Leto 8 Štev 1. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. jan. 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Sveta ;mora biti naša mladina. Sveta je samo te, če nema na düSi smrtnogä greha.
Najlepši kinč, ki ga nosi na dfiši mladina, je neduž-nost. Ta nedužnost je samo edna. Bog je nema več za diišo, kak samo edno. Če se ta nedulnost z%übi, se nikdar vet noža) ne more dobiti. Lejko se diiša očisti od vsakoga, ešče najvekše-ga greha, a nedužnosti zgüb-lene nemore nazaj dobiti nikdar. Ki je zgübo po grehi svoje devištvo, je za vsik-dar zgübo. Deviški več biti ne more, samo pokornik. Ki je svojo devištvo po grehi zgiibila, devica več ne more biti nikdar, samo pokornica. Te najvekši kinč mladine, nedužnost naj ob-
Čuva Jezušek na dflSaj dečkov i deklic, je naša ponižna prošnja. Najčistejša je bila mladost Marijina, zato je mogla postati mati neskončno čiste večne lelije, Boga. To čistost, to nedužnost da obdržite, dečki i dekle, vas zročimo to leto v obrambo mladenke Marije i mladenca Jezušeka i jiva prosimo, naj odvrneta od vas vse nevarnosti, štere vama protijo, da vama vzemejo najvekši kinč: nedužnost.
Vsaki mesec prikažemo edno takšo nevarnost, ka boš se je znala, draga mladina, ognoti.
NE PIJ.
Draga mladina! V dozdajšnjih snopičaj tvojega glasila, „Marijikinoga Ogračeka", smo pokazali, kak neskončno škodi tvojoj diiši, tvojemi zdravji, tvojoj vrednosti, tvojem poštenjej, tvojemi živlenji alkohol. Z genjenim srcom si čtela mladina, ka največim betegam, najvekšim nesrečam, najranejšoj smrti i naj-vekšim h&dobijam je krivec alkohol. Zato si se odločila draga mladina, da ga boš sovražila, da se ga boš ogibala. I tak je prav. Ostani pri svojem sklepi i ne daj se premotiti od slabih navad. Lüdje so lehkomiselni, hiidobni do samih sebe. Če njim što žaono reč pove, idejo na sodnijo i ga tožijo. Zamiidijo delo, zapravlajo penez, pogiiblajo svojo diišo po srdaj, samo zavolo edne „žaone" reči, štera pa mogoče deloma tiidi na mesti bila, ar so si karanje zasliižili. I z tem človekom, ki njim je samo „žaono" reč povedao, se več niti v guč ne vzemejo, se ga ogi-blejo, se njemi ne poklonijo, se njemi ne odklonijo na pozdrav, niti k spovedi ne hodijo leta dugo, samo zato, naj se njim ne bi trbelo samo zmiriti. I gledajte to samo zavolo edne „žaone" reči.
Nešteto več kvara njim pa včini alkohol, kak žaona reč, vendar se ga ne ogiblejo. Iščejo ga pri vsakoj priliki. Pijejo čemer v alkoholi i vso nesrečo za sebe i svoj odvetek, gda se poslavlajo i gda se znova znajdejo. Pijejo ga, če so dosta jeli, ka njim jelo ne bi škodilo, pijejo ga, če so lačni, da si glad vtišajo. Pijejo ga, gda je zebe, naj se ogrejajo, i pijejo ga, gda njim je vroče, naj se razshladijo. Pijejo ga, gda ne morejo spati, da bi zaspali i pijejo ga proti dremoti i snenosti, da bi mogli gor biti. Pijejo ga v žalosti, da bi to pozabili i pijejo ga v radosti, da bi si to povekšali. Pijejo ga na krstitkaj, na gos-tiivanjaj, na trobinaj, krminaj, pri odaji, pri kiipili . . . Pijejo ga, svojega najvekšega sovražnika, ki njim jemle zdravje, poštenje, živlenje, ki je napelavle na svaje, bitje, vmore, ki je spravla na kodiško palico ... pijejo ga ...
Moj sinek i moja hčerka, viva pa ne delajta tak! Bodita trezniva kak cvetoči ščipek, na šterom se rosa nebeška blišči. Ta rosa je Marijin nasmeh nad treznim dečkom i treznov deklov.
ROŽE MARIJINOGA OGRAČEKA SO SKRIVNOSTI SV. ČISLA, ALI ROŽNOGA VENCA. NABERIMO SI TE ROŽICE.
