kanadske severne krajine so pripadle Kanadi kot dominijonu 1. 1870. Notra-’ nje ministrstvo Kanade se je ustanovilo v namen uprave tebi pokrajin. Leta 1898 je Kanada oddelila od “S e v e r o vzhodnih ozemelj” ozemlje Yukon. To se je zgodilo zaradi narastka prebivalstva v Yukonu, kar je povzročila predvsem rudosledska hajka za zlatom v predel Klondike na Yukonu tistega leta. L. 1905 je kanadska vlada formalno razdelila kanadske prerijske pokrajine v dve provinci — Saskatchewan in Alberto, medtem ko je Manitoba obstojala kot provinca že 1. 1870. Leta 1912 je Kanada potegnila meje svojih provinc Quebec, Ontario in Manitoba proti Severu. Kljub temu pa je ostalo po tej opredelitvi še zmerom veliko ozemlja, Northwestern Territories in Yukon, t. j. 1,511,979 kvadratnih milj, okrog ena četrtina kanadske zemeljske površine, kar sedaj razumemo pod skupnim imenom “kanadski sever.” L. 1936 je prišla uprava tega Severa pod “Ministrstvo rud in zakladov,” 1. 1950 pa v dosedanje “Ministrstvo za rude in razvoj.” Predsednik St. Laurent je dejal, da bo sedaj g. Lesage, dosedanji minister za zaklade in razvoj nosil nov naslov ministra za kanadske severne zadeve in bo imel posebno naloga koordinacije vseh aktivnosti posameznih drugih ministrstev naše vlade na področju kanadskega Severa. Njegova dolžnost, je dejal predsednik, bo tudi poskrba za nadaljnji gospodarski razvoj v Northwestern Territories in Yukonu ip za reševanje problemov naseljevanja in uvajanja drugih oblik življenja na kanadski sever s pomočjo znanstvenih poizkusov in tehničnega raziskava-nja. Predsednik tudi ni pozabil omeniti, da bo imelo to ministrstvo za nalogo pogruntati, kaj naj Kanada stori za ohranitev in utrditev nekaj nad 8000 duš bro-ječo eskimsko plemensko skupnostjo na kanadskem Severu. -----fj----- Podružnica SKAS-a v Torontu Toronto', Ont. — Pred časom so ustanovili tukaj podružnico clevelandske organizacije Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva. Predstavnik torontske skupine SKASovcev je g. ing. Bratina. SKAS v Torontu ima za prvenstveni namen ohranjanje žive ideje krščanstva med tukajšnjimi slovenskimi izobraženci. -----o------ Oblačilne trgovine v krizi Toronto, Ont. — Nenavadno toplo vreme letošnje pozne jeseni navajajo kot en vzrok za mrtvilo po kanadskih oblačilnih trgovinah. Dva druga vzroka za slab business naj bi bila: uvoz cenejšega ameriškega blaga na kanadski oblačilni trg in pa manjše nakupovalne možnosti potrošnikov. Prav tako kakor oblačila, se slabo prodaja letos tudi kožuhovina. V Hamiltonu sta pred kratkim dve tovarni za tekstilne izdelke odpustili začasno z dela 400 uslužbencev. Toplo; vreme, pravi poročilo, vpliva tudi na slabo prodajo gumijaste obutve. Zaradi tega so v mestu Kitchener, Ont. uvedli v ta-mošnji tovarni za gumijaste izdelke tridnevni delovni teden. --------------o------ Stare puške za Francijo Ottawa. — Pomočnik obrambnega ministra naše zvezne vlade je sporočil članom kanadskega parlamenta, da je Kanada pred nedavnim prodala Franciji 26 tisoč pušk znamke Springfield. Te puške so bile izdelane leta 1917 za ameriške vojake, ker pa jih Amerikanci zaradi naglega konca vojne niso rabili, so jih pozneje razdelili veteranskim brambovcem, zdaj pa so jih prodali Francozom. -----o------ Najdba manganove rude Ottawa. — Rudniška družba “Strategic Materials” poroča, da je pri svojem poizkusnem vrtanju za železno rudo in drugimi