Leto XLII. ■ Štev. 27 (2104) Četrtek, 5. julija 1990 Posamezna številka 1000 lir List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA GORIZIA ITALY SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 • DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646 Smili il zahtevi Pravičnosti Slovenija suverena republika Časopisi so poročali, da novi moskovski patriarh Aleksej namerava razglasiti za blažene vse žrtve komunistične revolucije v Sovjetski zvezi, od družine carja Nikolaja II. do zadnjih žrtev za Stalinovega življenja. Gre za potezo ruske pravoslavne Cerkve, ki se je v preteklosti v marsičem kompromitirala s sovjetsko oblastjo, ki je pa kljub vsemu ohranila svoje dostojanstvo. Zaradi tega želi sedaj storiti to veliko dejanje zadoščenja za vse žrtve Leninovega in Stalinovega terorja. Saj ne gre pozabiti, da je učitelj in začetnik sovjetske revolucije in terorja Vladimir Iljič-Lenin, Josip Džugasvili-Stalin je bil le njegov nadvse goreč učenec, ki je v marsičem presegel učitelja. Ta namera patriarha Alekseja mi prihaja na misel te dni, 'ko se slovenski narod v Sloveniji pripravlja na pomenljivo slavje narodne sprave in pomiritve. Ko človek bere ali posluša poročila o dogodkih na Slovenskem med zadnjo vojno in po njej, mu vedno bolj raste spoznanje, koliko nedolžnih ljudi je postalo žrtev nasilja v desetletju od 1941 do 1950. Bolj preiskuješ, bolj ugotavljaš, kako so se nasilneži z vseh strani vrgli na ubogo slovensko ljudstvo, ga preganjali, mučili, izgnali, streljali in svojim žrtvam dostikrat niso izkazali niti pogreba v blagoslovljeni zemlji. Trenutno so na pozoru predvsem po vojni pobiti domobranci. Toda ne gre samo zanje. Poglejmo na vse predele Slovenije od Prekmurja do naših Brd, od Drave na [Koroškem do Doline pri Trstu. Tudi naša Primorska je plačala svoj težak davek v človeških in materialnih žrtvah, tako enemu kot drugemu okupatorju, pa tudi v medsebojnem obračunavanju. Meseca oktobra 1943 sem v Opatjem selu najprej pokopaval partizane, ki so jih Nemci prestregli na k raški gmajni ob veliki ofenzivi septembra meseca, potem sem maševal za domačine, ki so jih partizani likvidirali. Pokopaval jih nisem, ker so jih zagrebli na gmajni 'kot »izdajalce«. Tudi 15-letno Vilmo. In vendar pri nas ni bilo najhujše, drugod je bilo še bolj. Zdelo se je, kot da so privršali rdeči jezdeci iz Apokalipse, da uničijo slovensko ljudstvo. »TITO NAŠ — STALIN NAŠ« Med žrtvami so tudi nekateri naši primorski duhovniki. Mislim predvsem na Ladota Piščanca in njegovega sobrata Ludvika Slugo, mladega kaplana, ki je z nami študiral in bil komaj šest mesecev v službi. Cerkljanska tragedija se je globoko zapisala v srca nas Primorcev in ne na eni ne na drugi strani ni mogoče mirno mimo nje. Na eni strani neverjetna lahkomiselnost partizanske komande, ki pusti, da Nemci prehodijo 15 km dolgo pot iz Idrije do Cerkna čez hribe, ne da bi pes nanje zalajal, ikaj šele da bi jih kaka straža opazila. Potem mirno pustijo, da Nemci opravijo svoj pokol v Cerknem in da po glavni cesti mimo odidejo iz Cerkna nazaj iv Idrijo, in to sredi »osvobojenega« ozemlja. Da zakrijejo to svojo zločinsko malomarnost obdolžijo izdaje oba kaplana in že 13 drugih Cerkljanov, povečini žensk. Sedaj ležijo v breznu nekje nad Cerknim. Borci se danes izgovarjajo, da za slična zla dejanja niso oni krivi. Gotovo niso vsi, toda krivi so tisti, ki so nedolžne ljudi sodili in obsodili. Nedolžna kri pa kliče vsaj po zadoščenju, kliče po dostojnem pokopu vseh mrtvih, po dostojnem spominu, saj smo iz družbe poklicnih revolucionarjev le stopili v družbo civilnih ljudi ob zadnjih demokratičnih volitvah. Zato pričakujemo od sedanje slovenske oblasti, da te in slične dogodke preišče, mrtve rehabilitira in kjer je mogoče poskrbi za njih dostojen pokop. To morajo čutiti kot svojo dolžnost tudi bivši partizani in borci, če je ostalo v njih še kaj človeškega dostojanstva in čuta za pravičnost. Zavoljo tega mi duhovniki pričakujemo, da se razveljavi sodba zoper cerkljanske žrtve, da se te rehabilitirajo in da se jim dovoli dostojen krščanski pogreb na domačem pokopališču. Naj se krivice popravijo tam, kjer je mogoče. To naj bo prvi sad sprave in pomiritve pri nas na Primorskem. K. H. Praznik sv. Mohorja in Fortiinota Oglejska Cerkev obhaja praznik sv. Mohorja in Fortunata dne 12. julija. Staro izročilo govori, da je sv. Mohorja posvetil za škofa sv. Peter. Na sliki freska iz oglejske bazilike: sv. Peter posvečuje sv. Mohorja za škofa Ponedeljek, 2. julija ibo ostal kot zgodovinski dan v življenju Slovencev: France Bučar je namreč kot predsednik slovenske Skupščine (parlamenta) prebral izjavo, s katero se Slovenija razglaša za suvereno, neodvisno republiko. Izjavo so soglasno odobrili vsi člani parlamenta, tj. vseh treh zborov, skupno 240 poslancev oz. delegatov. Izjava vsebuje