Rasla sem kak roia v Jerikl. (Sir. 24, 18.) Te reči sv.Diiha tolmači sv. Cerkev na BI. D. Marijo. Rože v Jeriki so zaslovele po svojoj lepoti i svojem slakdom dišeči. Nišče pa ne meo i nema med lüdmi tak lepe diiše, kak BI. D. Marija i niedna diiša ne vlekla i ne vleče za sebov naše diiše z svojov milobov kak Marijina diiša. Ona je zaistino najlepša roža z Jerike. Pri Jeriki je Jezuš ozdravo slepca. Ozdravo ga je na njegovo prošnjo. Gda je kričao za njim: Jezuš sin Davidov, smiluj se mi, so ga mimoidoči karali: tiho bodi. On je pa ešče bole kričao: smiluj se mi. Jezuš ga pita, ka želeš? Odgovori: Gospod, da vidim ; i spregledno je.
Pri roži z Jerike spreglednimo tiidi mi. Spreglednimo i opazimo, ovarajmo lepoto rož Marijinoga ogračeka, lepoto sve-toga rožnoga venca. Da boš ga, draga mladina, znala v odraš-čenoj dobi i v starosti, v dnevaj skiišnjav i bridkih preskiišenj prav moliti i po njem pomoč dobiti od liibe nebeške Mamike, vas bomo to leto pelali v te krasen ograček i vam pokazali lepoto sv. čisla, da te je vsikdar z veseljom obračali med vašimi prstmi i šepetali njene skrivnosti na vaših vüstaj.
Pripovedavle se od kralevske hčeri Krimhilde, da je svoj čas mela najlepši ograček rož poleg Wormsa na Nemškom. Nišče driigi pa ne smeo dobiti rožo z toga ogračeka, samo tisti, ki je v tekmi premagao njene oprode, čuvare rožnoga ogračeka.
Te zmagovalec ne samo, ka si je smeo trgati rože v krali-činoj ogračeki, nego sama Krimhilda je potrgala rože, je splela v venec i ž njim venčala zmagovalca. Pa Krimhildine rože so povejnole. Njenoga ogračeka nega več. A mesto njega pa ma Bog svoj ograček, šteroga rože nikdar ne povejnejo. I te ograček je Boža Mati s svojim svetim čislom, je pobožnost svetoga Rožnoga venca.
Kralica svetoga Rožnoga venca, prosi za nas, da bomo vredni po molitvi sv. Rožnoga venca, da nas ti venčaš v ne-beskom kralestvi.
MATI PIŠE SINU DUHOVNIKU.
(R. J.)
Predragi moj sin!
Nekoč si nam pripovedoval o tisti ženici, ki se je v cerkvi med pridigo jokala. Drugi dan so jo g. župnik vprašali, kaj jo je tako ganilo. „O, gospod, veste, ko ste rekli Mezopotamija, se nisem mogla več vzdržati. Globoko sem bila ginjena."
Pa še o drugi ženici si nam rekel, da je vrnivša se iz cerkve doma venomer hvalila pridigo, rekoč: Krasna, krasna pridiga! Domači, zelo radovedni, jo vprašajo, naj pove, o čem so pridi-
gali: .Ne vem nič drugega, kakor le to, da je bila res krasna pridiga".
Vidiš sinko, kakor tema ženicama, tako se godi, mislim jaz, večini nam priprostim ljudem na deželi. Z veseljom poslušamo besedo božjo, toda koristi imamo malo. Srce nam ogrejejo, včasih do solz ganejo, a razum in spomin dobita prav malo. Bi rad vedel zakaj? Zato, ker je veliko takih reči, ki jih mi dobro ne poznamo in zato ne razumemo. O, kako rada bi razumela vse v vsaki pridigi! Blagrujem bolj izobražene v verskih rečeh. Žal, da jih tako malo!
Rekel si nam tudi to, da je Don Bosko večkrat svojo pridigo prečital najprej svoji materi. Česar dobra mati Marjeta ni razumela, je Don Bosko spremenil. Ne rečem, da bi ti moral delati isto. Ne smeš mi pa zameriti, če sem eno tvojih pridig natančno prečitala in si podčrtala točke, katerih sploh ne razumem ali pa samo napol. Je to tista tvoja lepa pridiga: Dar svete vere.
Prosim te, odgovori mi na označena vprašanja in sicer pismeno.	Tvoja hvaležna mati.
