glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zrriaj Ljubljana
jtjlKsu
cy
glob zmaja „7
1978 letnik XIII
55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 5 23. marec 1923 5 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
V novem Zmaju v Stegnah nasvidenje v septembru !
Pričakovanje se je izteklo.
napočil je mesec avgust, mesec kolektivnega letnega dopusta za proizvodne delavce ljubljanskega obrata. Že koncem avgusta bomo na novi lokaciji, v novih velikih proizvodnih halah polagoma vključevali posamezne linije in 1. september bomo nedvomno smatrali za dan, ko bo proizvodnja baterij že v polnem in normalnem razmahu.
Obdobje zadnjih dveh in pol let, ko je ZMAJ gradil novo tovarno je obdobje velikega zgodovinskega pomena, katerega prave vrednosti v tem trenutku še niti dojeti nemoremo.
Davne sanje in želje so se nam dokončno uresničile.
Nasvidenje septembra v novem ZMAJU v Stegnah. My
S selitvijo mehanične delavnice v juliju se je začela selitev ZMAJA
Sodobna tehnika
vskladiščevanja
Velika večina delavcev Zmaja se še dobro spominja, kako je v proizvodnji potekal notranji transport pred desetimi in več leti. Poleg enostavnih, primitivnih vozičkov in "rudlnov" se je največ materialov in baterij prenašalo ročno. Vozički z majhnimi koleBčki so poskakovali med oddelki in po hodnikih kot danes avto na naj-slabši jamasti, makadamski cesti. 0 kakršnihkoli tekočih linijah ni bilo govora. Celo gotove baterije smo na rokah znosili v ekspedit.
0 takratnem načinu notranjega transporta bi danes lahko napisali obsežen zapis, vendar preje navedeno omenjamo le zato, da bi pravilneje ovrednotili današnji transport, o katerem bomo obširneje pisali v
Še leto dni nazaj... ročni transport na podest skladišča.
eni naslednjih številk glasila. Danes pa dajemo poudarek o sodobnem postopku vskladiščenja materialov in baterij.
Pisali smo še, da bo v novi tovarni v Stegnah visoko paletni sistem skladiščenja reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov.
To skladišče danes že obratuje. Od tal do stropa je montirano kovinsko ogrodje in v treh vzporednih linijah tečejo tirnice pod stropom za tri električna dvigala "MINOH looo" tovarne "Vulkan" z Reke. Voziček in vilice so proizvod "Indos" Ljubljana. Delavec mora biti ob upravljanju dvigala v kabini, katera je s hrbtne strani in od zgoraj zaščitena s kovinsko mrežo tako, da ni nevarnosti, da bi se delavec poškodoval.
V kolikor kabina med vožnjo slučajno zapne ob štrleč predmet, se viličar avtomatsko ustavi in je s tem vsaka nevarnost izključena. Na koncu vseh motornih gibal so montirana končna varnostna mikrostikala. Pri gibanju v in iz regalov se nahajajo celo dvojna mikrostikala.
Po hodnikih na obeh koncih pa so čvrsti odbojniki.
Oglejmo si še nekaj podrobnosti o delovanju viličarja. Ta ima štiri givanja: vožnja vzdolž hodnika z dvema brzinama, dviganje in spuščanje z dvema brzinama, vlaganje in izvla-čenje vilic iz regala z eno brzino, ter ročno obračanje
—
^OV
/5 d o\
|
okrog svoje osi. Vsa gibanja so elektromotorna, razen obračanja okrog osi, ki je ročno. Vzdolž hodnika se viličar giblje na kolesih,ki se nahajajo na mostu. Po mostu se povprek na to gibanje giblje maček, na katerem je plošča, a po tej plošči se rotacijsko giblje steber. Po stebru se navzgor in navzdol giblje voziček na katerem so vilice. Elektromotor za gibanje vzdolž hodnika ima vgrajeno zavoro, ki omogoča počasno ustavljanje in gibanje brez trzljajev.
Delavec se v času dela nahaja v kabini v kateri je popolnoma varen pred poškodbami, a v njej se nahajajo varnostna mikrostikala, ki zaustavljajo viličarja v primeru kakršnegakoli zapleta.
Navajamo še konkreten primer pri delu vskladiščevanja palet v regale na primer, če želimo vložiti paleto na paletno mesto 33, v regal A, nadstropje IV.
Viličar vzame paleto izpred regala A, delavec okrene vilice proti regalu A, stisne tipko "naprej" in tipko "gornji položaj IV". Po preklopu v drugo brzino spusti delavec tipko naprej in na pa-letnem mestu 32 pritisne tipko "stop". Viličar se preklopi v prvo brzino in avtomatsko zaustavi na paletnem mestu 33* Do takrat se je breme dvigalo na IV. nadstropje. Tedaj se pritisne tipka "vložiti" in breme se avtomatsko vloži. Nato se pritisne
Pogled na eno od treh prog v našem novem skladišču, kakršnega še nismo imeli nikoli.
tipko "spodnji položaj IV", ko se vilice zaustavijo, pritisne tipko "izvleči" in viličar se avtomatično zaustavi v položaju pripravnem za nalaganje naslednje palete.
Primer je opisan zelo strokovno in na pivi pogled zapleteno, pa v resnici ni tako. Vsekakor pa je treba poudariti pomembno prvino pri novem načinu transporta in vskla-diščevanja. Gre predvsem za to, da v prihodnje transportni delavec ne bo zgolj težak in "robot" v tistem smislu besede, ko mu ne bi bilo treba niti misliti, kajti prihaja čas, ko bo treba tudi vedeti in znati manipulirati ne samo s transportnimi sredstvi, temveč tudi z materiali. Temu bi lahko rekli, da bo treba več "posluha" za določeno namembnost materialov, ki jih bo transportni delavec odvažal na posamezna mesta.
Na kratko bi zaključili misel, da se bo moral sleherni delavec strokovno in tehnično izpopolnjevati, k temu pa
Če ste preslišali v radiu
V torek zjutraj 18. julija pred pol šesto je v redni oddaji z naslovom "na poti v službo"sodeloval v intervjuju naš delavec, strojnik na PL R 14 Muhič Vinko. Odgovarjal je na vprašanja novinarja, kje in koliko časa že dela, kako je zadovoljen, od kod se vozi ter še na vprašanje o sodelovanju v organih upravljanja.
Muhič Vinko, ki dela kot strojnik v Zmaju že pet let, se vozi na delo z Vrhnike.
0 težavah in gneči na poti v Zmaja bi lahko veliko povedal, deloma slabša bo vožnja v Stegne. Sicer pa z
bo primoran tudi zaradi spremenjene narave dela. Tehnika je v Zmaju prodrla tudi na to področje.
0 notranjem transportu bomo še pisali. Že zdaj pa lahko zatrdimo, da bo vsakdo na transportu usposobljen za vožnjo z viličarjem. V ta namen je že potekalo strokovno izobraževanje, ki s bo nadaljevalo jeseni. Prvi novi "šoferji" viličarjev so že delali prve ure vožnje z diplomo v žepu. Diploma pa še ni vse. Treba bo več pozornosti pri manipuliranju z materiali, da ne bodo poškodovani kartoni z baterijami in drugim, kot je to že bil primer.
My
zanimanjem spremlja novogradnjo in pričakuje, da se bodo izboljšali delovni pogoji, red in čistoča. Je tudi član samoupravne kontrole, član ZK, član izvršnega odbora sindikata itd. V radiu je omenil tudi veliko zanimanje naših delavcev do letovanja v počitniških domovih, najšibo v Bašaniji ali na Uskovnici.
In tekoča problematika? Odgovoril je, da je v ospredju skorajšnja selitev Zmaja
na novo lokacijo v Stegne.
Ob tem zapisu naj še omenimo, da je v isti oddaji pred časom govoril tudi Hočevar Drago. Takrat ga je novinar "ujel" navsezgodaj pred samim vhodom v tovarno Zmaj.
My
Mehanična delavnica
V četrtek, 13. julija - pa še na praznik šoferjev - je na našem dvorišču postalo nadvse živahno. Bil je dan selitve mehanične delavnice. Že dan poprej so vozili v Stegne razne manjše dele, stroje pa postavili na dvorišče, jih očistili in prekrili za čez noč. Viličar iz Javnih skladišč jih je z lahkoto natovarjal na avto, v Stegnah pa je čakal drugi viličar za raztovarjanje. Vse je šlo brez nezgod.
Ta dan lahko smatramo za selitev mehanične delavnice, brusilnice in orodjarne. V delavnici je začasno ostala le ena stružnica in vrtalni stroj za najnujnejše potrebe, omenjena stružnica pa bo na novi lokaciji našla drugo mesto. Istočasno so preselili
tudi doma konstruiran in izdelan stroj za linijo 3R 12, ki ga bodo v novi delavnici še izpopolnili, predno ga bodo dokončno postavili na za to določeno mesto.