v glavnem naslednja določila: Zakoni republike Slovenije so nad zakoni federativne vlade v Beogradu. Ti slednji morajo biti v soglasju z zakoni Slovenije, sicer v Sloveniji ne veljajo. Slovenska vlada ima vrhovno komando nad armado, ki je nastanjena v Sloveniji. Slovenski fantje morajo služiti vojaški rok v svoji deželi. Glede odnosov z ostalimi republikami Jugoslavije je rečemo, da se bodo uredili z medsebojnimi dogovori. Ostala so odprta vrata za konfederacijo ali kaj podobnega. Slovenija torej ni (podrla mostov za seboj; pustila je odprta vrata za razgovore in primerne rešitve sožitja z drugimi republikami, toda tako, da ne bo okrnjena njena suverenost. Pred volitvami so vse stranke brez izjeme trdile, da hočejo suverenost Slovenije. To so sedaj potrdile, ko so soglasno sprejele omenjeno deklaracijo. V teku enega leta mora Skupščina pripraviti novo ustavo Slovenije na temelju sprejete deklaracije. KOSOVO REPUBLIKA Ko je slovenska Skupščina sprejemala svojo deklaracijo o suverenosti, se je na Kosovu odigrala podobna odločitev. Srbska vlada je namreč razpisala referendum o vprašanju ali naj se najprej sprejme nova srbska ustava in se šele nato dovolijo nove stranke in demokratične volitve ali pa naj bo narobe: najprej stranke, Jemati mamila je prekršek Rimski parlament je po dveh letih razprav in odlogdv dokončno odobril novi zakon o mamilih. Glavna novost tega zakona je, da je tudi vsako jemanje mamil prekršek. Doslej je bilo dovoljeno imeti pri sebi majhno količino mamila za osebno rabo; po novem zakonu so tudi majhne količine prepovedane. Kogar zalotijo, da ima pri sebi kakršno koli količino težkih mamil, mora obljubiti, da se bo dal zdraviti. Če se tega ne drži in ponovno dobijo pri njem mamila, nastopijo kazni: odvzem voznišikega dovoljenja za določen čas ali kake druge lažje kazni. Z mamili zasvojeni so od sedaj naprej dolžni, da se zdravijo. Ndvi za!kon je zelo poostril kazni za razpečevalce mamil; te gredo od 8 do 20 let zapora ter od 50 do 500 milijonov globe za razpečevanje težkih mamil; za lažja mamila so kazni nižje, vedno pa dovolj hude. Seveda je vprašanje zdravljenja, ko pa v državi ni še dovolj centrov za pomoč mamilom predanih. Zakon je s težavo prodrl v parlamentu, tudi v javnosti ima dosti kritikov zlasti zato, ker razglaša vsako jemanje mamil za protizakonito in zato prepovedano in ker ukazuje obvezno zdravljenje v za to usposobljenih centrih. * * # Tu se navaden človek vprašuje: Ali bi ne kazalo rajši stopiti do pridelovalcev opija in drugih podobnih trav, ki iz njih pridobi valjo drogo, ter jim reči: »Zagotavljamo vam toliko zaslužka kot lansko leto, če ne boste več gojili in nabirali tralv, iz katerih se pridobivajo mamila. Bodite rajši doma ali pridelujte kaj drugega, saj bo zaslužek enak kot za pridelovanje droge.« Kmetje v Kolumbiji, Boliviji in drugod bi gotovo rajši bili doma, namesto da sejejo opij in nabirajo coco, če bi dobili plalčilo za nedelo. Brez surovin bi namreč tudi mamil ne bilo in ne slkrbi s preprodajalci in uživalci teh strupov. Koliko denarja bi bilo s tem prihranjenega. Minister Janez Dular v Trstu član IS Skupščine Republike Slovenije Janez Dular (pristojen za Slovence po svetu in narodnosti po svetu) je v soboto, 30. junija opravil »prvi krog« svojih obiskov med Slovenci v Italiji — obiskal je slovensko manjšino na Tržaškem. Temu obisku bosta sledila še obiska pri slovenski manjšini v goriški in videmski pdkra jini. Dr. Dular je med drugim obiskal Slov. stalno gledališče v Trstu, Inštitut Slori, uredniikštivo PDk, Radio Trst A, DSI, SSO idr. Srečal se bo tudi s slovenskimi župani in duhovniki. V iskanju novih odnosov V Nabrežini sta se v četrtek, 28. junija, srečali zastopstvi deželnih vodstev Slovenske skupnosati (SSk) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) pod vodstvom deželnega tajnika SSk Iva Jevnikarja in predsednice SSO Marije Ferletič. Srečanje je bilo posvečeno obširni razpravi o odnosih med različnimi političnimi in družbenimi komponentami v zamejstvu ter med matico in zamejstvom. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje vladnega osnutlka zaščitnega zakona za Slovence. Obe Nemčiji finančno združeni V nedeljo, 1. julija sta obe Nemčiji uvedli enoten denar in zahodne marke. Ta je sedaj edino plačilno sredstvo tako v Zvezni kot v Demokratični nemški republiki. S tem je pralvzaprav Nemčija dejansko že združena. nato ustava. Albanci na Kosovu so se temu uprli. Referendum so bojkotirali skoro vsi v celoti. Albanski delegati v Skupščini so se tudi hoteli zbrati in glasovati na rednem zasedanju. Toda srbska policija jim je to preprečila ter zaprla dohode v Skupščino v Prištini. Zato so se poslanci zbrali na ulid pred Skupščino in tam izglasovali izjavo, da Kosovo mora biti ena iz-med republik FLRJ in ne več le avtonomna pokrajina, še manj pa kak