Takole misli moja dobra mati. Utegne imeti prav. Na vsak način pa nieni upravičeni želji z veseljem ustrežem in sicer v Marijinem Listu. Koristilo bo tudi vsem tistim, ki ga bodo čitali. Sai vemo, da vlada neverjetno velika nevednost v verskih rečeh. Mnogi jih ne poznajo, ker jih nikoli niso marali, drugi pa so pozabili kar so se bili v šoli naučili. Za vse pa velja: Ker je ljudstvo nevedno. zato nima vere.
Zato je treba temeljitega pouka v verskih rečeh tudi našemu ljudstvu. Ne pravim, da ga ljudstvo ne dobiva v cerkvi. Pa le prehitro se izgubi, kar človek sliši, in koliko jih noče več poslušati božje besede. Časi, ko je zadostovalo krščanstvo iz navade, so minuli. Tudi vidimo, kako malo zaleže samo versko luvstvova-nie. Potrebna nam je vedno večja verska izobrazba, potrebna nam je jasnost v mišljenju in krepka volja za delo v katoliškem smislu. Krščanskega človeka more neprestano dvigati ponosna zavest, da je v posesti polne resnice. Dvomov ne sme biti!
Bolj ko se potrudimo za temeljitost v verskih zadevah, bolj bomo spoznali božjo lepoto, veličino, božjo popolnost, bolj bo tudi srce hrepenelo po Bogu.
V vsem je 28 verskih vprašanj in odgovorov n sinje. Niso v kaki urejeni zvezi med seboj. Kakor jih ie moja dobra mati našla v pridigi in zabeležila, tako se vrstijo. Da bo pa čitatelj videl tudi omenieno pridigo, jo tukaj dobesedno prinašamo in sicer ? treh;idelih.
PRVI DEL PRIDIGE.
.Po tridesetletnem tihem življenju v nazareški samoti se je naš Zveličar javno pokazal pred svetom kot učitelj in čudodelnik.
Svojo nadzemsko moč je prvič razodel pri svatbi v Kani. Kakor vse v njegovem življenju, tako je pomenljiva tudi ta okolnost. Gospod je hotel počastiti zakonsko zvezo, ki jo je pozneje povzdignil celo do dostojanstva svestva ; dalje je hotel s svojo navzočnostjo opozoriti človeštvo tudi na neko drugo zvezo, ki je brez primere vzvišenejša in svetejša od zakonske. To je zveza med Bogom in človeškimi dušami. Že v stari zavezi govori nebeški ljubitelj člvoveške duše po preroku Jeremiju: „Z večno ljubeznijo te ljubim, zato te iz usmiljenja k sebi vlečem." Isto primero je rabil tudi naš Gospod v priliki o deseterih devicah, ki so čakale ženina. Oni ženin je učlovečeni Bog, Jezus Kristus sam. Kako čudovito se Bog ponižuje do nas!
S čim se začne in sklene sveta zveza človeške duše z Bogom? „Po Kristusovi veri" — piše neki učeni razlagatelj svetega pisma — Cornelius a Lapide „postanejo duše neveste božje in Kristusove." Kako dragocen zaklad je naša sveta vera, ker nas približuje k Bogu samemu!
Spodobi se in še več, dolžnost nam je, da smo Bogu hvaležni za svetlost svete vere, ker s tem nam je dal to, kar je za zveličanje neobhodno potrebno, in to dal brez našega zasluženja, iz same nesebične ljubezni."
*
V tem prvem delu je za mojo mater 10 nejasnih točk.
1.	Koliko let je živel Jezus na zemlji? — Jezus je živel 33 let in to večinoma v Nazaretu skupaj z Marijo in Jožefom. To družino imenujemo „Sveta družina". Po tridesetletnem tihem življenju v nazareški samoti se je javno pokazal pred svetom kot učitelj in čudodelnik. Kmalu si zbere učence. S temi hodi tri leta po Galileji, Samariji in Judeji in uči ter dela čudeže. Čez tri leta umrje na križu.