Ki dvoma, da bo nova mehanična delavnica z ustrezno razporeditvijo strojev in delovnih miz kaj kmalu tudi po videzu vzbujala občutek sodobno urejene delavnice, v kateri se lahko rojevajo tehnično in strokovno zahtevni specializirani stroji.
Ob vsem tem pa ne moremo mimo nekaterih mejnikov našg delavnice. Naj samo na kratko omenimo, da je bila še pred dobrimi desetimi leti namenjena izključno vzdrževanju takratnih strojev in naprav in se je nahajala v prostoru
naše sedanje jedilnice. Jedilnica pa je bila v prostoru sedanjega finančno računovodskega sektorja.
V	tistem času je bil prostor sedanje delavnice, ki se je pravkar preselila, še odprta pasaža, tlakovana z lesenimi kockami, v kateri je bila kolesarnica. Kolesa smo takrat obešali na kavlje na posebnih stojalih. Sicer pa je bila pasaža natrpana z raznimi polizdelki, v proizvodnjo in laboratorij pa je vodilo dvoje vrat.
V	času rekonstrukcije je bil v pasaži del proizvodnje in prvi stroj paperlined za člene R 6. Za tem se je pasaža obnovila v popolnoma nov prostor, kamor se je preselila mehanična delavnica. To se je zgodilo na prosto soboto 18. januarja leta 1969. Za takratno selitev so bili vsi delavci zelo aktivni. "Nekatere kar vidim,
da ne morejo prikriti navdušenja nad boljšimi pogoji dela", smo takrat zapisali v našem glasilu in res so čez nekaj dni napeli vrvico med vrata, ki jo je moral prerezati takratni direktor Zmaja.
V	skoraj desetih letih pa je v mehanično delavnico posegel razvoj in napredek ter se razvila takšna usposobljenost vseh strojnikov, da so rezultati njihovega dela vidni v sami proizvodnji. S sedanjo selitvijo delavnice na novo lokacijo, v znatno boljši prostor, pa se bo nadaljevala in razvijala tradicija, ki ima korenine v Zmaju ob Šmartin-ski cesti.
My
Takoj po preselitvi mehanične delavnice na novo lokacijo ZMAJA pa še trenutek za spomin na zgodovinski dogodek v juliju leta 1978
Selitev .čaš"
Po nekajdnevni pripravi strojev za izdelovanje cinkovih čaš iz naše kleti, ki jih je bilo treba najprej očistiti, razmastiti in prepleskati, je nastopil četrtek 2o. julija kot je bilo predvideno za selitev.
V Grabljevičevi ulici se je pojavila mehanizacija iz Javnih skladišč in pričeli so natovarjati stroje za odvoz na novo lokacijo. Transport iz kleti do ceste ni bil problematičen, saj se naša klet nahaja v istem nivoju kot cesta. Bolj težavna bo selitev strojev iz prvega nadstropja, za kar bo potrebno posebno dvigalo. Ta selitev bo potekala v času, ko bo naše glasilo v tisku, zato bomo o selitvi strojev paperlined pisali v prihodnji številki.
Nedvomno je bil oddelek za izdelovanje čaš v kletnih prostorih med najslabšimi, kar zadeva delovne pogoje. Ne samo utesnjenost, temveč nizek strop, stalna umetna razsvetljava, vročina, močan ropot in slabo zračenje je pogojevalo težko pričakovanje dneva, ko se bodo tudi za ta delovna mesta izboljšali delovni pogoji. Da smo se pred leti ob nabavi teh strojev odločili za klet, je bil takrat edini izhod v vsesplošni utesnjenosti Zmaja, ki ni imel nikakršne možnosti za razširitev. Po dolgih letih bodo delavci pri čašah zaživeli v novi prostorni in svetli proizvodni hali. Tega pa se odkrito veselijo in s selitvijo je nastopilo navdušeno razpoloženje.
My
5 sestanka
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v tovarni se je sestala 16. maja z namenom, da izvrši nadomestne volitve.
Dosedanji predsednik
Jože Fabjan je namreč odšel
z naše delovne organizacije.
Za novega predsednika OOZSM je bil izvoljen tov. KONČAN Jure, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika oz. sekretarja. Za sekretarja je bil izvoljen Jeriha Metod, ki je bil dosedaj referent za kulturno dejavnost, na novo pa je bila v predsedstvo izvoljena tov. Bizjak Tanja, ki bo opravljala delo referenta za kulturno dejavnost.
Predsedstvo osnovne organizacije tako sestavljajo:
KONČAN Jure, predsednik JERIHA Metod, sekretar SMRDEL Aleš, informator
mladine
VRČEK Anica, kadrovski referent
PERKON Iztok, referent za
športno dejavn.
BIZJAK Tanja, referent za kulturno dejavnost
ČERNE Andrej, referent za idejnopolitično delo
ROBAR Dragica, blagajnik.
Mladinci pa so na tem sestanku obravnavali tudi priprave na 1o.kongres ZSM Slovenije, poročilo o delovanju Občinske konference ZSM Ljubijana-Center, dogovorili pa so se tudi o sprejemu novih članov v osnovno organizacijo, saj je v tovarni veliko mladih, ki še niso vključeni v Zvezo socialistične mladine.
Sicer pa bo o načrtih mladinske organizacije povedal kaj več novi predsednik v naslednji številki glasila.
M.K.
Pred pleskanjem strojev je bilo treba vse dele očistiti in razmastiti
Učenci na počitniškem delu
V	letošnjem letu naša tovarna dijakom in študentom, ki želijo delati v času počitnic, ni na široko odprla vrata, tako kot prejšnja leta. Vzrok je v tem, da imamo veliko dela in skrbi zaradi preselitve in ne moremo niti tehnično niti strokovno omogočiti mladim uspešno prakso.
Praktikante smo v Ljubljani usmerili predvsem v mesecu juniju in juliju, v avgustu bodo le štirje (v obratu vzdrževanja, prodajni službi in finančnem sektorju). Največ učencev je zaposlenih v proizvodnem obratu (8); v mesecu februarju pa je še 6 učencev osnovne šole opravljalo tu obvezno 1o-dnevno prakso. V obratu vzdrževanja so letos sprejeli pet dijakov, v glavnem elektrotehniške stroke zaradi razdiranja elek-troinštalacij. Tehniški sektor je sprejel štiri dijake strojne in kemijske stroke, prodajna služba tri, nabavna služba enega. Ena dijakinja pomaga v kuhinji in dve v finančno računovodskem sektorju. V kadrovskem sektorju je na praksi študentka - naša štipendistka.
V	obratu Šentvid je bilo letos največ mest za praktikante. Enajst učencev osnovne šole je opravljalo obvezno enotedensko prakso v juniju, poleg teh še 2 dijaka v juniju in juliju. V mesecu avgustu pa bo šentviški obrat sprejel kar 13 mladih, ki bodo posvetili svoje počitnice fizičnemu delu v tovarni.
Vsega skupaj smo sprejeli letos na delo 57 učencev, od tega so 4 naši štipendisti. Številka je kar visoka, vendar moram pripomniti, da je kar tretjina od teh opravljala prakso od enega tedna do deset dni; to so bili učenci zadnjega razreda osemletke, ki morajo obvezno opraviti praktično delo v gospodarskih organizacijah. Praktikantov, ki delajo po en mesec ali celo dva, pa je letos malo.
Povpraševanje po počitniškem delu je vedno precejšnje, več kot imamo prostih mest. Upajmo, da bodo v prihodnjih letih mladi prav tako radi prihajali na delo v našo tovarno, čeprav bo lokacija odročnejša.
M. Barborič
na praksi
Kumer Andrej je že drugič na obvezni šolski praksi v Zmaju. Že lani je opravljal delo na praznitvah in testiranju baterij v elektrofi-zikalnem, laboratoriju ter uspešno nadomestil odsotnost Sedej Zalke zaradi letnega dopusta. Delo mu je bilo všeč in zanimivo, zato se je letos zopet ponudil za opravljanje istih nalog.
Kumer Andrej se bo v jeseni
KUMER Andrej - praktikant že drugo leto testira baterije
vpisal v četrti letnik Tehnične srednje šole smer šibki tok, v avgustu pa si bo privoščil počitnice s pri-službnim denarjem v času prakse, delno pa ga bo namenil za smučarsko opremo.
Kot večina praktikantov Andrej nima težav z vsakodnevnim zgodnjim vstajanjem, saj je vedno med prvimi na svojem delovnem mestu.
Kot vsem ostalim tudi njemu želimo uspešno šolsko leto.
