Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Dne 10. aprila so avstrijski škofje svoje zborovanje sklenili in dan poprej se poklonili svetlemu cesarju, kjer so bili naobedpovabljeni.— Vposlanskizbornici je bila občna razprava o državnem proračunu v treh dneh gotova, zdaj je o tistem predmetu podrobna razprava. — Na Dunaju hočejo vsi železniški delavci delo ustaviti. Geško. Vodja čeških Nemcev celih 34 let, dr. Franc Schmeykal, je 5. t. m. umrl v Pragi in je bil 9. v Geški Lipi slovesno pokopan. — Mladočehi z veliko nevoljo gledajo katoliško gibanje na Češkem in Moravskem. Zoper to je mladočeški poslanec Engel na shodu v Kolinu priporočal liberalne učitelje in brezversko šolo. Gudno, da ravno učitelje liberalci povsodi hočejo rabiti zoper katoličane! Solnograško. V Solnogradu so protiliberalci zmagali pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop v III. in II. razredu. Ako liberalci res toliko skrbe za občni blagor, čemu se jim nekaj časa sem zoperstavlja toliko gospode na Dunaju in v Solnogradu? Naj nam na to odgovori »Mariboržanka«! Štajarsko. Dr. Portugal je že štrtokrat izvoljen za župana v Gradcu. — Poslanec Kaltenegger je dobro govoril v državnem zboru o propadanju kmetskega stanu, katerega splošna beda tira v roke anarhistov. Kdo je kriv, da ne pride v državnem zboru Falkenhaynov predlog o kmetijskih zadrugah v razgovor? Liberalci! — Leta 1854 zasnovani 6. poljski topničarski polk bode letos slavil v Gradcu štirdesetletnico. Imatelj mu je ves čas nadvojvoda Viljem. Koroško. Uinrl je 9. aprila preč. g. Andrej Alijančič, stolni kanonik in dolgoletni odbornik družbe sv. Mohorja. Slovenci mu ohranijo blag spomin. Nekaj dnij prej je umrl zagrizen sovražnik Slovencev, deželne sodnije svelovalec, Ferd. Steiner, kateri si je celo v oporoki prepovedal pri pogrebu slovenske duhovnike. K r a n j s k o. Grof Hohenwarth se je zahvalil na zaupnici volilcev ter zagotovil, da se bode trudil zastopati koristi svojega volilnega okraja in drage domovine. — Železniška proga od Grosuplja do Straže na Dobnjskem je dodelana in se izroči javnemu prometu 1. junija. — V Ljubljani bodo dopolnilne volitve v mestni zastop od 16. do 21. aprila. — V TržiČu so usnjarski pomočniki delo ustavili, štrajkajo. — Znani rodoljub in tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, gosp. Ant. Zlogar, jepostal župnik v Kranjski gori. Primorsko. Dne 1. aprila je država v svojo skrb vzela javna skladišča v Trstu. — Zadnjo nedeljo se ,je ustanovila »Kmetijka družba« za Trst in okolico. Jako polrebno društvo! — Goljuf Kontento, ki je izneveril pri trgovski blagajnici 61.000 gld., je pobegnil z neko vlačugo, njegova žena pa je iz Genove vrnila blagajnici od moža njej poslanih 25.000 gld. — V prihodnjen mesecu bodo velike vaje c. in kr. mornarice pri Pulju. — Iz Goriškega zdaj močno sol utihotapljajo. Na Laškem so namreč na sol davek naložili, da se prodaje kilo po 17 kr. — V Trstu, (iorici in Rovinju so dobili vsi sodnijski služabniki zaukaz, da se morajo v jednen letu dobro naučiti slovenski, oziroma hrvaški. Tako je prav, in takega ukaza je tudi drugje treba! Ogersko. Košutova sinova se obnašata, kakor bi njuni umli oee Ludovik bil kak kralj. Sprejemata odposlanstva ali deputacije; tudi učiteljstvo se jima je hodilo