protektorat Srbije. Oba dogodka, tako slovenska deklaracija kot tudi nastop albanskih delegatov, sta presenetila vso jugoslovansko javnost, posebno še Srbe. Kakšna bo reakcija, bodo pokazali prihodnji dnevi in tedni. V SRBIJI Tudi v sami Srbiji ni miru. Tam so v nastanku politične stranke, ki pa niso vpisane, torej niso priznane, ker Miloševič tega noče. Toda 13. junija so se zbrali pristaši vseh strank opozicije na veliki demonstraciji v Beogradu. Nekaj časa je vse mimo potekalo, policija je celo simpatizirala z manifestanti; nato so nastopili specialni oddelki policije ter začeli pretepati demonstrante. Gumijevke so udarjale na vse strani. Beograjska televizija pa je o vsem tem prikazala, kar se je njej zdelo, in sicer daleč od resnice. Zavoljo tega so se opo-zioionalci naslednje dni podali pred sedež televizije in zahtevali, naj pokaže film o tem, kako so pretepali člane opozicijskih strank in njihove voditelje. Zahtevali so tudi odstavitev glavnega direktorja beograjske TV Dušana Miteliča in pa naj se dovoli tudi opoziciji dostop do oddaj, da lahko seznani ljudstvo s svojimi programi. Zahteve po demokraciji so vedno glasnejše tudi v Srbiji. DALMACIJJA V tej obmorski deželi živijo Hrvati in Srbi. Toda odnosi med enimi in drugimi so vedno bolj napeti. Srbi so se odločili, da bodo bojkotirali dalmatinske turistične kraje, češ da so zanje nevarni. Res se je že zgodilo, da so napadli avtomobile s srbsko registracijo. Poleg tega so se srbske občine v severni Dalmaciji (Knin in druge, kjer je večina prebivalstva srbskega) odločile, da ustanovijo svoje avtonomno področje, ločeno od Dalmacije in s tem od Hrvaške. Nacionalni odnosi so torej v FLRJ zelo zapleteni in nestrpni, ker ni bilo in ni strpne demokracije, ko naj vsak po svoje Boga moli, kot pravijo v Bosni. Jfr memriam JoMa Juraka V soboto, 7. julija bo poteklo eno leto, odkar je v Gospodu zaspal g. Jože Jurak. »V Gospodu zaspal« ni samo lepa fraza, temveč resničnost, saj je g. Jurak odšel od nas v spanju v hotelu v Banja Luki. Ko ga zjutraj ni bilo iz sobe, so ga šli budit in našli, da je v spanju — on duhovnik — odšel k Velikemu Duhovniku Kristusu. G. Jože se je zapisal v našo primorsko, zlasti še v našo goriško stvarnost kot duhovnik in kot časnikar. K nam je prišel iz Argentine, kjer se je že uveljavil kot kaplan in kot sodelavec pri reviji »Duhovno življenje«. Toda želel se je vrniti v Evropo, da se sreča s svojo mamo in bratom, ki sta ostala v Sloveniji, dočim se je on bil umaknil s tolikimi drugimi v Argentino. Prišel je in se nastanil v Gorici. Bilo je v januarju 1962. Zadnjo nedeljo tistega meseca smo imeli v Katoliškem domu prireditev za katoliški tisk. Zapadel je sneg. Po Drevoredu XX. septembra sem ga spremljal t' Katoliški dom. Vesel je bil, razigran, zgovoren kot vedno. Pa sem mu rekel: »Jože, pridi k nam in ostani pri nas.« Naslednje leto se je to res zgodilo. Gorica mu je ugajala, ljudje tudi. Začasno je bival v Zavodu sv. Družine. Osebno sem računal, da bo prevzel skrb za mladino in mene razbremenil. Toda izkazalo se je, da je bolj primeren za časnikarja. Tako /e prevzel urejanje Katoliškega glasa. Za tako delo je imel veselje in tudi potrebne darove. Saj mu je pero gladko teklo, misel je bila jasna, žrtev se ni bal. Tudi ni vprašal, koliko honorarja bo dobival. V tem času je prijel za delo tudi na župniji in sicer v Gabrjah in na Vrhu. Preselil se je tja in se od tam vozil v Gorico na Pla-cuto. Nič mu ni bilo pretežko. Časopis je postal njegov: pisal je, urejal, korigiral in lomil strani. Ob ponedeljkih sva se navadno srečavala, pregledala dopise in članke, ki so prispeli. Naredila sva tudi kake programe za naprej. Skušala sva pridobiti tudi kake laike. Nekaj časa je šlo, potem pa smo se razšli. Odstopili so iz preprostega razloga, ker se nismo ujemali glede diktatur. Nama se je npr. zdela Pinochetova vojaška diktatura v Čilu manj nevarna kot nastajajoča komunistična v Vietnamu. Danes vidimo, kako je to bilo res: Čile je znova demokratična republika, Vietnam pa tiči v vsestranskem objemu stalinizma. To je nekaj spominov na prijatelja Jožeta. Pred letom dni je skupaj s tržaškimi romarji odpotoval na obisk po Dalmaciji, tudi v Medjugorje. Ves čas je bil vesel in dobro razpoložen, kot so mi pravili. Še zadnji večer je pove-čerji preživel v prijateljskem kramljanju. »Repentina mors sacerdotum sors«, nenadna smrt je usoda duhovnikov, pravi pregovor. Pri g. Juraku se je uresničila. Imel je to srečo, da so ga mrtvega prepeljali v njegovo Novo mesto in pokopali ob materi in bratu. Mi, ki smo ostali, skušajmo nadaljevati njegovo delo in poslanstvo za blagor Cerkve in božjega ljudstva. Gospodu Jožetu je Bog že bil bogat plačnik. K. HUMAR Bralci pišejo V PROTITOKU Delo plemeniti človeka DUHOVNA MISEL ZA 14. NAVADNO NEDELJO «Učite se od mene, ker sam krotak in iz srca