2.	Kako je svojo moč pokazal v Kani? — „Tretji dan je bila svadba v Kani galilejski, in Jezusova mati je bila tam. Povabljen je bil pa tudi Jezus in njegovi učenci na ženitnino. In ko je pošlo vino, reče Jezusova mati njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Žena, kaj je meni in tebi to? Moja ura še ni prišla. Njegova mati reče služabnikom: Karkoli vam reče, storite! Bilo je pa tam šest kamenitih vrčev, postavljenih po šegi judovskega očiščevanja, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: napolnite vrče z vodo! In so jih napolnili do vrha. In Jezus jim reče: Zajmite sedaj in nesite starejšinu! In so nesli. Ko je pa starejšina okusil v vino spremenjeno vodo in ni vedel, odkod da je, — služabniki pa, ki so zajemali vodo, so vedeli — pokliče starejšina ženina in mu reče: Vsak človek da najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si prihranil dobro vino dosedaj. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani galilejski in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali." (Jan, 2, 1—11).
NAŠ KITAJSKI MISIJONAR, G. KEREC,
TEŠKO RANJEN OD ROPAROV.
NJEGOVO PISMO UREDNIKI NOVIN.
POMAGAJMO NJEMI.
J. M, J.	Tungtchvan, 21. XI. 1938.
Prečastiti gospod Klekll
Pokorščina mi je naložila na hrbet nalogo Subdelegatus Apost. v zadevah Čaotungskega misijona in sem 15. novembra nastopil to dolgo in nevarno pot proti severnemu delu Junnana. Sam Bog ve, kake žrtve zahteva taka pot, posebno še sedaj v zimskem času, od popotnika. Dne 17. t. m. zjutraj okrog pol enajste ure sem dospel s 3 nosilci in dvema spremlevalcama na visoke gore Kong Šana. Zaostal nam je zelo daleč en nosilec z mojim ročnim oltarjem in enim kufrom z knjigami. Ko smo ga čakali dobre pol ure in ga ni bilo za nami, sem poslal enega spremlevalca nazaj, da ga poišče in za nami pripela, mi pa smo šli naprej počasi v višine. Ko smo že skoraj dospeli v najvišjo strmino, so me napadli roparji, ki so me grozno pretepli, rebra spolomili in z puško ranili v malo črvo. Vsega kar sem imel pri sebi, na sebi in s seboj, so me oropali in tako napol oblečenega in napol živega pustili na cesti. Včeraj so me nosilci pod varstvom vojakov prenesli v Tungčvan na polovico poti v Čaotung. Zaenkrat radi notranjih poškodb nemoram poti nadaljevati, dokler se malo odpočijem in ozdravim. Telegraf irai sem v Čaotung: „Ventre vulnerato — ossibus fractis a latronibus semivivus perveni Tungčvan" (Z ranjenim črvom, potretimi kostmi na pol mrtev sem dospeo v Tungčvan.) — Monsignor Čeng mi je takoj odgovoril: „Cura vulnera — confice vestes — veniuntduae moniales" (zdravi rane, popravi obleko, prideta dve sestri.) — On mi pošilja na proti Šolske sestre z potrebnimi zdravili. Tukajšnji Me-todistični pastor (angleški protestant) mi je takoj prinesel za prvo silo nekaj svoje lastne obleke in odeje, in jaz upam, da bom kmalo toliko okreval, da bom zmožen kmalo nadaljevati svojo poti proti Čaotungu. Poslužnim se tega odmora, da vam iz srca želim vesele in milosti polne Božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto. Naj vam božji Zveličar nakloni trdno zdravje in moč, da krepko še nadalje vodite Novine in Marijin List v tako lepem in jedrnatem duhu svete Cerkve, in da bi s tem mnogo-mnogo duš pripeljali do večne sreče in blaženstva. Vsem bralcom in širiteljem izražam svoje goreče želje za blagoslovljeno novo leto in vsem goreče priporočam v naklonjenost naš Kijajski misijon. Če bom mogel živ dospeti v Čaotung in če mi tam vreme kaj dovoli, vam bom obširnejše poročal. Prosim vas, ko bo naša nabiralka dospela v vaie kraje
prosit za naš Junnanfu-ški misijon, sprejmite jo ljubeznjivo Iii jo obdarite koliko vam moči dovolijo. Vrši, kakor mi, dobro apostolsko delo. Vsemogočni Oče pa naj bo vsem darovalcem milostljivi in zlati plačnik, mi pa vse dobrotnike zagotavlamo naših molitev in žrtev.
Sprejmite moje iskrene želje in prisrčne pozdrave vam hvaležno vdani misijonar
Kerec Jožef, S. S.
PISMO G. MAJCEN ANDREJA,
KITAJSKOGA MISIJONARA, NAMESTNIKA G. KERECA, ' NA UREDNIKA NOVIN.