My
zmaj
Stancarija v malem
V oddelku, v katerem se finali-zirajo baterije E 2o imamo že nekaj Sasa stanco za izsekavanje pokrovk in lepenke za člene E 12, E 14 in E 2o. To pa sicer ni nič posebnega, če nas omenjena 25 tonska stiskalnica ne bi spominjala na Zmajevo štancarijo izpred desetih in več let. Tedaj smo v prostoru, kjer je danes drla-dišče depol.paste imeli od-
V Zmaju so se pojavili pleskarji. Ekipa mož v značilnih svetlih oblekah s čopiči v rokah se tokrat ni lotila sten, česar smo bili vajeni videvati v zadnjih letih, temveč so segli po strojih. Pojavili so se v kleti 18. julija in bodo nadaljevali z delom, dokler ne bodo v celoti prepleskali vse stroje, kovinske omarice in nazadnje še plastične regale s avo barvo.
Priznati je treba, da večina strojev ni videla barve, odkar so bili kupljeni. Na novi lokaciji, v novih prostorih ob ustrezni razporeditvi bodo prijetno vplivali na pogled, obenem pa na svoj način prispevali k občutku delavcev za vzdrževanje čistoče in reda.
Pleskanje strojev se izvaja po vrsti, kakor je planiran odklop posameznih linij.
delek s petimi Stancami in del pločeviname.
Omenjena stanca s 12o udarci ria minuto je v celoti izkoriščena za preje navedene polizdelke. Že pred časom smo jo pripeljali v Ljubljano iz obrata Šentvid, na kateri je bil izveden remont, potem pa je bila namenjena za preizkušanje novega ali popravljenega orodja.
Kompleks linije je treba demontirati na posamezne sklope, jih temeljito očistiti in razmastiti.
Zakaj ravno siva barva?
Zanjo se je odločil arhitekt na osnovi določenih razlogov in ki vodi nadzor nad notranjo opremo Zmaja kot celote.
Etancanje pokrovk na 25 tonski Stanci v oddelku baterij E 20
Vzrokov, da se je proizvodnja pokrovk prenesla nazaj v Ljubljano je več, med pomembne pa spada orodjarna v Ljubljani, ki je zmožna vsak hip popraviti napako na orodju in se s tem skrajša čas zastojev.
Naj še'omenimo, da klasičnega prebiranja pokrovk upoštevaje izmet, ki nastaja pri izsekavanju in za kar je bilo treba pet do šest parov rok, ni več.
Sedanji način sejanja, kot je slišati, bo v bližnji prihodnosti na strojni pogon.
v novi tovarni bomo za začetek imeli takšne delovne pogoje, da jih bomo lahko izboljševali in ustrezno dopolnjevali
Pleskanje strojev
Navdušeni smo...
Na hodniku pred finančno računovodskim sektorjem že dalj časa opažamo kopičenje kartonov z raznimi arhivskimi materiali, katerih večina je pripravljena za preslikanje na mikrofilm za naš arhiv. Torej, se ta sektor pripravlja že na selitev, sem si mislil in pobaral vodjo sektorja Ivico Jazbec, ki je povedala, da so si delavci v računovodskem sektorju že v celoti ogledali novo lokacijo oziroma prostore, kamor se bodo avgusta preselili. Površina je sicer malenkost manjša, to pa odtehta ugotovitev, da bo vse ostalo novo. Bilo je mnogo pohval in odkritega navdušenja.
Tudi računovodski sektor bo sam preselil z osebnimi avtomobili ves pribor in
Že itak ozek hodnik v računovodstvo je že zatrpan z dokumentacijo v kartonih za selitev
letošnjo dokumentacijo. Predvidevajo, da bi to storili na prosto soboto ali pa dvakrat popoldne. Vsekakor pa avgusta in lahko pričakujemo, da bo obračun za izplačilo osebnih dohodkov do lo. septembra že izdelan v novi upravni zgradbi v Stegnah.
My
Brigadirski
hooo-ruk
Petek Lojze je v Zmaju že eno leto kot električar v službi vzdrževanja. V okviru mladinske organizacije in akcije za udeležbo v mladinski brigadi se je javil prostovoljno in bil v mesecu juniju tri tedne v brigadi "Jože Klanjšek - Vasja", ki je v vasi Kožbane v Goriških brdih gradila vodovod. Delal je na tri in pol kilometrov dolgi trasi, kjer so kopali jarke, polagali cevi in jih zasipali.
Petek Lojze je bil že lani v brigadi v Suhi krajini prav tako na gradnji vodovoda. Verjetno so to upoštevali na letošnji brigadni konferenci v Ljubljani in ga izvolili za namestnika koman-
PETEK Lojze - letošnji brigadir
datna za delovišče, kjer je dnevno meril opravljeno normo.
Vsako popoldne, kot je povedal, smo imeli različne interesne dejavnosti od športa, fotosekcije, avtošole in slično, šli pa smo v pomoč tudi kmetom za razna poljska opravila. Ko pa smo jih pod večer povabili k tabornemu ognju, so se z veseljem odzvali.
Za vse vaščane bo vodovod izrednega pomena. Manjka sicer še celih 15 kilometrov do vodovodnega rezervoarja, vendar se bo njihova želja kmalu in to prihodnje leto, uresničila.
Slišati je bilo, da Petek Lojze letos ni bil edini kandidat za mladinsko brigado, vendar je v letošnjem letu selitev Zmaja in temu interesu se je bilo treba zavestno odreči.
Spomini na brigadno življenje so lepi in morda;jih bo v prihodnjem letu lažje zajeti večjemu številu kandidatov.
My
Ohranili bomo
Kdorkoli se je že ukvarjal z zgodovino Zmaja in njegovim 55 letnim obstojem, je vedno naletel na težave,glede arhivskih materialov. Čim dlje v preteklost smo skušali segati, tembolj je prihajalo spoznanje, da je vse zavito v kopreno pozabe. Skoraj nič pisanega nimamo, še manj pa je fotografij.
spomine
Sele zadnja leta se naši dogodki, spremembe, napredek in tehnologija sistematično beležijo na filmski trak, predvsem je obilica slikovnega gradiva zadnjih desetih let, odkar izhaja naše glasilo, dočim so pisani materiali ohranjeni z nekoliko starejšim datumom.
V rezultatih naše sedanjosti so ohranjena prizadevanja delavcev v preteklosti in prav zato je dolžnost nas
vseh, da ohranimo različne pisane in slikovne materiale ne samo za sebe, ampak tudi za prihodnjo generacijo.
Ker pa se tega zavedamo s polno odgovornostjo, smo naklonjeni končni odločitvi, da sedanjega Zmaja na Šmartin-ski cesti ovekovečimo. V ta namen je že bil sprejet sklep, da posnamemo 15 minutni barvni film, ki bo prikazoval dela v zadnjih dneh pred preselitvijo, delo v novih prostorih in samo svečano otvoritev.
Delavci Zmaja smo imeli priložnost spremljati snemalno ekipo v četrtek 13. julija, ko je filmski snemalec Janez Hrovat v celoti posnel notranje delovne prostore, posamezne prizore ob strojih, ročnem delu od kleti do podstrešja, kjer so nameščene dozirne naprave. Ob 14.uri pa smo posleni še prizor, ko delavci zapuščajo tovarno in se razkropijo v različne smeri proti domu.
Prav tako smo imeli v juliju priložnost opazovati fotografa, ki je s fotografskim aparatom poshel vse prizore v proizvodnji, ki so pomembni za naš arhiv.
Sedanji trenutek, v katerem živimo in delamo, bo z leti postajal vse bolj zanimiv. Posneto gradivo je pomemben dokaz za zgodovino našega Zmaja.
Zgoraj: razgled na Zmajevo dvorišče s prvega nadstropja. Levo: filmski snemalec snema na barvni film našo BD linijo.
Nadomestila in povračila v zdravstvu
V prejšnji številki glasila smo pisali o participaciji v zdravstvu, kar so naši bralci prav gotovo z zanimanjem prebrali, danes pa bi napisali nekaj o denarnih nadomestilih in povračilih.
Delavci in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestilo osebnega dohodka
2.	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
3.	posmrtnino
4.	pogrebnino.
Hadomestilo osebnega dohodka
obrtnika, katerim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji
- drugi delovni ljudje
(kmetje - kooperanti, rejniki itd.) če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
Delavci in drugi upravičenci
nimajo pravice do nadomestila
1.	če si namerno povzročijo nezmožnost za delo
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo v tem času delo, za katerega dobivajo plačilo
3.	za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravi-
lišču, razen v primeru, če je bil upravičenec na dan nastopa zdravljenja še vedno nezmožen za delo.
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila
-	če namenoma preprečujejo zdravljenje oz. usposobitev za delo,
-	če se brez upravičenega vzroka ne odzovejo vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled
-	če pristojni organ nadzora nad zadržanostjo od dela ugotovi, da se ne ravnajo po navodilih zdravnika.