ponižen*. (Mt 11, 29) Ce bi nas kdo vprašal, zakaj je prišel Jezus na svet, bi bil verjetno naš odgovor katekizemski, da mas je prišel odrešit (s svojim trpljenjem in daritvijo na križu. Odgovorili bi sicer pravilno, vendar še ne popolno. Jezus je namreč prišel, da nas uči živeti po božji volji. Kakšno je življenje resničnega kristjana nam je pokazal s svojim zgledom. Jezus nas je povabil, tnaj ise učimo od njega, ker je »krotak in Iz srca ponižen«. Njegove besede nam odkrivajo, da se težave in problemi človeka ter družbe kot celote, ne morejo reševati s teptanjem pravic svojega bližnjega in nasiljem, temveč z medsebojno ljubeznijo, razumevanjem, spoštovanjem in vzajemnostjo. Nobenemu človeku ne gre gladko z življenjem tega sveta. Na svoji poti se srečujemo s trpljenjem, nerazumevanjem, s težavami, razočaranjem, neuspehi, dvomi, sovraštvom... Kako blagodejno in tolažilno zvenijo zato Jezusove besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mt 11, 28). MILAN NEMAC Mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah na Koroškem Delo je ljulbezen, toi je postala vidna, pravi Gibram. Pa se samo za dobrih sto let ozrimo v preteklost. Pred sabo bomo zagledali množico otrok, ki polovico dneva prebijejo v zatohlih tovarnah in rudnikih. Gotovo oni dela niso okusili kot izraz notranjega bogastva, ampak kot -dejanje neizmernega izkoriščanja, tuidi za ceno njih mladega življenja, 'ki ni bilo kos nečloveškim razmeram. Ni pa nam treba gledati nazaj, da odkrijemo izkoriščanje ljudi za dosego čim večjega bogastva nekaterih. V samem Trstu je veliko število tujih delavcev, zlasti dz sosednje Jugoslavije, ki pridejo iskat zaslužka. Ti ljudje so pripravljeni prijati za katero koli delo, tudi talko, ki se nam zdi ponižujoče. Pri tem pa pozabljamo, da je vsako pošteno delo vredno našega spoštovanja in spoštovanja tistega, ki ga opravlja. Ti Ijuidje so iv rodnem kraju pustili ženo in otroke; in pridejo v tujo zemljo med tuje ljudi. Ob prvem- -stiku z njimi me (je zbodla njihova trdota in njihova neprijaznost. Ko pa smo podrli zid nezaupanja, sem na njih obrazih videla nasmeh dn sproščenost... Veliko trpljenja je v teh ljudeh, ki so zavoljo socialnih razmer prisiljeni živeti drugje, ki so prepuščeni neusmiljeni volji in izkoriščanju bogatejšega svata! Kljub vsem oviram pa kažejo zjdraivo zavzetost in doslednost, ki sta potrebni pri vsakem opravilu. Ne tarnajo, se ne pritožujejo nad razmerami, niso ipehkužni. »Ko sem se pel(jal v Bari, sem se spomnil na nekaj, kar se je zgodilo tam v daljnem letu 1944 ali morda celo v začetku leta 1945. S starši smo bili v Rimu. Prišla je v Rim partizanska vojaška misija. Politični komi (uradno naborni oficir) je bil Uroš Kraigher. Brat ga je dobro poznal, saj je kot gimnazijec stanoval dolga leta -pri gospe Kraigherjevi. Zvečer se je Kraigher večkrat pogovarjal z bratom in s starši. Povabil je brata in posebej očeta, naj prideta iv partizane. Ob neki priliki, ga je oče vprašal, če partizani res likvidirajo nezaželene ali nesi-gurne ljudi, potem ko ti pridejo čez Bari na otKjpenske« birmance. A na žalost je bilo prav tako! V soboto je po svečani poimenski predstavitvi posameznih doma'čih birmancev g. Pohatfač v Oklepaju omenil, da je v cerkvi še enajst birmancev s Kontovela in dve bir-manki od Sv. Ivana. Sprašujemo se, ali je bilo res umestno tako podčrtati ekskluzivnost openskih birmancev. Podelitev sv. birme bi morala vendar biti moment duševnega in razpoloženjskega sozvočja vseh otrok! Nam pa se je zdelo, da se hoče g. Pohajač ograditi od ostalih birmancev (toda zakaj prav od birmancev?). Izgovor, da ni poznal imen naših birmancev, je povsem nesprejemljiv, saj so bile priprave na sv. birmo dovolj dolge, da bi se do njih lahko dokopal (in končno je bilo v petek popoldne dovolj prilcsž-nosti, da bi za imena vprašal otroke same ali pa njihove botre). Da bi bila mera polna, je sledilo na koncu še podeljevanje daril domačim birmancem s ponovnim svečanim poimenskim apelom: to je samo na sebi lahko nekaj povsem legitimnega, toda spet je izpadlo demonstrativno in naši otroci so se še enkrat čutili zapostavlj ene! Ne bi tu razlagali, kako so otroci v teh letih v obdobju največje občutljivosti. Centralizacija obreda na Oplčine je bila zanje lahko povsem razumljivo dejstvo. Nerazumljivo pa je, zakaj so morali oditi domOv z občutki tesnobe in z izkušnjo teatralnega razlikovanja. Tak neprijazen okvir, ki ga je — o tem smo prepričani — prečastiti g. škof gotovo spregledal, lahko negativno vpliva na odnos občutljivejših birmancev do Cerkve! Režija, ki je pripeljala do tako neprijetnega razpoloženja med delom prisotnih, je po našem mnenju razvrednotila krščanski okvir, katerega ključni element bi morala biti tudi dobrohotnost in gostoljubje. Ob koncu Obreda so se tudi nekateri openski starši strinjali z nami in