strateško; važnimi rudami naletela pred nedavnim na bogato ležišče rude, ki vsebuje okrog 20 odstotkov mangana. To ležišče se nahaja v bližini kraja Wood-stock, v provinci New Brunswick. Blizu tamkaj so vrtalci zaposleni pri isti družbi naleteli na znatna ležišča železne rude, kar je povzročilo nekaj pezomesti med ameriškimi jeklarskimi podjetniki. “Nepoleonova pravljica se mi zdi kakor Razodetje sv. Janeza: zmeraj čutiš, da še nekaj tiči v nji, le da ne veš— kaj.” Goethe. I V taboru sedi mlada žena. Zavita v odeje, doji otroka. Od daleč bobneje in šum. Streljanje? Po solnčnem zahodu? Ali odmev nevihte, ki jo vali jesen po tem skalovitem gorovju? Ali samo šum dobovega in bo-rovtega pragozda, v ’katerem prebivata lisjak in neresec? V ruti, ki ji samo na pol pokriva bele prsi, je podobna ciganki. Zamišljena sedi v dimu in čadu in ugiba, kako se je danes tam spredaj odločilo. Kako poslu-i hnne, ko se za šotorom zasliši ■ konjski pek)et! On? Obljubil je, da pride, a pot od strelske črte1 je dolga in megle kipe. Zdaj se ponjava odgrne. Z-dihom svežega zraka vstopi v šotor mož, vitek in gibek častnik kakih pet in dvajsetih let, mlad plemenitnik v slikoviti u-niformi in perjanici. Pozdravita se burno. Žena skoči na nogey poda dojenčka dekli, pripravi vino. In ko stoji pred njim in si snema ruto z glave, se ji zvije dez čisto čelo ’kostanjev koder, fina usta govore naglo vpračanje, v svitu ognja se vz-boči orlovski nos, krepka brada — nedvomen znak dejavne volje, za pasom ji blisne bodalo, ki ga v teh gorah ne odloži nikoli. Nenadoma vidiš lepi Amazonki, da je starodavnega rodu, da so ji bili predniki može dejanj in odločnosti. In res so bili njeni dedi kakor njegovi že pred stoletji onkraj v Italiji in kasneje tu na tem goratem o-toku voditelji in bojevniki-. A zdaj, ko se je dvignila vsa Korzika, da bi pregnala klete-ga sovraga, da bi pregnala Francozje, tu, v najbolj divjem delu gorovja, 'kamor je pogumna, devetnajstletna sledila možu v boj za domovino, tu seveda ne bi mogel nihče v nji slutiti sijajne patricijke, ki vzbuja ob nedeljah na poti k maši isplošno pozornost. Le ponos in pogum pričata tu o njenjem plemstvu. On pa iztrese, živahen in o-kreten kakor vedno, prednjo košaro novic: sovražnik je poražen, na obalo, ne ve si več pomagati in je danes poslal k Paoli ju svojega odposlanca. Jutri bomo imieli premirje. Lae-titia! Zmagali smo! In Korzika bo svobodna! V vsakemu Korzičanu živi želja, imeti mnogo otrok. Kajti tu velja običaj, maščevati žalitev pri priči. Bodalo je vselej pri roki. Nato se priseže maščevanje, rod zoper rod: prisega velja diesetletja, celo stoletje- Zato hoče imeti tudi on, kakor vsi, mnogo otrok; rod je treba očuvati pred poginom. O-na pa je prejela od matere in stare matere, da otroci pomenijo čast. S petnajstimi lieti je rodila prvega otro'ka, a šele letos prvega sina. Kako živa postaja slika svobode. Kajti častnik je adjutant Paolija, ki je voditelj ljudstva. Da, naši otroci ne bodo več robovali Franciji! II Ali spomladi jim vsem upade srce. Sovražnik izkrca nove četo. Otočani primejo vnovič za orožje. Mlada žena je zopet z možem in nosi pod srcem o-troka, ki je bil spočet v onih jesenskih nevihtah.. “Čisto sem se plazila iz gorskega skrivali- šča po novice prav do bojišča. Slišala sem žvižgati kroglo, a zaupala sem v Madonno.’ Tako je pripovedovala kesneje. V majniku izgube bitko: strahoten umik skozi nepredirne gozde in preko gorskih strmin. Med množico moških in med maloštevilnimi ženami jo-zdi noseča Laetitia z enoletnim dojenčkom v naročju na muli proti obali. V juniju mora tepeni Paoli pobegniti onokraj, v Italijo. Z njim nekaj sto zvestih. V juliju stoji častnik, ki je bil njegov adjutant, z odposlanci pred zavoj evaldem in kapitulira. Ponos otoka je zlom-jen. Ali v avgusta rodi njegova žena maščevalca. Da mu ime Napolione. Ona, ki se je na bojišču zdela samo pogumna in moška, je tu, Ženske dobijo delo Ženske za čiščenje Ženske dobijo delo za čiščenje v bližini Payne Ave. in E. 45 St., 5 večerov v tednu, 5 ur vsak večer. Stalno delo, dobra plača od ure. Oglasite se od 3 do 5 pop. pri ADVANCE WINDOW CLEANING CO. 1453 E. 66 St. (247) Man osiXsi Sobe se odda Odda se 3 opremljene sobe v Wickliffe, O., na E. 273 St., in Lloyd Rd. Pripravno za 2 upokojenca. Vprašajte na 1164 E. 61 St., ali kličite UT 1-2794. (247) Naprodaj Tri 6 sobne hiše na enem lotu na E. 74 cesti. Kličite zvečer HE 1-6738. (246) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob za 1 družino na 6303 Schade Ave. Se lahko takoj vselite. Kličite HE 1-2567. (246) Naprodaj E. 26th St. blizu Chester, hiša za 2 družini, 5 in 5, garaža, obe stanovanji prazni v 30 dnevih. $11,900. E. 32 blizu Superior, v prvovrstnem stanju, 11 sob za 1 družino, plinski furnez, pripravno za oddajati sobe (rooming house). Tudi “cottage”’ 4 sobe. Oboje na enem lotu za $9,500. E, 80 blizu Superior, apartment za 4 družine. 20 sob, 4 plinski furnezi, $21,000. PETER MAJKA, Broker 1588 E. 31 St. SU 1-8871 (249) Za božični dar Dobite nove krasne harmonike, 120 bass, samo $75. — 7710 Melrose, blizu E. 79 in Wade Park. (249) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohiitvo IVanboe 1-4221 18115 NEFF ROAD ■ -.............. « h na obali, v veliki hiši blizu o-brežja umna in štedljiva gospodinja. In ali ni tudi potrebno, ko pa živi njien vedno fantastični mladi soprog bolj od načrtov nego od dohodkov? Leta in leta se pravda za podedovano posestvo. In kot student v Pizi se je sicer imenoval grof Buonaparte in je dobro živel; toda učil se je malo in je štel sedaj, po rojstvu drugega sina naglo dovoršit svoj študij. Ka’ko tedaj živeti? V težkih časih je treba svet sprejeti, kakršen je. Treba se je sporazumeti z zavoj evaloem, zlasti ker gre Francoz domačemu plemstvu na roko, da bi se lažje udomačil na otoku. Tako je kmalu prisednik na novi sodnji, nadzornik v dreve-j snici, v kateri hoče francoski kralj na svojem novem otoku gojiti murve. In čie pride visoki maršal kedaj v goste, ni človeku nikoli žal za svoj tro-šek. Poleg tega ima hiša še j ovčje črede v gorah, pri mor-! ju vinograde, brat, nadduhov-j nik pri stolnici, je premožen in ženin po. polibrat, ki je tudi duhovnik, ni zaman iz trgovske hiše, kakor kaže njegova, spretnost v posvetnih poslih. asneje, ko je lepa, ponosna žena v tridesetih letih, se gnete okrog njie pet dečkov in tri deklice: taka je volja otočanovega rodbinskega čuta, kajti tekmovanje in vendetta sta mu najvišji kreposti. Vzgojiti osem majhnih bitij je težko in drago. Zato slišijo otroci doma sleherni dan pogovore o denarju. Nazadnje naj die oče izhod. S starejššima sinovoma, z desetletnim in leto ndi starejšim, sede nekega dne na jadrnico, ki plove na Francosko. Tam potuje iz Toulona v Versailles. Priporoča ga korziški maršal. Plemiški urad mu potrdi itali- jansko