Pravica do nadomestila v teh primerih preneha od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so preprečili oz-
Pravico do nadomestila OD
imajo:
-	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih,
-	izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic
-	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini poklic
-	učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk
-	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov
-	družinski člani umrlega
Izkop treh jam za betonsko sidrišče za tri stroje za izdelovanje cinkovih čaš. V ozadju bo odlagališče in skladišče čaš.
^grosup^p*0*
dravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ko jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja.
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
-	9o odstotkov od osnove
-	loo odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi,
-	loo odstotkov od osnove ne glede na vzrok zadržanosti vojaškim vojnim invalidom ter borcem NOB, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1.1.1945
do 15.5.1945.
Od prvega dne zadržanosti od dela gre nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev zdravstvene skupnosti:
-	loo odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, zar&di transplatacije kože, živega tkiva ali organov
v korist druge osebe itd.
-	80 odstotkov od osnove zaradi nege obolelega otroka
-	7o odstotkov od osnove zaradi nege drugega obolelega ožjega družinskega člana, izolacije oz. spremstva, če ju odredi zdravnik.
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni. Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 3o dni, za otroka do starosti 7 let oz. do
15 dni za nego drugih članov ožje družine.
Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
Ta povračila obsegajo:
-	povračilo prevoznih stroškov
-	povračilo za stroške prehrane in nastavitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
Povračilo potnih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar največ za razdaljo nad 15 km v eno smer in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Če pa zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povračila za poseben prevez.
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec, če je po mnenju zdravnika potreben. Za otroke do 15. leta starosti se smatra, da jim je potreben spremljevalec.
Posmrtnina
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po sporazumu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz
postani
član
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravi60 do denarne pomoči ob smrti.
Posmtmina znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SE Sloveniji v preteklem letu.
Pogrebnina
Ob smrti delavca ali drugega upravičenca ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina). Ta znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SE Sloveniji v preteklem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
samopomoči
Na dan začetka selitve mehanične delavnice je že navsezgodaj Juras Mirko začel podirati "pisarno" mojstra delavnice.
NAŠ GLAS
Glasilo delovne skupnosti podjetja »ZMAJ« Ljubljana
Ljubljana, 1. avgusta 1968	Letnik III., štev. 4
ob desetletnici
V zadnji številki glasila smo si pod gornjim naslovom ogledali pomembne dogodke zabeležene v julijski številki izpred desetih let. Tokrat si oglejmo, kaj smo zapisali v mesecu avgustu v tistem času.
Kolektivni dopust je za nami in vrnili smo se v prenovljeno tovarno. Napovedi so bile uresničene. Montirali smo še dvoje najsodobnejših avtomatskih linij za proizvodnjo celic za ploščate baterije; adaptirali smo garderobe in
izhajanja
sanitarije ter uredili in izboljšali ogrevanje in zračenje.
V obratu Šentvid je zaradi nerentabilnosti in vrste drugih razlogov ukinjena proizvodnja baterijskih svetilk, ukinjena je tudi dejavnost galvanskih storitev iz higiensko tehničnih in ekonomskih razlogov.
Samoupravni organi podjetja bodo čimpreje zavzeli dokončno stališke v zvezi z nada-
Oglasna deska in pod njo kolesa na Zmajevem dvorišču
ljnjo proizvodnjo elektrod.
Saj je upravni odbor s tem, da je zaloge elektrod okvalificiral kot nekurantno blago, to proizvodnjo pravno že likvidiral.
Pri nas se baterijska energija uporablja predvsem za baterijske svetilke,transistorske sprejemnike in otroške igrače, v razvitih deželah pa še za gramofone, magnetofone, vžigalnike, ventilatorje, električne ure in še za vrsto drugih aparatov.
Tovarni Tesla v Gospiču smo odstopili stiskalnico za stiskanje mošnjičkov SIMPLEK in stroj za polavtomatsko vezanje mošnjičkov HASSE.
Bomo dočakali topli obrok?
Od 125 anketiranih se jih je 71 % izreklo za t9plo malico, ki jo bomo začeli dovažati iz obrata družbene prehrane.
Naše podjetje je pred 4 leti z velikimi dfenamimi težavami zgradilo paviljon s šestimi sobami in tako dokončno odpravilo šotore, ki nam niti najmanj niso bili v ponos,
Stari napis na strehi, brez kolesarnice, brez garaž, brez ceste z dvorišča na še makadamsko cesto šele pred desetimi leti...
še manj pa za prijetno počutje gostov. Na osem do deset lesenih ogrodij, prekritih s platneno streho je danes le še trpek spomin na čase, ko nismo mogli niti misliti na najosnovnejše potrebe človeka na dopustu ob morju.
Dolga je pot manganove rude, preden pride do mlina v Šentvidu. Dobavljajo nam jo rudniki v Jeliku, Rupski reki in še drugih odročnih krajih v Bosni, do katerih ne vodijo niti prave poti.
Na zboru delovne skupnosti I. delovne enote je bilo rečeno, da po prihodu s kolektivnega dopusta verjetno kljub prizadevanju strokovnih delavcev ne bo še vse urejeno. Vendar želimo, da se to sprejme z razumevanjem in brez nepotrebne kritike.
Po stanju na dan 15. julija 1968 je bilo v našem podjetju zaposlenih 3^8 delavcev.
Zbral in
priredil My
Iz vezanega letnika 1968 glasila NAŠ GLAS. Pod naslovom KAJ BO JUTRI v obratu Šentvid je nakazano nadomestilo za svetilke, galvano, elektrode in šibke.
prejeli smo
"Glas Zmaja" številki 1-5 in 6 sta že v mojih rokah. Vesel sem bil obeh izvodov, se jih razvešelil kot prihoda dobrih prijateljev. Poudariti moram, da mi je vsak izvod zelo všeč, tako vsebinsko kot slikovno. Ni viden samo napredek v tovarni, temveč tudi napredek pri glasilu. Opaziti je, da se uredništvo trudi na vso moč, da ga stalno izboljšuje v celoti kot tudi posamezne članke.
V prvi številki me spominjate na moje tovariše Naceta Vojeta in nepozabnega Jožeta Hlebca.
Še danes ne morem verjeti, da pokojnega Hlebca ni več, da ga ne bo več med nami, posebno še, ko je z nestrpnostjo pričakoval, kdaj ga boste povabili v novo tovarno.
Bil je res odličen tovariš in strokovnjak v finančni stroki. Bil je tudi blagajnik republiške Zveze borcev za severno mejo 1918-19. Svoje posle je vršil izredno pedantno in še do danes nismo dobili nadomestila zanj.
Že sedaj želim vsem, ki boste delali v novih prostorih, da boste delali v polnem zdravju in veselju.
Celotnemu kolektivu pošiljam iskrene pozdrave
upokojenec
Franjo Kristan
ste
pripravljeni
na
samostojno
pot
v
prometni I vrvež?
Vedno več prometa na cestah povzroča dan za dnem nove prometne težave.
Vozniki in pešci so vedno manj vami. Zaradi zastoja prometa izgubimo veliko dragocenega časa.
Zrak in okolje sta vsak dan bolj onesnažena.
Te neprijetnosti povzroča tudi nerazumevanje nekaterih občanov, ki ne upoštevajo predpisanega prometnega reda.
Vozniki so velikokrat nedisciplinirani in z nedovoljenim načinom vožnje ogrožajo pešce, zlasti otroke, slabotne in starejše.
Pešci neprevidno prečkg£> cesto in hodijo po njej.
Vozniki povzročajo odvečen hrup, ker po nepotrebnem uporabljajo zvočne signale in s hrupno vožnjo vznemirjajo okolico. Tudi takrat, kadar ni nujno, se vozijo nekateri občani s svojimi motornimi vozili po ulicah in cestah, namesto da bi uporabljali vozila mestnega prometa. Tako zasedejo tudi parkirne prostore, namenjene voznikom, ki prihajajo iz drugih krajev.
Da bi vsaj nekoliko omilili težke prometne razmere je potrebno, da vsi udeleženci v cestnem prometu po svojih močeh prispevajo k izboljšanju prometnega reda. Tako se bodo počutili občani bolj vame, laže pa bo potekal tudi promet v središču mesta in na mestnih vpadnicah.
Nekatera vprašanja prometne varnosti, vzgoje in preventive v Ljubljani.
Porast števila in posledice prometnih nesreč zavzemajo že zaskrbljujoče razsežnosti. Stotine in stotine mrtvih in več kot ll.ooo telesno poškodovanih ljudi v prometu v enem samem letu v Sloveniji pomeni več kot ogromno izgubo narodno gospodarskih dobrin, pomeni izgubo človeških življenj, pomeni, da daje skupnost oziroma družba letno že več kot 12o milijonov dinarjev za zdravljenje poškodovanih ljudi v prometnih nesrečah. To pa je samo majhen del družbene škode, ker pti tem ni upoštevana škoda, ki nastaja zaradi odsotnosti ljudi v proizvodnem procesu in osebnih tragedij, ki jih prinašajo s seboj prometne nesreče.