so povsem opravičevali naše razburjenje; mislimo, da so se mnogi zavedali, da nam je bila Storjena krivica, ki jo bo težko popraviti. Lahko rečemo le to, da bomo v bodoče vsaj dvakrat premislili, preden bomo poslali svoje otroke k sv. birmi v drugo vas, še zlasti pa na Opčine. Kontovel, 20. junija 1990 (Sledijo podpisi enega ali obeh staršev vseh birmancev). Za članek odgovarja: Slava Starc, Kon-tdvel 112, Trst (tel. 225304). PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD! PRIČEVANJA Nezaželeni in nesigurni Iz podzemskega Krasa Kako bi se glasila uvertura Dantejevega Pekla, ko bi danes njegov avtor mogel občudovati razbesnelo valolvje skozi fantastične divjine podzemskega sveta Škocjanskih jam? Ob dokumentarcu, ki ga je izdelal Vi-deoest kvalificiranih profesionalcev smo bili priča herojskemu pogumu jamarjev z obeh strani meje. Barvni film je bil na ogled v kongresni dvorani Pomorske postaje 18. junija zvečer. Po tesnih žrelih v neznanske prepade, vratolomno plezanje jamarjev ter spuščanje po vrivi v oglušujoče bobnenje vode, zmore samo mladostna zagnanost raziskovalcev. Podpisani je kar sapo jemalo od strahu: zdaj, zdalj bo tu katastrofa! Film je popestren z domačo folkloro iz Ilirske Bistrice, da se duh nekoliko odpočije po prestanem strahu divjih brzic reke iz breizna v brezno. Kot znano izvira reka pod najvišjim vrhom slovenskega Krasa — Snežnikom (1796 m) pod imenom Reka. Po 50 km zunanljega talca .ponikne med skalnate stene podzemlja in si skozi nadaljnjih 7 km utira pot, dokler ne prihrumi do 100 metrov globokega brezna veličastne Škocjanske jame. Od tu se vali naprej še dva kilometra, dokler popolnoma ne izgine v Prejel sem zactojo številko Mladike (5/6-90). Reviji je priložen program prihodnjih študijskih dni »Draga 90«, ki bodo petindvajseti. Takoj sem opazil, da so predavatelji že napovedani. Kar vrsito let so jih predstavili šele prvi dan »Drage«. Zakaj? Kolilkor vem, se je dogajalo, da so bili predavatelji iz Slovenije bolj ali manij uradno »obveščeni«, naj odpovedo prisotnost. Sedaj se vidi, da ni več te nevarnosti. Opazil sem še drugo zanimivost. V prilogi Mladike je precej slik udeležencev pretelklih let. In glej! Med njimi je kar vrsta ljudi, ki imajo danes odgovorna mesta v slovenski vladi: prof. Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, prof. Andrej Capuder, sedaj minister in Jože Strgar, sedaj ljubljanski župan. Tudi med predavatelji preteklih let je več sedanjih uglednih političnih osebnosti: dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta, že omenjena dr. Andrej Capuder, Ciril Zlobec, član predsedstva Slovenije. V Drago je prihajala še vrsta drugih sedanjih političnih oeSbnosti, ki jih fotograf ni ujel v svojo kamero. Prof. Jože Peterlin z zadovoljstvom gleda iz večnosti na sadove, ki jih je verjetno vsaj delno pomagala pripravljati od njega zamišljena »Draga«. Zalkaij naslov »prezirana Draga«? Ker je bila res prezirana. Tržaški slovenski dnevnik je bil do nje, zlasti prva leta, izredno kritičen. Za »Drago« ni imel dobre besede, pač v soglasju z uradno politiko v Sloveniji. Šele zadnja leta je bilo poročanje bolj obširno in objektivno, čeprav nikoli naklonjeno. —ko Štirje beneški srebrnomašniki Ko te dni obhajamo raane ma'šmiš!ke jubileje in nove malše, se veselimo z rojaki v Slovenski Benečiji, ki slavijo štiri srebrne maše. Jubilanti so Mario Gariup, Dionisio Mateucig, prof. Marino Oualizza ter Božo Zuanella. Vsi Štirje so se rodili v raznih vaseh Benečije in jih je posvetil nadškof Zalf-fonato na praznik sv. Petra in Pavla v videmski stolnici leta 1965. Vseh novo-mašnikov ‘je bilo tisto leto 18, od teh kar štirje iz Benečije. Ne prej ne pozneje ni bilo v nem letu toliko beneških novih mašnikov. G. Emil Conciig, (ki z veseljem poroča o tem duhovniškem jubileju sobratov Benečanov, pa z žalostjo nadaljuje: Od lata 1965 je bila še samo ena nova maša v Benečiji leta 1966, od takrat dalje ni bilo no/bene več in tudi v bogoslovju ni nobenega beneškega bogoslovca. Pred 25 leti je imela šempetrska dekanija 29 duhovnikov za 12 tisoč prebivalcev, danes ima 10 duhovnikov za 6 tisoč prebivalcev. Prihodnost za Benečijo ni lepa v nobenem oziru. Srebrnomašniki so v službi: g. Mario Gariup od 1975 župnik v Ukvah; g. Dionizij Mateucig je od 1979 župnik v Sap-padi (Kannija); g. Božo Zuanella vodi od 1975 župnijo v Trčmunu in upravlja še druge- vasi. Je reden sodelavec lista Dom. Msgr. Marino Oualizza je profesor teologije v videmskem bogoslovju, študiral skrivnostne globine. Naši jamarji so do sedaj preiskeli in redno zabeležiti okrog pet tisoč kraških jam. Sodijo pa, da je to komaj 10 odstotkov še neodkritih jam celotnega kra-škega ozemlja. To potrjuje dejstvo, da se vsako leto odkrije do 60-70 novih votlin. Ostalih 40 km podzemskega toka reke Reke, 'ki prihaja na dan v treh velikih