G. KEREC SE PRIPRAVLA NA SMRT.
Institut salesien St. Jean Bosco - Yunnanfou • (Chine) 25. XI. 1938.
J. M. J.
Prečastiti gosp. urednik!
Danes sem dobil pismo od preč. g. m. Kereca. Prosi me, da vam v njegovem imenu napišem par vrstic, kajti sam je preveč zdelan in bolan. Dobil je povelje od apost. delegata za Kitajsko mgs. Zanina, da kot njegov namestnik uredi neke zadeve v Chaotungu. 15. nov. je odpotoval z nosači in dvema učencema. Težko mu je bilo pri slovesu, kajti sedaj je potovanje izredno nevarno. Poti so polne roparjev, kajti mnogo ubeglih vojakov je, ki se preživljajo z ropanjem. Najnevarnejšo pot bi morali nastopiti 17. novembra. Gora Leotopo je zelo strma in ob poti ni nobenih hiš. V Konhanu je poprosil za vojaško spremstvo, toda povelnik, ki je menda sam ropar ali pa vsaj z ropari v zvezi, mu je dejal, da se ni treba bati, kajti vso pot je dal že dobro zastražiti. Drugo jutro (17. nov.) je sedel v nosilnico in ker je bil hud mraz in veter je potegnil na nosilnici zaveze dol, le spredaj je pustil odprto. Tako ni mogel videti kaj se za njim godi. Ob 10V2 predpoldan je začul krik od zadaj in predno se je zavedel, je že bilo okoli njega 7—8 razbojnikov. Tepli so ga z palicami, suvali z puškinimi kopiti in tako nečloveško z njim ravnali, da je krvavel po celem telesu. Hoteli so ga umoriti pa Marija Mati božja — hvali Ji, ga je rešila. Ko je ležal ves onemogel na tleh, so mu oropali vse do golega in ga pustili tako v hudem zimskem mrazu. Imel je več dragocenih predmetov za g. škofa Cenga in pa njegove kitajske misijonarje. Tako, da je škoda precejšnja. Jaz sedaj še ne morem ugotoviti, ker ne vem, kaj je imel vse s seboj. Previdnost božja pa je hotela, da je enega učenca zelo bolela noga in tudi eden nosač je bil nekaj bolan, zato sta zaostala. Eden je nosil malo obleke in knjige, drugi pa ročni oltarček. Le to dvoje so rešili. Proti večeru so vsi prišli v Čeči, kjer ga je pater Čen mazal z kit. zdravili in mu spiral rane. Odtod je odšel v Toučvanu, to je malo Kitajsko meste-
ce, kjer zopet maio počiva. Ód tu mi je tudi pisal poročilo o roparskem napadu. Pravi, da bo sedaj odšel v Chaotunga in da mu pridejo šol. sestre nasproti. V Tončvanu bo dobil vojaško spremstvo,
Jaz sem danes odšel na ministrstvo za zunanje zadeve in vložil strog protest, zahtevajoč, da se komandant v Konhanu najostreje kaznuje, da se išče napadalce in se z njimi obračuna in da se povrne škoda. Toda na kake velike uspehe ne morem računati, kajti vlada sama nima mnogo moči.
Pravkar sem dobil drugo pismo od g. Kereca. Med drugim mi piše tudi tole: Prosim te, povej vsem sobratom, da naj si vzamejo mojo zadnjo konferenco kot moj testament. Ljubiti se, boditi sveti, delajte za dobrobit Junanskega misijona, za katerega bom morda moral dati življenje na tem potovanju. Tudi misijonski križ so mi iztrgali iz prsi, imam le relikvijo sv. Janeza Bos-ca in v njo zaupam, da me ozdravi čudežno. Čutim velike bolečine v rebrih. Trpim velik mraz, ker sem brez obleke in (pokrivala) odej. Tu je že sneg. Dominus dedit, Dominus abstulit, fiat voluntas eius. (Bog je dao, Bog je vzeo, bodi njegova sv. vola.) Odpuščam iz srca vsem roparjem in molim za nje. — Vidite g. urednik, kako svete so želje in nameni tega našega velikega misijonarja. On je pripravljen dati tudi življenje za Kristusa. Še to dostavlja: Piši Novinam in č. gosp. uredniku, da boste dobili kako pomoč in boš lahko med mojo odsotnostjo lahko vodil misij, delo po začrtani poti naprej. — V njegovem imenu Vas torej prosim za duhovno in materijalno pomoč. Želim Vam in vsem bralcem Novin vesele božične praznike in srečno Novo leto 1939. Najlepša hvala tudi za Novine, ki jih prav radi vsi prebiramo. Prosim pošiljajte nam jih še.