Spričo dejstva, da so prometne nesreče in seveda s tem njih posledice v nenehnem porastu je dolžnost slehernega udeleženca v prometu, da prav v vsaki prometni situaciji in okoliščinah v katerih se znajde ravna skrajno previdno, defenzivno. Ravnati defenzivno pomeni, da se mora vsekakor držati prometnih predpisov, tova v okrivu dovoljenega ima "defenzivni" voznik velike možnosti in celo nekatere "svoboščine", ki si jih neroden in nevešč voznik ne sme privoščiti. Po drugi strani pa se zna dober voznik pravočasno odpovedati sicer dovoljenim manevrom; ker zna predvideti kritične situacije, ki jih utegne povzročiti nespreten voznik.
Posebno vlogo v zvezi s popularizacijo in širjenjem družbeno samozaščitnega osveščanja na področju prometne varnosti imajo zlasti nekatere institucije, delovne organi-
zacije nasploh, posebno pa je to stalna naloga tiska, radia in TV, seveda pa tudi naloga glasil v združenem delu.
Zavedati se moramo, da imamo vedno nove in nove generacije udeležencev v prometu: od šolskih otrok, se pravi pešcev in kolesarjev do mladih voznikov motornih vozil, kjer na žalost so žrtve prometa takorekoč najštevilnejše. Vedno znova je treba opozarjati na že znane, a vedno ponavljajoče se nevarnosti, ki so posledica človekove lahkomiselnosti, neprilaga-janja trenutnim prometnim razmeram, podcenjevanje tujih in precenjevanje lastnih vozniških izkušenj in sposobnosti, kot tudi nepoznavanje oziroma neupoštevanje določenih prometnih ureditev ali predpisov in znakov.
Vozila in ceste sodijo med najsodobnejše dosežke znanstvenih in tehničnih stvaritev. Človek jih je namenil v svoj prid. Promet se je uvrstil med najpomenbnejša torišča civilizacije, kjer se porajajo novi odnosi. Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si moramo mi vsi, ki se kakorkoli vključujemo v prometno življenje, prizadevati, da se bomo vedno in povsod držali omenjenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti.
Navedimo nekatera vprašanja, ki so najpogosteje povezana s prometno varnostjo v taki ali drugačni obliki. Na primer: - predvidevanje razvoja in nastanka drugačnih prometnih
okoliščin
-	defenzivno ravnanje v vsakem primeru - v prednostni ali neprednostni situaciji,
-	prilagajanje hitrosti vožnje, voznotehničnim, prometnim
in drugim razmeram,
-	nikdar ne vozimo na meji svojih sposobnosti,
-	nikoli ne prehitevajmo drugega vozila, če nismo prepričani, da je to potrebno, dovoljeno in možno,
-	vozimo vedno v zadostni varnostni razdalji,
-	posebno pozornost posvečajmo varnosti pešcev, še posebno pa otrokom, starejšim ter nemočnim osebam v prometu,
-	nikoli ne upravljajmo vozila pod učinkom alkohola,
-	posebno previdno vozimo po slabo oz. nezadostno osvetljenih naseljih in mestih,
-	tudi pri prehitevanju ni dovoljeno prekoračiti dovoljene hitrosti vožnje,
-	paziti je treba, da vedno dobro v#zimo in smo dobro vidni,
-	vsa svetlobna telesa na vozilu naj bodo vedno čista,
-	vedno pravočasno prižgimo na vozilu ustrezne luči,
-	vedno pravočasno zasenčimo luči in ne čakajmo kdaj bo to storil nasproti vozeči voznik,
-	megla je najhujši sovražnik prometa,
-	izogibajmo se vožnje v hudih nalivih, vendar ne ustavljajmo vozila na vozišču,
-	v zimskem času opremimo vozilo s predpisano zimsko opremo,
-	dolge nočne vožnje so utrujajoče in nevarne,
-	vožnja z avtomobilom v najhujši poletni pripeki ni priporočljiva,
-	utrujenost in zaspanost voznikov sta stalna spremljevalca v neizogibno prometno nesrečo,
-	komaj mokre ceste so zelo nevarne, "vodni klin" se
na dodobra mokrih cestah pojavi že pri hitrosti 80 km/uro,
-	če smo občutljivi za vremenske spremembe se odpovejmo vožnje z/avtomobilom,
-	v mestih se izogibajmo nenujnih voženj z osebnim avtomobilom. Namesto tega uporabljajmo vozila javnega mestnega prometa.
-	vedno pravočasno zavarujmo ustavljeno vozilo zaradi okvare na cesti z varnostnim trikotnim znakom,
-	vozilo parkirajmo tako, da zavzame čim manj prostora in da ni v napoto drugim,
-	v službo odhajejno pravočasno in se v prometu izogibajmo časovne stiske,
-	izogibajmo se kajenja med vožnjo,
-	tudi pravilna prehrana voznika veliko pripomore k varnejši vožnji,
-	dosledno uporabljajmo varnostni pas, tudi pri vožnji v mestu,
-	otrokevozimo vedno na zadnjem sedežu v avtomobilu,
-	priporočljivo je opremiti sprednje sedeže z naslonjalom za glavo,
-	imejmo v vozilu aparat za gašenje požara,
-	redno dopolnjujmo uporabljeno opremo (žarnice, prvo pomoč, itd.),
-	nikoli ne odlašajmo z nakupom novih avtomobilskih gum, češ "saj jih je še za 1 mm",
-	nikoli v zaprti garaži ne imejmo motorja v pogonu,
-	vozniki,ki morajo voziti z očali naj imajo še ena rezervna in to stalno v predalu avtomobila,
-	z vozilom ne povzročajmo odvečnega hrupa,
-	čuvajmo čistost in varnost okolja,
-	vsako najmanjšo tehnično hibo na vozilu sproti odpravimo.
Za varnost pešcev v prometu
-	na cesti, ki ima pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino oz. površino na vozišču, ki je primerna za pešce, morajo pešci hoditi po taki površini,
-	kadar gredo po vozišču,
na katerem varnost prometa to terja, zlasti pri slabi preglednosti ceste, zmanjšani vidljivosti ali gostem prometu, morajo hoditi pešci drug za drugim,
-	pešec, ki hodi po vozišču na cesti zunaj naselja, mora hoditi po levem robu vozišča v smeri hoje,
-	izjemoma sme hoditi pešec ob desnem robu vozišča samo tedaj, kadar je to zanj varneje - nepregleden ovinek, prepad, usek, plaz, ipd.,
-	na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu,
-	zunaj prehoda za pešce sme pešec prečkati cesto, če
je najbližji prehod oddaljen več kot loo m,
-	na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in tudi ne z znaki, ki jih daje pooblaščena oseba, mora pešec predno stopi na prehod paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo,
-	nasploh je za varnost pešca koristno, da ponoči, v mraku in ob slabi ali zmanjšani vidljivosti nosi nek svetlobno odbojni predmet, če drugače ne hodi oblečen v svetlejša oblačila,
-	posebno previdno naj pešci prečkajo železniške prehode in upoštevajo opozorilne znake.
/naslednja stran/
Krisper Brigita
Izlet na Maglič
Slab začetek - dober konec, je že zelo star pregovor.
Dne 22.6. pred tovarno Saturnus čakamo avtobus. Že se prikaže izza ovinka Sap-ov avtobus in mi se že poslavljamo od vratarja in ostalih gledalcev, ko opazimo da naš avtobus pušča vodo (hujše bi bilo, če bi tekel bencin) in da bo treba v popravilo. Naložen že z vso prtljago se odpelje nazaj v garažo. Mi pa čakamo.
/s prejšnje strani/
promet
Otroci v prometu
-	največ prometnih nesreč otrok se zgodi ob nenadnem prihodu na cesto, posebno izza nepreglednih mest izven prehodov za pešce,
-	zelo nevarna je hoja po desni strani ceste, če cesta nima pločnika ali posebne površine za pešce. Ta nevarnost je še mnogo večja ponoči in ob slabi vidljivosti,
-	otroei naj se samostojno vozijo s kolesom šele potem, ko so se naučili osnovnih pravil vožnje in prejeli zato na šoli kolesarsko izkaznico,
-	starši in odrasli naj nikoli ne dajejo zgleda nediscipliniranega udeleženca v prometu. Njih bodo enako posnemali otroci in prometne nesreče otrok se bodo vrstile kar naprej.
Mine pol ure, ena ura, njega pa še ni. Končno le pride, nepopravljen in še vedno voda curlja. Kljub temu se vkrcamo in odpeljeno z eno in pol urno zamudo.