izvirih pri Devinu (20 km od Trsta) z imenom Timava, je povsem neznanih. Izjemama je reka vidna v 329 globokem breznu pri Trebčah na kraški planoti, a se ponovno skrije v nedostopno podzemlje. Bojan Brezigar je poleg drugih predstavnikov pozdravil številno občinstvo v obeh jezikih ter v obeh jezikih tudi obrazložil potek tega dokumenta v režiji Gianpaola Penca. Bil je res čudovit film, ki bi si ga želeli ogledati morda v še bolj izpopolnjeni obliki. Niagarski slapovi so resda imenitni, kot so Škocjanske jame pa ni enakih na svetu. Njih dražljiva skrivnost nudi še veliko presenečenj, zato je upravičena njena zaščita pod dkriljem Unesca. F. V. je v Rimu na Gregoriani, bil nekaj let župnik stolniške župnije v Vidmu, ob nedeljah hodi pomagat k Sv. Mariji v Dreki, ki je brez dušnega pastirja. Med drugim je tudi odgovorni urednik glasila Dom ter skrben sodelavec. Vsem jubilantom iskrene čestitke gori-ških in tržaških sobratov, posebej še čestitke in voščila našega lista, ki vrši podobno poslanstvo kot Dom v Benečiji. Srečanje koroških in primorskih kulturnih organizacij Prejšnji teden so se sestali v Žabnicah predstavniki Krščanske kulturne zveze (KKZ) iz Celovca, Slovenske prosvete (SP) iz Tnsta in Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) 'iz Gorice in se dogovorili o kulturnem sodelovanju med Koroško in Primorsko. Najpomembnejše kulturne prireditve bodo v jeseni, ko se bodo vršili četrti Koroški dnevi na Primorskem. Začeli se bodo v soboto, 6. oktobra s srečanjem in nastopam gojencev koroške glasbene šole in članov slovenskega centra za glasbeno vzgojo »E. Komel« iz Gorice. Sledile bodo razne prireditve, ki se bodo odvijale cel teden v raznih krajih naše dežele. Mogočen zaključek Koroških dnevov pa bo v nedeljo, 14. oktobra s kantato o Kralju Matjažu, pri kateri sodeluje 130 pevcev, solistov in orkestrašev. ★ Čestitke Slovenska skupnost je naslovila na predsednika parlamenta dr. Franceta Bučarja naslednjo spomenico: Dragi gospod predsednik! Ob zgodovinskem koraku, ki ga je v zvestobi stoletnemu snu slovenskega naroda danes opravil parlament, izrekamo iskrene čestitke in najtoplejša voščila vam kot predsedniku demokratičnega predstavništva Republike Slo\’enije in pa ostalim članom slovenskega parlamenta, ki so znali najti izjemno široko večino ob vprašanju, ki je življenjskega pomena za ves naš narod. Katoliški duhovniki od leta 1978 do 1988 Število duhovnikov leta 1978: 260.500, leta 1988 pa 254.700. Afrika: 5.500 - 9.100; Severna Amerika 47.500 - 40.900; Srednja Amerika: 8.000 - 9.000; Južna Amerika 14.600 - 17.300; Azija 12.700 - 16.500; Evropa 173.300 - 157.000; Oceanija 2.800 - 2.700. Evropa izumira na vseh področjih, tudi duhovniškem; /v desetih letih se je število duhovnikov znižalo za skoro 16.000. Novi mašniki v istem desetletju: 1978 je toilo posvečenih po vsem katoliškem svetu 5.765 novih mašnikov, leta 1988 pa 7.998. Poklici rastejo v Južni Ameriki, v Afriki in v Aziji, zaskrbljujoč je padec v Evropi in Severni Ameriki. Raste pa število stalnih diakonov. Leta 1978 jih je bilo 5.562, leta 1988 pa 15.686. Na splošno raste tudi število bogoslovcev; v desetletju so poskočili od 62.000 na 92.000. Seveda ni po vseh krščanskih deželah enako, najbolj obiuten padec je v tem oziru v Sev. Ameriki. Padec rojstdv pomeni tudi padec poklicev. Srebrna maša v Barkovljah V sredo, 4. julija so se barkovljanski verniki zbrali okoli svojega župnika don Elia, ki je istega dne praznoval 25-letnico mašniškega posvečenja. Don Elio Stefanuto, župnik cerkve s,v. Jerneja v Barkovljah, se je rodil 16. febr. 1938 v Teglio Veneto (Benetke). Po končanem študiju v tržaškem semenišču, na dunajski Filozofski fakulteti ter na Teološki fakulteti Gregorianske univerze, mu je škof Sahtin podelil mašniško posvečenje 4. jul. 1965. Bil je nato član škofijskega duhavskega sveta ter profesor na srednji šoli. Pri Sv. Jakobu je bil cenjen sotrudnik polnih 14 let. Od 1979 je kaplanoval v Barkovljah in se je s svojo človeško toplino in duhovniškim poslanstvom posvetil zlasti mladini. Škof ga je nato 1. nov. 1984 imenoval za naslednika g. Župančiča, ki je dolgo let z veliko odgovornostjo vodil bar-kovijamsko cerkveno skupnost. Don Elio je nastopil v Barkovljah 16. dec. 1984. Vsi so ga vizljubili, slovenski in italijanski verniki, saj je pokazal veliko dobre volje in sposobnosti v vodenju in zbliževanju obeh narodnih skupnosti. Potrudil se je za nas Slovence, ki nimamo svojega kaplana, da se je naučil maševati v našem jeziku. PrVič je mašdval v slovenskem jeziku 24. julija 1985. V sredo, 4. julija ob 18. uri je don Elio daroval sv. m&šo za slovenske in italijanske vernike. Pri dvojezični maši so peli trije Zbori, ki navadno pomagajo pri verskih obredih, med temi tudi zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj. Gospodu jubilantu želimo iz srca