Misijonske pozdrave in Corde Jesu (v Srci Jezušovom) vdani
Majcen Andrej, (namestnik g. Kereca.)
Prošnja. Lepo prosim vse naročnike Mar. Lista i njihove poznance, naj skočijo misijoni našega rojaka na pomoč. Dare pošlite na uredništvo Mar. Lista v Črensovce, Slov. Krajina i zapišite točno, da so poslani za misijon g. Kereca. — Urednik.
Ki podpira misijone, si zida nebeške hiše.
Tri božične mese.
Prišeo je božični večer 1871. leta. Na gradi von Venrepos (na Fran-cuskom) so se pripravlali na sveto noč. Med tem, da je v hižnoj peči goro močen ogenj i je segrevao sobo, je gospodarica grada, že srednje starosti, čtela božično premišlavanje. Vsa je bila potoplena v to čtenje, samo zdaj pa zdaj se je zglednola na dete i duhovnika, šteriva sta se veselo razgovarjala pri toploj peči. Dečak, petih ali šestih let, z žutimi vlasmi i z svetlimi i bistrimi očmi kak svečka na božičnom drevi, je bio njej edina tolažba, ar mož vojaški častnik, je spadno v bitki pri Sampigne. Dühovnik je bio njeni brat, povrno se je z misijona domo i zdaj je prišeo tolažit sestro. Na prošnjo maloga Henrika, tak se je dete zvalo, je mogeo prlpovedavati to, ka je do-žlvo v Afriki. Se razmi od Črncov, od živali i od ladij i. t. d. Komaj je do-končao edno, ga je mali za drägo proso, ne se je mogeo odtrgati od strica
—	misijonara.
Po večerji je gospa prosila brata, da bi šo spat. Znala je, ka je šče trtiden od vožnje i ka je obliibo meti tri božične meše v cerkvi. Prvo mešo je šteo služiti za mrtvoga svaka, driigo za siroto, Henrika, tretjo pa za domovino šče krvavečo od telki ran ... .
Henrik bi jako rad šo k toj božoj slUžbi. Nigdar je šče nej bio prt ponočki. Čiio je samo gučati od jaslic i pastirske pesmi. 1 zdaj, gda bi meo stric mešo, bi šče vse jakše bilo. Ttidi mama njemi je obečala, da bo šo. Prišla pa je zima i on je mogeo rad ali nerad v posteo. Mama, da bi ga potolažila, ga je pitala: „Moj Henrik, ka želež, da naj prosim lfiboga Jezusa, da ti prinese i ka naj prosim maloga Jezuša, gda de stric meštivao za očo?"
—	Brez odgovora je ostao sin.
„Želeš sablo?" Mati je bila generalova hči i žena častnika. Mislila, da sin bo meo isto pozvanje. — Dete je mukalo,
„Želes lepi križec, da boš ga po nedelaj noso?"
Zdaj njej je odgovoro z nej.
„Želeš top, da boš strelao?" „Ne želemsi mama". Ka pa želeš, povej mi hitro, obltibim ti, da ti bo Jezušek vse, ka boš želo, prineso.
Zdaj je Henrik, z svojima malima ročicama prijao mamo okoli šinjeka i njej je pošepetno:
„Mama, želem si eden kelih i mešno obleko."
To želo je Henrik ne zdaj prvič povedao mami, ar njemi je ona že vse pripravila pred ednim tjednom.
Vseedno se je začfldila i ga pitala:
„Da, za koga boš pa meo mešo?*
„Za očo". Pri toj reči se je mati zaskuzila. Sin je mislo kak ona. Vseedno se je znala premagati i ga z smehom pitala naprej :
„Ščeš iti za stricom?" — Da, mama.
Potem pa moreš tiidi tri meše služiti. — „Bom, mama".
I za koga boš sliižo prvo? — „Za očo".
„I drügo?" — „Tildi za očo". — „I tretjo?" — „Ravnotak za očo".
Samo za očo? Za mamo nikaj? — „Tak, mama".
„I zakaj ravno tak?" — „Mama ti nesmeš vmreti".