klanjat ler vodijo učitelji šolarje na Košutov grob, kakor na grob kakega svetnika. Ves svet se strrae vpraša, kam bode lo prišlo ? O nesrečni dualizem; ako Ogri ne bi imeli svoje vlade, gotovo se kaj takega nikoli ne bi moglo dogajati! Vunanje države. Rim. Poljski državni poslanci na Dunaju so udano zahvalo poslali sv. očetu za encikliko ali papeževo pismo, o katerem smo pred 14 dnevi govorili. Te dni so papež Leon XIII. tudi vsprejeli Krakovskega knezoškofa, kardinala Dunajevskega. Italijansko. Kralj Umberto se je s svojo soprogo mudil v Henetkah, kamor je tudi prišel nemški cesar Viljem II. s premstvom. Rile so velikanske slovesnosti. — 2e parkrat je v poslanski zbornici v Rimu manjkalo toliko poslancev, da zbornica ni bila sklepčna. — Ministerstvo hoče nekoliko prišlediti, ker namerava sedaj več generalov vpokojiti. Francosko. Grof Pariški se je te dni izjavil, da se bodo Francozi kmalu naveličali republike in bodo njega poklicali za kralja. Kakor se vidi. ta želja se baš njemu ne bode izpolnila. Angleško. Ministerskemu predsedniku, Rosenbery, včasih hudo prede v spodnji zbornici; nedavno je za neki predlog dobil komaj jeden glas večine. Govori se, da bode dal razpisati nove volitve. — Angleška kraIjica si je šla zdravja krepit na Italijanško in biva sedaj v Florenci, kjer sta jo obiskala italijanski kralj in kraljica. Ne4mško. Umrl je slavni katoliški pesnik Fr. V. Webor. — Državni zbor je vsprejel pastavo o davku na borzo. — Poljski poslanci na Nemškem se sicer kažejo pri vsaki priliki kot domoljube ter radi ustrežejo vladi, toda ta jim to pičlo plačuje. Na poljskih Ijudskih šolah se sme pri večjih otrokih poljščina le po dve uri podučevati. Rusko. Garjevič prestolonaslednik se bode letos oženil s hesensko princeso Aliso, ki se že pridno ruski uči in bode pristopila k pravoslavni cerkvi. — Minister Giers še vedno boleha. Bolgarsko. Veliko je na svetu nezadovoljnežev, in tudi v tej mladi državi se pojavljajo radikalci; že imajo več časnikov, ki bi radi odpravili prvega ministra Stambulova. Srbsko. Bivši ministerski predsednik Simič pride za poslanika v Petrograd. Da ,je moralo odstopiti njegovo ministerstvo, tega je baje največ kriv kraljev oče Milan, ki je hotel denarja od finančnega ministra. Sedanje Nikolajevičevo ministerstvo baje tudi ne bode učakalo posebne starosti. Nesrečna dežcla! Turško. Vlada je izjavila črnogorski vladi, da bode strogo pazila na Albance, da ne bodo hodili na črnogorsko mejo krast in pretepat se, da jili navadno nekaj mrtvih obleži, kakor zopet pred nukaterimi dnevi. Grško. Dve angleški družbi sta giadili po Grškem železnice Vlada jim je baje delala innogo preglavic, tako da sta delo opustili. in zdaj bodo tožbe in denar si bodo pri tem delali odvetniki. Špansko. Zbornici se predloži jako ostva postava zoper sncijaliste. Samo taka postava bode javaljne mnogo koristila. Ljudem je Iroba dela in jela, in v Andaluziji je na tisoče siromakov — delavcev; česar so krive v prvi vrsti ničvredne lastninske pravice, kakor v Italiji. Amerika. V severnih zedinjenih državali, v ¦/.&padni Pensylvaniji. štrajkajo delavci v premogokopih, zlasti Ogri. Prišlo je do krvavih izgredov in nemirov, več delavcev in policistov je bilo ustreljenih, ker so se t-elo žene pridružile razgrajalcem.