še veliko dušnopastirskih uspehov, pa naj ga Bog ohrani še mnogo let in mu pomaga premagovati vse ovire. Barkovljanski verniki Minister Dular se je srečal s tržaškimi duhovniki Znamenje novih poti politike v Sloveniji je tudi srečanje ministra Janeza Dularja s tržaškimi duhovniki. Do tega je prišlo na Rapentabru v soboto, 30. junija. Na tej prelepi točki našega Krasa se je minister srečal z vodstvom Duhov-ske zveze. Navzolči so bili škofov vikar za Slovence dr. L. Škerl, Rudi Bogateč iz Doline, Žarko Škerlj iz Mačkolj, Dušan Jakomin iz Skednja, Vili Žerjal z Opčin, Angel Kosmač iz Ricmanj, domači župnik Tone Bedenčič ter Jože Kunčič iz Sv. Križa. Razgovor je tekel o nekaterih splošnih •vprašanjih duhovniškega življenja in dela zlasti v zamejstvu, saj je znano, kakšno vlogo so odigrali slovenski duhovniki v preteklosti ne samo kot oznanjevalci evangelija, temveč tudi kot zagovorniki pravic Cerkve v Sloveniji ter demokratičnega sožitja v slo/venski zamejski družbi. Gre za vrednote, ki so jih slovenski duhovniki zagovarjali in branili tudi v tisku, zlasti v tedniku »Katoliški glas«. Ko tržaški dnevnik prinaša to novico, jo komentira: »Odprla so se vrata za tvornejše sodelovanje tudi z duhovniško organizacijo, ki je bilo doslej vedno zanemarjeno, čeprav ima precejšnji moč.« Priti je moral minister Dular iz Ljubljane, da so nekateri odkrili duhovniško organizacijo, ki »ima precejšnjo moč«. Janez Dular je izrazil željo, da bi se rad srečal tudi s škafom L. Bellomijem. To gotovo ne bo težko, saj g, škof sprejema vse, ki to želijo. Konec monopola partije v upravi občine Dolina Val »perestrojke« je končno dosegel tudi dolinsko občino, kjer je partija na zadnjih občinskih volitvah prvič po vojni izgubila absolutno vdfiino glasov in svetovalcev. Od prejšnjih 11 svetovalcev jih je ohranila le 8. Zavoljo takšnih volilnih izidolv se je bistveno spremenilo razmerje sil med strankami. Na osnovi omenjenih izidov so postale možne razne koalicije: DC in PSI (12 svetovalcev na 20), PCI in SSk (11 svetovalcev), SSk, PSI in DC (11 svetovalcev). Socialisti so kot pogoj za kakršnokoli koalicijo s PCI, zahtevali župansko mesto. Komunisti so se mu po dolgotrajnih pogajanjih odpovedali s težkim srcem. S tem so dejansko odpadle vse druge alternativne koalicije. Tudi SSk se je znašla pred izbiro, ali ostane še naprej iv opoziciji in prepusti upravo občine Dolina v nekakšen monopol socialistom in komunistom ali pa se zavzame za razširitev koalicije v troje. Končno je prevladalo politično spoznanje, da se mora spremenjeno razmerje sil odražati ne samo v zamenjavi župana, temveč tudi v doprinosu še drugih domačih političnih sil, predvsem SSk. Na osnovi teh ugotovitev in razmišljanj se je sekcija SSk odločila za oblikovanje tristranske koalicije med PCI, PSI in SSk ob enakem dostojanstvu in enakopravnosti. Izbrala si je eno pomembnejših odborništev in dosegla, da bo njen predstavnik eden od županovih namestnikov, kot določa novi zakon o krajevnih avtonomijah. Poleg tega je v programski dokument vključila vse glavne zahteve iz svojega volilnega programa, med temi ureditdv župnišč v Ricmanj ih in Boljuncu. Tako je bil na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta 29. junija v skladu z dogovori izvoljen za župana socialist Marino Pečenik, za ostale odbornike pa Franco Crevatin (PSI), Dionizij Gherbassi (PCI), Sandi Klun in Milan Lovriha (oba neodvisna na listi PCI), Stojan Sancin (PCI) ter Aldo Stefančič (SSk), ki bo tudi eden od namestnikov župana. Načelnik svetovalske skupine SSk Sergij Mahnič je v glasovalni izjaivi poudaril, da se je sekcija odločila za vstop v občinsko upravo z velikim čutom odgovor- Pevska zbora FANTJE IZPOD GRMADE in DEKLIŠKI ZBOR DEVIN prirejata pod pokroviteljstvom občine De- vin-Nabrežina revijo PESEM V ZALIVU na dvorišču stranskega krila devinskega gradu v petek, 6. julija ob 20.30. Poleg prirediteljev nastopata »črnuški oktet« iz Črnuč pri Ljubljani in mešani Zbor »Mačkolje«. nosti za skupni blagor in da nova tri-strankarska koalicija in njen program predstavljata pozitivno začetno izhodišče za delovanje v korist vseh občanov brez kakršnega koli razlikovanja. Označil je za nadvse pomemben dogodek, da je tako SSk prvič po vojni prisotna v dolinski občinski upravi. 