Pri tom tak odkritOsrčnom odgovori, je mati zajokala. Vzela ga je v Toke, ga blagoslovila i prosila : „Moj Bog, ohrani njemi nedužnost". Nato ga je piistila yzgojitelici, da bi ga spat odgnala. Henrik je zaspao z sladkim vfi-panjom, da njemi Jezušek spuni želo.
Ka je želo, je dobo. Poleg mešne obleke i keliha so bile tildi driige stvari potrebne za mešo, med temi zvonček, z šterim je on k meši zvao svoje vernike.
Vzgojitelica, kiiharica, kočijaž, stric i mama so mogli pazlivo gledati na novo daritev. Od toga časa se je Henrik samo z cerkvenimi rečmi igrao.
V	šestnajstom leti ga je mati poslala v „politehniško" šolo, štero je z najlepšim redom izdelao. Vseedno pa je on materi pravo pred začetkom šolskega leta; „Mama, jaz bi raj v rokaj meo kelih, namesto sable".
Mati se je ne viipala proti postaviti. Vesela ga je sprevodila v semenišče. Henrik namesto častnika, je postao goreči duhovnik i si zasltižo velko cerkveno čast. Zdaj nema več s pleha keliha i papirnatoga odivala, liki najlepšo dOhovniško oblačilo i zlati kelih.
Gda opet pride božič, on po navadi sliiži tri meše. Prvo za očo, da bi ga Jezuš v nebo vzeo, driigo še za svojo vedno krvavečo i nesrečno domovino, tretjo za mamo, da njemi jo Bog ohrani vnogo let. Zdaj zna, da se meša tüdi lejko slUži za žive. I mati ? zanjo je vsaka sinovina meša .Vesela Polnočnica".
Vganke.
Rešitev vgank 12. snopiča od 1. 1938.
1.	Ka je molitev?
2.	Kak se mora moliti, če ščemo biti poslühnjeni ?
3.	Ka smemo prositi v molitvi?
Vse tri vganke je etak rešo Hozjan Jožef, Vel. Polana hš. 44,r šolar 3 razreda:
Hvaljen Jezuš I Prečastiti gospod uredniki Najlepše vas prosim, če bi šteli sprejeti moj list. Vem, da vi mate puno skrbi z vrejtivanjem naših krščanski listov, štere tak vsi radi čtemo. Vendar pa, čeravno vas motim, vam odgovorim na vaše vganke, ki ste jih stavili v 12. štev. Marijinoga lista. 1. Ka je molitev? Molitev je pobožno povzdigavanje düha k Bogi. 2. Kak se mora moliti, če ščemo biti prislfihnjeni? Če ščemo biti prisliihnjeni, moramo moliti z vüpanjom, goreče, pobožno. 3. Ka smemo prositi v molitvi?
V	molitvi smemo prositi, da bi krščansko živeli i se zveličali.
Na prvo dvoje pitanje si jako lepo odgovoro, Jožek, na tretje pa bi etak mogo popraviti: V molitvi smemo prositi vse, ka ne grešnoga, v prvoj vrsti pa moramo prositi i ne samo smemo, da bi krščansko živeli i se zveličali, kak. si napisao. — Pridi si po nagrado.
Nove vganke.
Pribiižavle se Svečnica, deca hodijo spevat svečniške pesmi od hiše do hiše. Vgonite dečica,
1.	Kak je prišla te navada med nas, da se spevlejo svečniške pesmi od hiše do hiše?
2.	Kda je dobra, zdrava ta navada?
Pošta.
Št. Pintarič. Chieri. Prošene Novine, M. List s kalendarom pošilamo. Le molite, dober tisk je apoštol, da bo diiše lovio, je potrebna molitev. Po-nüjeni živlenjepis je pa bio že prie z driige strani zasiguran. Pozdravleni ▼si štirje.
Naročnikom.
Gda vam, dragi naročniki, do rok damo prvi snopič M. Lista v novom leti, pridemo že pettreseto leto k vam. Ne odtlrajte nas, sprejmite nas t Z Marijinim blagoslovom prihajamo, te ga v obilnosti čtidili v živlenji, na smrtno vüro pa najbole. Zato nas sprejmite, obdržite Marijin dar, Marijin List i ga širite. Po Mariji bodite pozdravleni i blagosloyleni.
Črensovci, 8. januara, na göd sv. Driižine, Jezuša, Marije, Jožefa.
K I e k 1 Jožef, dühovnik, urednik M. Lista.