Molitve za preganjane in zatirane Slcveace in Hrvatc na Primorskem, kakor so jih odredili jugoslovanski ško fje za Jožefovo, so se vršile po vsej naši državi ob ogromni udeležbi vseh slojev čisto mirno. Na spodbudo društva tirolskih Nemcev, kateri preživljajo pod Italijo iste žalostne in. brezpravne razmere, kakor goriški Slovenci, se je vršila tudi na Dunaju služba božja po okrožnici jugoslovanskih škofov. Katoliški železmčarji na Angleškem. Po vzoru francoske katoliške železničarske zveze se je v Londonu ustanovila zveza katoliškili železničarjev. Pobudo so dali nameščenci londonske podzemeljske železnice, ki so potem svojo organizacijo raztegnili na nameščence drugih električnih podjetij in na vse nameščenc. železnic. Izpočetka se je organizacija morala boriti z velikimi težavami, ki pa niso bile prihranjene tudi drugim katoli.kim organizacijam, kakor zvezi policistov in nameščencev avtobusne zveze. I_atoliški železničarji Anglije upajo, da bo njihova zveza dobro uspela, kakor prav dobro napreduje njihova vzornica: francoska katoliška železničarska zve^ za. Ta stoji pod varstvom sy. Rafaela' ter ima prav veliko članov. Če se opravlja v staroslavni -eerkve Matero božje — na.jve.ji cerkvi v Parizu — sv. maša za, organizacijo, se je vsakikrat udeleži okoli 5000 železničarjev. Za dobre oasnike! Severoameriškl škof Boyle je izdal v "VVashingtonu oklic na javnost. V tem oklicu poudarja važnost časnikov, blagodejen vpliv dobrih listov in nadvse škodljiv vpliv sla bih časnikov. Med drugim pravi: »Na-| še ljudstvo ne bo skoz in skoz katoliško, dokler bode na njegovo mišljenje vplivalo nekatoliško časopisje s svojimi poročili in članki. Sedanji čas je poln nevarnosti za srce, duha in duše Ijudi! Dub. katoličanov je od doma zdrav, toda, zavarovati ga je treba proti potresljajem .Zato potrebuje podpore in blagodejnega vpliva katoliške res nice zoper senzacionalna poročila ter mišljenja, ki izvirajo iz poganskega življenjskega mišljenja sedanjega časa.« Besede ameriškega škofa so jasne in krepke. Veljajo za vse katolicane, kjerkoli prebivajo. Paganski življenjski duh sili potom nekrščanskega časopisja vsepovsodi v vrste katoliškega ljudstva. Zavarujmo družine in osobito mladino pred strupenim vplivom slabega časopisja. Podpirajmo samo. dobro! Kino in miadina. Kako kvarnega upliva je slabi kino na mladino, dokazujejo tista mlada človeška bitja, ki so postala nj^gove žrtve. Dnevno se množi število teh nesrečnih žrtev. Danes hočemo navesti dva slučaja. Eden se je zgodil v Murski Soboti. Gre za 121etnega šolarja. Dečko je šel v bolnišnico, da obišče svojega bolnega tovariša. Pri tej priliki ga prosi nek bolnik, naj mu gre kupit steklenico slatinske vode, za kar mu da 10 Din. Dečko odide, pa ne pri« de več nazaj, kajpada tudi slatine ni,1 niti 10 D. Zadevo javijo očetu, ki svo« jega fantka ostro prime. Ta nekaj pasa taji, potem prizna in obenem izjavi, da bo po šoli zanesel v bolnišnico, kar se od njega zahteva. Deček gre proti šoli. Ko šolski pouk mine, dečka ni nazaj; Očetu na njegovo vprašanje sporočijo; da fantka sploh ni bilo v šoli. Fantek se ni vrnil ves teden. Starši so bili zanj v velikih skrbeh. Čoz teden dni pa se zopet pojavi. Kje je bil? Izpovedal je, da se je potikal po Apaški kotlini (blizu Radgone), kjer je beračil. Da bi imel več uspeha, je vzel s seboj napol beba-, stega dečka, katerega je izdajal za slepega ter ga vodil od liiše do hiše. Naberacil je precej denarja. Kako je mogoče, da je 121eten deček, ki je otrok' dobrih staršev, postal tak? Kje se j. tcga naučil? V kinu. Dečko je namre. bil skoro pri vsaki kino-predstavi. In tam se je naučil tega, kar je potem za.el sam uganjati. — Drug slučaj: Vl Gradcu je bila 14. marca t. 1. pred mladinskim sodiščem razprava zoper dva fanta, ki sta kljub svoji mladosti žc va lika tička. Eden izmed njih je 14. dec. 1. 1. zlezel v sobo neke gospe, ko te ni bilo doma, drugi pa je stal v kotu hodnika na straži. Ko se gospa vrne s svo« jo služabnico, sliši v sobi nok šum pod posteljo. Ko se skkme, zapazi pod posteljo čevlje, ki so se začeli gibati. Bil je torej pod posteljo človek. Ženski pre strašeni zbežita iz sobe. Tako se temu tičku in njegovemu tovarišu posreči, da odneseta pete. Pa so jih le dobili. Ko sta bila pred sodnikom, sta priznala. Eden se je že trikrat vtihotapil v to Stanovanje ter odnesel denar in uro, lirugi pa je vedno stražil. Kljub svoji mladosti sta že bila radi kraje kaznovana. Ko ju je sodnik izpraševal, kako je mogoče, da sta tako dalc-e zabredla, sta mu povedala, da sta se v kinu naučila, kako je treba ravnati pri tatvinah in vlomih. Tako vpliva slab kino na mladino. Zakaj pa državna oblast ne poseže vmes in obvaruje mladino pred okuževanjem takšnega kina? 1 Vatikanski list »Gsservatore Romano« je objavil te dnl pismo patra Fideiija iz Avijona, v katerem popisuje podrobnosti gozdnih požarov, katere so pozvročili pred kratkem po pragozdih Brazilije z neba na zemljo padli m&teorji. Misdjoriišče omenjenega patra se nahaja globoko v pragozciu ob veletoku Amazonas in je bil on očividec redke prikazni. Čeravno se je doigral padec meteorja Łe dne 30. avgusta minulega leta, je doseglo prvo in obširno poročilo o strašnem dogodku še le sedaj ostali kulturjii svet. Kakor poroča pater Fidelijo, so padli naenkrat trije veliki meteorji v gozd, ki meji na reko Curaca. Vročina, katero je povzročil padec, je bila neznosna. Koj po priletu na zemljo se je užgalo po pragozdih nagromadeno dr-*cje ter trhla drev&sa in se je pojavno na mah celo neprcgledno ognjeno morje. Cele mescce je gorel pragozd kar naprej. Pred padcem moteorjev je bilo opaziti razne predznake ter prikazni na nebu. Ob 8. uri zjutraj je postalo solnce krvavo rdeče; istočasno je potemnelo nebo. Nato se je spustil na zemljo oblak rdeCkastega prahu in napolnil o« zra&je. Fin pepelnat dež je obsul dreve sa in sploh rastline. Pri tem je bilo slišati večkrat ušesa mameči ter žvižgajoči ropot. Prctresle so ondotno okolico tri mogočne eksplozije. Domačini, ki so bili zaposleni v taistih trenutkih v goz du ali ob bregu reke, so popadali na tla, ali pa jih je vrglo v reko.