Vozimo se in vozimo, ustavljamo samo za nujne primere. Nekateri spijo, drugi poskušajo zaspati, eni so lačni in večerjajo, tisti pa ki ne morejo spati, zabavajo šoferja da ne zaspi.
Na koncu:
-	vedno dosledno ravnajmo po navodilih milice in drugih pooblaščenih oseb,
-	če se že zgodi najhujše, prometna nesreča, predvsem ohranimo mimo kri in glavo.
Dobro premislimo kaj moramo in česa ne smemo storiti,
da bodo posledice kar najmanj boleče.
Našteli smo le nekaj najnujnejših nasvetov, opozoril in obstoječe prometne predpise oz. napotkov za varnejšo udeležbo v cestnem prometu. Ta priporočila so le del splošnega, širšega kodeksa, varnega in kulturnega vedenja v cestnem prometu. Izven naštetega je še mnogo kar ne gre niti prezreti, niti podcenjevati. Kot udeleženci v prometu se vedno zavzemajmo za medsebojno strpnost in varnejše ravnanje, v osebno in splošno družbeno korist.
M.K.
Tako se ob 5. uri zjutraj ustavimo pri Foči, ob mostu čez Drino, kjer smo zmenjeni z vodičem.
Gledamo v nebo in srečni smo, da smo pobegnili ljubljanskemu dežju, kajti tu nas je pozdravilo lepo sončno jutro.
Počasi se peljemo proti Tjen-tištu, vozimo se ob reki Sutjeski in opazujemo nam še neznane vrhove. Vodič Branko nam pove, da se vidi Zelengora, Volujak in Vučevo z Magličem.
Na poti skozi pragozd Peručica si ogledamo slap Skakavac (75 m) in malo naprej obiščemo grob narodnega heroja Nurije Pozderca podpredsednika AVNOJ-a.
Na poti proti Dragoš Sedlu smo vzeli v avtobus tudi avtošto-parico (domačinko v dimljah) ki je bila namenjena na planino.
Končno smo na cilju. Tu se odločimo, kdo gre na vrh in kdo ostane in postavi tabor. Vodja tabora Polde je sklical svojo ekipo za postavitev šotorov, ostali pa pot pod noge.
Naložimo si nahrbtnike, si ogledamo Maglič iz doline in jo mahnemo pjemu nasproti.
Vabi nas v vsej svoji lepoti in težko se mu je upreti.
Vodja Mičo nam pove, da gremo najprej na črnogorski Maglič, ki je dva metra višji in nato na Bosanskega, ki meri 2386 m, kajti mi smo namenjeni na Bosanskega. Izkušeni domači vodič Mičo iz Goražda nas vodi po gornjem delu pragozda po bližnjici brez markacij in poti. Gremo kar po celem kakor med vojno partizani, le s to razliko, da ni bilo sovražnika za nami.
Vodiči PD-Maglič iz Goražda so bili zelo požrtvovalni, tovariški in pripravljeni nam vsak trenutek razlagati
zgodovino in dogajanja v teh krajih med bitko na Sutjeski in njeni okolici.
Nekako na višini 17oo m se je gozd končal in prispeli smo na planino Vučevo. Krajši počitek, fotografiranje rožic, počakali smo zaostale in zopet pot pod noge. Počasi se je začela pot vzpenjati, in že smo se srečali z ostanki snega. Od tu naprej smo dobro grizli vsak svoja kolena, ko smo se med ruševjem prebijali proti vrhu.
V dolgi koloni, ki se včasih pretrga, se bližamo cilju.
Smo na vrhu. Žiga za potrditev ni, stoji pa šotor katerega so prejšnji dan postavili planinci s Foče in gramofon na baterije. Na vrhu Magliča (2386 m) je vzidana železna plošča z reliefnim likom Uaršala Tita, katero je naredil Jakob, planinec z Goražda in jo tudi sam prinesel na vrh. Vzidana je bila v čast 86. Titovega rojstnega dne in 35- letnice bitke na Sutjeski, katere obletnico so praznovali.
Tudi mi planinci PD-Satumus smo z našo udeležbo počastili ta jubilej in z obiskom Magliča to potrdili.
Kljub temu, da je bil razgled bolj meglen smo z daljnogledom opazovali kako raste naš tabor v dolini. Ker nam je bilo vroče in tudi žeja nas je pestila smo si na tihem želeli, da bi poleg šotorov stali tudi zaboji s pivom.
Nazaj smo se spuščali po markirani poti in si vzeli čas tudi za smučanje, pa čeprav o smučeh ni bilo niti sledu. Kar mislite si kako je to izgledalo - kot na toboganu.
Po osmih urah hoda gor in dol smo se vrnili v naš lepo postavljeni tabor in naša
tiha želja po pivu je bila uresničena. Polde in Miro sta mislila na vse. Pomagale pa so jim Danica, Vlasta in Dušanka.
No, pot je za nami, mi pa malce utrujeni si kuhamo kavo, čaj ali juhico. Pripravlja pa se raženj za jagenjčka ali jagenjčka za raženj. Kajti z drugim je bilo precej več dela. Zakurili smo velik kres, zapeli, pripovedovali šale in medtem se je cvrl ubogi janček. Po slavnostni večerji trdno zaspali in še kar zgodaj zjutraj odrinili nazaj proti legendarnemu Tjentištu. Tu smo si ogledali spominsko hišo bitke na Sutjeski. V V njej je na trinajstih freskah prikazana zgodovina bitke. Obiskali smo tudi veličasten Spomenik in Spominsko kostnico v katero so prenešene kosti 3.3ol padlega borca, udeleženca bitke na Sutjeski.
Odpeljali smo se naprej na Oz-ren, kjer je bil 9. junija 1943 leta ranjen tovariš Tito. Nazaj grede smo si ogledali še grob Save Kovačeviča, komandanta Tretje divizije.
Po vsem tem ogledu spomenikov in muzejev, nakupov spominkov in kartic smo se poslovili od prijaznih vodičev in se odpeljali v Čajniče, kjer smo pred hotelom postavili šotore in prijetno utrujeni zaspali.
Vračali smo se po obronkih Jahorine proti Sarajevu. Ker imajo v Sarajevu zeleni val zelo dobro urejen smo skoraj neopazno zdrveli mimo vseh zanimivosti in se ustavili šele v Jajcu, kakor je bilo v planu izleta.
Ogled mesta Jajce, znamenitih slapov, kosilo po želji in gremo naprej.
Pot nas vodi skozi Bihač, Karlovac in v Novem mestu nas pričaka dež, katerega smo pustili pri odhodu.
Zopet smo pri vratarju v Saturnusu. Prispeli smo srečno, zahvaljujemo se vodji Ostermanu za dobro organizacijo, šoferju za prijetno vožnjo ter vsem, ki so poskrbeli za dobro počutje in zabavo.
Srečno in kmalu spet v gore I
Novi otroški
Od 1. maja dalje veljajo novi, višji otroški dodatki, višja je tudi pomoč za novorojene otroke. Otroški dodatki so razporejeni v štiri dohodkovne skupine in omejeni z najvišjim dohodkovnim cenzusom na družinskega člana 2.600 din.
Če znaša družinski dohddek na člana 1.4oo dinarjev, dobi prvi otrok 31o dinarjev, vsak naslednji pa 41o dinarjev.
Pri dohodku na družinskega člana 1.4oo do 1.65o din dobi prvi otrok 2?o dinarjev otroškega dodatka, vsak naslednji pa 36o din.
Če znaša družinski dohodek na člana 1.65o do 2.2oo din dobi prvi otrok 21o dinarjev, vsak naslednji pa 27o dinarjev.
Če je dohodek na družinskega člana od 2.2oo do 2.600 din, dobi prvi otrok l?o dinarjev, vsak naslednji pa 22o dinarjev.
Posebni dodatek za težje duševno prizadete otroke se je povečal za 95 dinarjev in znaša 2oo dinarjev mesečno.
Za otroke, ki imajo edinega hranilca, se poveča posebni dodatek za 2o dinarjev in znaša mesečno 80 dinarjev pod določenimi pogoji: da mati ali oče v imenu otroka uveljavljata preživnino (oz. če se dokaže, da ne more uveljavljati preživnine, ker drugi roditelj nima znanega bivališča), oziroma, da dohodek na otroka ne presega 800 dinarjev.
Dodatek kmečkim otrokom se je povečal za 4o dinarjev; sedaj
dodatki
znaša 2oo dinarjev mesečno, posebni dodatki tem otrokom pa veljajo enako kot za otroke delavcev. Občinska skupnost otroškega varstva lahko posamezni družini prisodi višje ali nižje zneske od 2oo din -glede na socialni položaj družine, število otrok, bolezen v družini ali druge okoliščine; vse seveda v sorazmerju s katastrskim ali morebitnimi drugimi dohodki kmečke družine.