pliemiško pismo Buona-partov. Kralj Ludvik pa nagradi tega uradnika ki mu je bil desetletje zvest, z 200 franki in, nakloni dvema njegovima sinovoma in eni hčeri prosta mesta v plemiških šolah: starejši naj postane duhovnik, drugi častnik. III V svojem kotičku na vrtu sledi molčeč deček. Majhen je, odljuden in samotarski. Čita. Košček vrta, ki mu je bil tu v brienski šoli odkazan, je ogradil s plotom. Sicer je prav za prav njegova samo tretjina, kajti ogradil je hkratu s svojim tudi prediela obeh sosedov, ki smeta v njegov kot- Ali sicer1 gorje vsakomur, ki bi ga motil! Besen bi planil nanj. In celo zadnjič, ko'sta se pri umetnem ognju dva tovariša opekla in se zatekla ravno v njegov predial, ju je nagnal s kopačo. Tu je vsaka, kazen brez moči. Učitelji majejo z glavami in mu puste njegov prav: “Fant je iz granita, sodi neki učitelj,, v notranjosti pa ima vulkan.” Da, temu majhnemu kraljestvu, ki je njiegova, čeprav nekoliko prisvojena last, se ne sme nihče približati: tolikšen je njegov čut za lastno svobodo. In kmalu piše očetu: “Rajši sem prvi med delavci v kaki tovarni, kakor zadnji umetnik na akademiji.” Ali je to bral že v Plutarhu? Kajti to je čtivo, ki ga navdušuje! Tu so zapisana življenja velikih mož, pred vsem rimskeih junakov: to je nekaj za njegove sanjarije. Nihče ne poroča, da bi bil kedaj videl smeh na njegovem obraz-zu. (Dalje prihodnjič) Voščite Srečen Božič z darili od Slana! Gala obutev za božično jutro! Na razpolago velika izbira čevljev, lepih udobnih copat in toplih copatnih nogavic za celokupno družino. Dajte potrdilo o vplačanem darilu, zavito v majhni čeveljček in škatljico. Za mal denar dobite pri nas krasna darila! Obdarujemo vse otroke. Damo Eagle znamke pri vsakem nakupu. Odprto vsak večer do božiča. STAN MAJER SHOE STORE 6107 St. Clair Avenue BOJ PROTI RAKU — V Chicago Argorme Research Hospital so zgradili orehovi lupini podobno celico, v kateri bodo z novimi aparati za proizvajanje radioaktivnih žarkov vodili borbo proti raku. Univerzitetni tehniki (od leve na desno) dr. James W. J. Carpen-der, ing. Don Davison in fizik Lawrence Lanzl pripravljajo “bolnika” Mrs. Betty Bowers za obsevanje. Tokrat gre le za vajo! Božična darila Pri Norwood Appliance & Furniture imajo veliko in lepo izbiro ELEKTRIČNIH PREDMETOV in KOMADOV V POHIŠTVU, zelo praktična za Božično darilo. Izberite in kupite sedaj, plačate lahko na lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. EN 1-3634 JOHN SUSNIK Odprto zvečer SAM’S FRIENDLY WALL PAPER PAINT & HARDWARE CO. EN 1-1635 6810-12 ST. CLAIR AVE. BREZPLAČNA DOSTAVA 2,000 SVEŽIH IZBRANIH BOŽIČNIH DREVES specialno cd *n ve^ BALSAMS, RED PINE, SCOTCH in SPRUCE NOMA LUČKE v setih, posebno $ j .09 set Popolna zaloga LIONEL vlakov in OCO/. potrebščine, nekateri znižani za .....‘ VELIKA IZBIRA IGRAČ, znižani za........20% ODPRTO POZNO ZVEČER IN OB NEDELJAH mmm s pohištvom KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820 E. 200 Si. IVI-I9II—IV1-1912 ODPRTO vsak večer do 9. ure Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% če hočeš dobro sebi In svoRin dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtuino, razne poškodbe, operacije, Prot* bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. ' , , ,lan K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizac j potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD nl 351-353 No. Chicago St. Joliet, U**