Znesek l.ooo dinarjev kot
Glavni vhod v proizvodnjo
pomoč za novorojenega otroka bodo dobili vsi, ki ne bodo presegli dohodkovnega nivoja 1.4oo dinarjev na družinskega člana, vsem drugim pa pripada za novorojenca 45o din.
Od 1. junija dalje velja tudi podaljšan porodniški dopust za rojstvo dvojčkov, trojčkov ali več živorojenih otrok in sicer do enega leta starosti otrok ali delo s skrajšanim delovnim časom do 17 mesecev starosti otrok.
Tiste matere, ki so se ta čas že vrnile na delo, se lahko v primeru, če otroci še niso dopolnili eno leto (oz. 17 mesecev), odločijo za to ugodnost; ponovno se lahko vrnejo na podaljšan porodniški dopust, seveda v dogovoru s svojo delovno organizacijo.
Na koncu še to: delavkam -materam ki so na porodniškem dopustu in jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno na osnovi iz leta 1976, se v letu 1978 valorizira nadomestilo od 1. maja letos za 18 odstotkov, kolikor so se v tem času povečali osebni dohodki.
dopisujte v GLAS ZMAJA
ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči
-	če želite postati član
-	če želite vlagati
-	če želite posojilo
Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta podrobne informacije
Obratna ambulanta
zdravstveno varstvo naših
DELAVCEV
S selitvijo na novo lokacijo v Stegnah se bomo priključili v zdravstveno ambulanto v Feritih, kjer bo delavcem zaposlenim v naši delovni organizaciji nudeno kompletno zdravstveno varstvo. To varstvo lahko koristimo že od 1. avgusta dalje. Vse kartoteke delavcev, ki so bile v obratni ambulanti Saturnus so že prenesene v obratno ambulanto v Feritih.
Delavci, kateri bodo želeli obiskati zdravnika v obratni ambulanti, se bodo morali do 8.Jo ure javiti v kadrovski službi. Le-ta bo posredovala podatke v ambulanto in potem zainteresiranim delavcem sporočila kdaj bodo na vrsti - tako se v čakalnici ne bo ustvarjala
Rezultati z
0 poteku in udeležbi Zmajeveev na letošnji ISKRIADI smo pisali v zadnji številki glasila. Tokrat pa zabeležimo še rezultate, ki so jih dosegli naši tekmovalci.
Zmajeva ekipa se je udeležila tekmovanj v kegljanju in streljanju z zračno puško.
Kegljači so se odrezali takole: moški so izmed osmih tekmujočih ekip
vrsta. Ambulanta bo obratovala vsak dan od 6. - 14. ure. Zdravnik bo vsak dan ordiniral od 11. do 14. ure.
Delavci ki pa se ne bodo zdravili v obratni ambulanti, bodo pa v le-tej potrjevali bolniške liste - za vsakega delavca bo nastavljena kartoteka, čeprav se ne bo zdravil v obratni ambulanti.
Tako bomo imeli boljši pregled v zdravstveno stanje vseh zaposlenih delavcev.
V obratni ambulanti bodo organizirani tudi preventivni zdravstveni pregledi.
Upamo, da boste z zdravstvenim varstvom zadovoljni.
ISKRIADE
©segli 6., ženske pa 7-mesto. Posamezniki so zasedli naslednja mesta:
Moški (vseh nastopajočih je bilo 64):
22. Pustavrh 25. Drčar 34. Tratnik 36. Primc 43. Končina 5o. Savič 57- Grošelj 58. Bolte
Ženske (vseh kegljačic je bilo 48):
25. Kocman 35- Eobar 36. Vrček
42.	Madič
43.	Železnik
44.	Smerajc
V streljanju z zračno puško so bili Zmajevci malo boljši. Moška ekipa se je uvrstila na 5-i ženska pa na 6. mesto. Pri moških je bil v naši ekipi najboljši Podržaj, ki je med posamezniki dosegel 12. mesto. Ostali so se razvrstili takole:
17. Alibegovič
19.	Bolte
20.	Savič.
Med ženskami pa je bila v naši ekipi najboljša Tkalec Franika - 9. v skupni uvrstitvi med posameznicami, 14. je bila Kocman Marija in 16. Robar Dragica.
Končni vrstni red XIV. letnih športnih iger pa je bil sledeč:
1.	Elekt romehanika
2.	Avtomatika
3.	Avtoelektrika
4.	IC-ISE
5.	Široka potrošnja
6.	IEZE
7.	Zmaj
8.	Kondenzatorji.
Perkon Iztok
Udeleženci ZMAJA na letošnjih športnih igrah - ISKRIADI.
SOB
Se vedno kad ite ?
Škodljivo delovanje kajenja na življenje in delo
Zastrupitev z nikotinom
Nikotin je alkaloid in glavna sestavina listov tobaka. Ta rastlina se goji v mnogih državah in tudi pri nas.
Uživanje nikotina ni nič bolj škodljivo kot uživanje alkohola. V tobaku je o,6 do 5 % nikotina in večji del pride skozi tlenje v dim ob priliki kajenja. Nikotin je eden od najbolj močnih strupov, ki deluje na centralni in peri-fervni nervni sistem, čist nikotin je tekočina brez barve, ki na zraku potemni. Nikotin se hitro vpija skozi kožo, izloča pa se skozi ledvice, skozi izpljunke in znoj. Občutljivost na nikotin je različna in je tudi že navada. Zato mnogi kadilci, ki dalj časa kadijo, prenesejo velike količine nikotina, tudi do 8 mg brez vidnega škodlji-
vega dejstva - kar je redko - in obratno, mnogi, posebno začetniki po nekaj cigaretnih dimih občutijo simptome zastrupljanja. Poleg vsega tega se nikotin uporablja kot sredstvo proti insektom in kot sestavni del insekticidov.
Akutna zastrupitev
Ob zastrupitvi, zaradi velikega uživanja nikotina, pride do t^žav, povračanja, kašljanja, ohladila kože, znojenja, težav pri dihanju, stiskanje v prsih, drhtenje, krčev, povečanega srčnega utripa -kolapsa. Zaradi oslabitve srca in centra za dihanje lahko nastopi tudi smrt.
Kronična zastrupitev
Nastaja pri dolgoletnih kadilcih, ki prekomerno kadijo. Cigarete, cigare, pipa,
različno, zavisi od navade in občutljivosti. Pri kronični zastrupitvi pride do težav kot so drhtenje rok, glavobol, slabega apetita, nespanja, rane želodca, okvare oči, žrela in nosu, do bruhanja, zaprtja ali driske, stiskanja okoli srca, napada angine pektoris, bolečin v nogah in mišicah in drugo.
Zdravljenje in zaščita
Pri akutni zastrupitvi je treba izprati želodec z medicinskim cg. jem, raztopljenim v mlačni vodi, z dajanjem krvi in po potrebi tudi kisika, nuditi je potrebno umetno dihanje.
Včasih je potrebno dajati tudi zdravila za ojačevanje delovanja srca in dihanja.
Težki slučaji se zdravijo v bolnišnici.
Pri kronični zastrupitvi je treba težiti k temu, da se število pokajenih cigaret dnevno zmanjšuje do nekaj cigaret na dan in da se s časom tudi preneha kaditi.
Poznano je, da so kadilci ne samo materialno oškodovani, z dolgoletnim kajenjem poškodujejo tudi svoje zdravje. Na daljših sestankih in konferencah, kjer se kadi, pa tudi nekadilci občutijo škodljive vplive nikotinskega dima, če so prisotni.
Kronični kadilci imajo stalen zadah iz ust, rumene zobe
KAM PA KAM Z CA SM AS Ki? *
NA sestanek v sejno sobo . . .
in prste na rokah, okvarjen nos in žrelnico. Poleg tega često kašljajo in imajo okvarjene bronhije in pljuSa.
Poznan je takozvan bronhitis kadilcev, kronično obolenje pljuč, z izkašljevanjem goste in lepljive rumenozelene vsebine. Ta bronhitis je dolgotrajen in odporen za zdravljenje vse dokler se kadi.
0 škodljivem vplivu kajenja na pljuča ni treba dosti govoriti. Tuberkuloza pljuč in rak kot posledica kajenja sta dobro znana. Zato so pri nas rentgenski pregledi pljuč obvezni zaradi zgodnjega
odkrivanja in zdravljenja. Naša država je tudi sprejela zakon o prepovedi reklamiranja tobaka in alkohola.
Izobraževalno delo je potrebno začeti že v osnovni šoli. Potrebno bi bilo uzakoniti prepoved kajenja na javnih mestih, na sestankih itd. Podražitve cigaret namreč niso prinesle pričakovanih rezultatov.
S stalnim izobraževanjem bomo osveščali ljudi o škodljivih vplivih nikotina ki je še posebno nevaren materam in mladini. Zato je potrebno voditi dosledno borbo proti kajenju.
Dr.primarij Slobodan Cvetanovič Prevedla: SOB
Pogled s prvega nadstropja upravne zgradbe v juliju, ko delavci TEHNIKE na utrjeno gramozno plast polagajo grobi asfaltni sloj.
novosti iz naše knjižnice
Naša knjižnica je zopet bogatejša za 15 novih knjig.
Od Novak Anice, ki je zadolžena za vodenje knjižnice in evidenco izposojanja, smo prejeli seznam novih knjig, ki so na razpolago vsem zaposlenim. Sezine po njih!
Karl Manc, Priderich Engels IZBRANA DELA V PETIH ZVEZKIH
JOSIP BROZ TITO - Prispevek
k biografiji
Dr. Pero Damjanovič
SAMOUPRAVLJANJE Ivan Kristan
PREGLED ZGODOVINE NARODNOOSVOBODILNE BORBE V SLOVENIJI (4 knjige)
Metod Mikuž
ZBRANO DELO (4 knjige)
Boris Kidrič
članki in razprave 1933-43
0 KULTURI IN UMETNOSTI Leninova beseda Cankarjeva založba 1972
V ALTERNATIVI Marksistične študij0 Božidar Debenjak
ZAHODNOEVROPSKE POTI V KOMUNIZEM
Izbor govorov in člankov voditeljev komunističnih partij zahodne Evrope Janez Stanič
Karl Marx - KAPITAL Kritika politične ekonomije Poljudna izdaja - priredil Julian Borchardt
IZVORI IN TEMELJI NEUVRŠČENOSTI Vojan Rus
IZBRANA DELA
Labriola
Gramsci
Plehanov
Togliatti
LEVIČARSTVO - OTROŠKA BOLEZEN KOMUNIZMA Leninova beseda Cankarjeva založba 197*
IMPERIALIZEM KOT NAJVIŠJI STADIJ KAPITALIZMA Leninova beseda (Poljuden oris)
Cankarjeva založba 197°)
IZ LENINOVE DEDIŠČINE Zapiski, članki in napotki Cankarjeva založba 1965
Vse ostale informacije dobite pri Novak Anici v tajništvu.
upokoj itev
Beičan
Teiezija
Koncem letošnjega julija, ko so se v proizvodnji ustavljali stroji zaradi letnih dopustov in selitve Zmaja, se je za vedno ustavil stroj pa-perlined E 12 za našo sodelavko BERČAN Rezko, za katero je nastopila starostna upokojitev.
Točno do dneva je napolnila dvajset let v naši tovarni.
Že v začetku je našla delovno mesto v ročni vezalnici mošnjičkov, se kasneje preselila na odkuhalno napravo, zdaj pa je že vrsto let sedela za strojem pri herme-tiziranju členov in dočakala dan, ko bo izkoristila avgu-
popravek
V	glasilu GLAS Zmaja št. 1-5 smo pod naslovom UPOKOJITEV zapisali napačen podatek,
da je Zinko Elza prišla v Zmaja leta 1965, kar pa ne drži.
V	resnici se je zaposlila v naši tovarni 22. junija 1953.
V	nadaljevanju pa je zapisano pravilno, da je bila petindvajset let z nami.
Tovarišici Žinko Elzi se opravičujemo, obenem pa želimo, da bi redno dobivala naše glasilo in ga z veseljem prebirala.
Urednik
stovski zadnji dopust za letošnje leto.
Še fotografija za slovo. Ne, tega pa ne, je dejala, pa vseeno jo bomo zabeležili v zgodovino Zmaja s pripombo, da je zadnja delavka v Zmaju, ki se je upokojila na stari lokaciji, ki se je upokojila zadnje dneve pred selitvijo tovarne.
Upamo, da se bo odzvala našemu vabilu in prišla na ogled novih proizvodnih prostorov in boljših delovnih pogojev, za katere je tudi ona prispevala svoj delež v dvajsetletni delovni dobi v Zmaju.
Vse najboljše in mnogo zdravja ob odhodu v pokoj želijo
Iščemo pravi naslov
Naše glasilo GLAS ZMAJA je namenjeno tudi našim upokojencem. Čim izide nova številka, ga razpošljemo na vse naslove naših nekdanjih, sedaj upokojenih sodelavcev. Se pa dogodi, da pošta vrne pošiljko z različno pripombo, zakaj naslovnik ni prejel glasila. Tako se nam je zgodilo, da smo dobili pet vinjenih izvodov.
BRESKVAR Alojzija Ljubljana Korytkova 26
pripomba pošte: odpotoval
DEŽMAN Angela Ljubljana Partizanska 23
pripomba pošte: odselil
KOLONIČ Alojzija Ljubljana
Ul.Stare pravde 18 pripomba pošte: neznan
VERBIČ Rudolf Glogovica 16 Šentvid pri Stični
pripomba pošte: umrl
^ERKO Marija Šentvid pri Stični loo
pripomba pošte: odpotoval
Kaj je z navedenimi naslovniki v resnici? Kdorkoli bi kaj vedel o njih ali o njihovem pravem naslovu ali slučajni smrti, prosim sporočite na uredništvo glasila Ljubljana tovarišici Kocman Mariji ali uredniku glasila.
Urednik
število
zaposlenih
Proizvodni sektor
moških žensk	68 125
Skupaj	193
Obrat Šentvid	
moških	3o
žensk	86
Skupaj	116
Skupne službe	
moških	61
žensk	61
Skupaj	122
Dne 3o-6.1978 je bilo v tovarni Zmaj zaposlenih 431 delavcev, od tega 159 moških in 272 žensk.
Sodelavci
• iil Silit»■
" ‘ GROSUPLJE P. o-
mm
rojstni dan
gibanje članstva
V MESECU AVGUSTU PRAZNUJEJO
TRDIN Ana MUHIČ Vinko BEKANOVIČ Milojko
JUNIJ 1978
Sprejeti v delovno razmerje:
PUSTAVRH Boško, orodni brusilec za nedoločen čas, od 1.6.1978.
JAMNIK Ljubomir, pripravnik v POS-u za nedoločen čas od 15.6.1978.
PETROVIČ Milivoje, delavec na transportu, za določen čas, od 23.6.1978.
Prenehalo delovno razmerje:
KOZIEVČAR Franc, strugar-klju-čavničar v Šentvidu od lo. 6.1978.
ZUPANČIČ Antonija, snažilka v Šent*idu, invalidska upokojitev od 26.6.1978.
MARINKOVIČ Vidak, delavec II na stroju PL R 2o od 12.6. 1978
PETROVIČ Milisav, delavec na transportu od 11.6.1978.
ŠMIGIČ Zoran, skladiščni delavec za določen čas, od 11.6.1978
MUŠIČ Franc, kovinostrugar od 13.6.1978
BREMEC Danica, delavka IV.
na PL R 2o (umrla) od 8.6.78.
FABJAN Jože, orodjar II, od 29.6.1978
MRAMOR Justina NERAT Anton JAMNIK Jožica ŽAGAR Nada KUTNAR Alojzija GRABLJEVEC Avgust MARKKliJ Anica KOBETIČ Olga ALIBEGOVIČ Fadil ŠTIGLEC Franjo BOŽIČ Marjan SMRDEL Aleš KONČAR Anton OMAHEN Alojz PRIMOŽIČ Bojan REBIČ Marija STANISAVLJEVIČ Miloš ULČAR Franc MADJAR Franc OTRIN Mara
M. JUH*
JLl' .u ■HljiLjSti tuU
^ 4* cfr
V pogorje Himalaje na TIRICH MIR visok 7706 metrov je odšla mešana Polsko - Jugoslovanska alpinistična odprava. Planinci iz Planinskega društva Mengeš so nam od tam poslali pozdrave, kamor so ponesli tudi naše baterije in baterijske svetilke.
MAJSTOROVIČ Ana, delavka na spajanju 3R 12 baterij od 15.6.1978
MARTIČ Momčilo, delavec na posluževanju naprav za doziranje čaš od 15.6.78.
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov organizacija združenega dela ISKRA -tovarna baterij ZMAJ Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odbor.Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc,urednik:MAYER Marijan.Tiska tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana.Po pristojnem mnenju štev. 421-1/1973 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
PREK Marija PETERLIN Milena JOVANOVIČ Božidar KOLUPČIČ Šalih MOŽINA Frančiška ŠTEFANČIČ Marija KLEMENČIČ Rozalija ZARNIK Marija MESIČ Ras im SETNIKAR Anton BARBORIČ Marta MEDVED Marija KOPAČ Marija ZORC Genovefa KAMNIKAR Mihael PIRC Janez