'Nova upravna večina razpolaga dejansko s 14 svetovalci na skupnih 20, kar pomeni, da politično odraža dve tretjini občanov. V opoziciji ostane DC. Ob tem moramo omeniti, da svetovalec Gombač, izvoljen na listi SSk, ni glasoval za notvo koalicijo. V polemični izjavi je dejal, da se ne strinja s sklepom stranke o vstopu v odbor. Zaradi takšnega zadržanja ga svetovalska skupina SSk ne prišteva več med svoje člane. a.t. Uspelo srečanje tržaških mašnih strežnikov na Stari gori V torek 26. junija je avtobus pobiral naše strežnike že od 6.30 najprej v Dotm-ju, potem v Dolini, v Boljuncu, na Katina ri, v Bazovici, na Opčinah, na Proseku in v Sv. Križu. Nabral jiih je 55. Z njimi je naložil tudi 12 dušnih pastirjev. V avtobusu je bilo živahno, prijetno in vesdlo. (Na Stari gori smo imeli v dvoranici nasproti Marijinega svetišča najprej pripravo na spoved. Vodil jo je frančiškan p. Leopold, ki nadomešča župnika na Proseku. Sledilo je spovedovanje in nato somaševanje, ki ga je vadil škafov vikar dr. Lojze Škerl, ki je strežnikom tudi spregovoril. Med drugim jim je razodel našo najveojo skrb, tj. za duhovne poklice, saj nimamo na Tržaškem že celih 27 let nobenega fanta, ki bi se odločil za duhovniški poklic. Po malši nas je msgr. Marijan ŽMc fotografiral pred svetiščem in obljubil, da bo sliko poslal Katoliškemu glasu, če bo uspela. Kosilo smo imeli v spodnji restavraciji. Domov grede smo si ogledali še Landarsko jamo, starodavno stolnico in tako imenovani hudičev most v Čedadu. Domov smo se vrnili skoraj prezgodaj. V Sv. Križu smo bili že ob 18. uri. Strežniki bi se radi še vozili in še kaj lepega videli. Pa prihodnje leto, če Bog da. Morda bomo šli v Stično. Tam je bilo vseslovensko srečanje mašnih strežnikov in je somaševanje vodil ljubljanski nadškof. Zbralo se jih je preko tisoč. Pričakujemo, da bodo kake olajšave za prehod otrok čez mejo. Če pa ne, bomo prosili starše, naj jih spremljajo Klub prijateljstva Slovenske dobrodelne ustanove v Trstu so v preteklem februarju organizirale prvo družabno srečanje namenjeno starejšim slovenskim občanom. Taka srečanja so se potem nadaljevala vsakih štirinajst dni. Na teh srečanjih je poleg družabnosti in razvijanja prijateljskih vezi bilo poskrbljeno vsakokrat tudi za razgovor in izmenjavo misli med udeleženci in priznanimi izvedenci na psihološkem, zdravstvenem, socialnem in kulturnem področju. Tovrstna srečanja bodo v poletnem času prekinjena in se bodo zopet pričela prihodnjo jesen. V okviru teh pobud je bdi organiziran tudi nadvse uspel poučni izlet na Koroško, kjer so se izletniki seznanili z zgodovinskimi, zemljepisnimi, narodnostnimi in kulturnimi zanimivostmi in problemi te lepe dežele, ki jo imenujemo tudii zibelka slovenstva. Ob tej priložnosti so se udeleženci in organizatorji dogovorili, da se poimenujejo v »Klub prijateljstva«, in izražena je bila želja, da bi v prihodnjih mesecih dozorele nove vsestranske pobude v prid starejšim rojakom v Trstu. V tem smislu so zaželeni predlogi vsakogar in vabljeni so tudi zainteresirani prostovoljci za sodelovanje in za izpeljavo načrtov. Klub prijateljstva bo torej zopet začel z rednim delovanjem v septembru, ko bo organiziran tudi že načrtovani izlet v Čedad in v Beneško Slovenijo. Predvideni izlet za mesec julij v dolino Trente in k izviru Soče pa za sedaj odpade in to na željo nekaterih že prijavljenih udeležencev. Nasvidenje torej v septembru. - (ib) APO 5 i T OSTI PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI Četrtek, 5. julija 11.00 maša pred oltarjem svetih bratov. Nedelja, 8. julija 17.30 slovesno somaševanje za duhovne poklice; sledi ekumenska pobožnost v kripti. Slovesno bogoslužje bo vodil upokojeni beograjski nadškof Alojzij Turk, ki slavi desetletnico škofovskega posvečenja. Z g. nadškofom bodo somaševali gg. slavljenci. Pel bo mešani zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Zaželene so narodne noše ter skavtinje in skavti v krojih in da bi prinesli k slovesnosti svoje prošnje. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst S trga Oberdan vozi ob nedeljah popoldne avtobus na Vejno Ob 14.25, 15.35 in ob 16.30. Zadnji povratek ob 19.10. Prezirana „Draga" se uveljavlja Zborovsko tekmovanje »Seghizzi« 1990 Letošnje zborovsko tekmovanje »Seghizzi« bo v Gorici prihodnji teden. Naijprej 'bo od 9. julija znanstveno srečanje za pedagoge in učitelje glasbe na temo: »Osnovni pouk v glasbi«. Simpozija se bodo udeležili pedagogi iz raznih držav. Vršil se bo v prostorih Espomego. V sredo, 11. julija se pa začnejo nastopi pevskih zborov in sicer v Avditoriju v ul. Roma. Nastopilo bo 17 zborov iz 12 držav, in sicer: Bolgarija, Češkoslovaška, Finska, Francija, Jugoslavija, Poljska, Švedska, Rusija, Madžarska, Litva, Romunija, Italija. Iz Jugoslavije pride zbor Tome Tomšič, ki je na tem tekmovanju že večkrat nastopil. Italijo bo zastopal tudi zibor Glasbene Matice iz Trsta, ki se je odlično odrezal na tekmovanju »Corovivo«. Letošnje tekmovanje »Seghizzi« bo 29. po vrsti in bo še na višji strokovni višini kot prejišnja leta, saj je bila izbira bolj zahtevna in je od štetvilnih prijav komisija izbrala le .17 ziborov. Zadnji nastopi z nagrajevanjem bodo v soboto, 14. julija. Naj še povemo, da društvo C. A. Seghizzi obhaja 70-letnico ustanovitve. Nadškof A. Pangrazio na Sv. gori Na praznik ap. iPatra in Pavla ije skupina družbenic in drugih starejših žen poro-maila na Sv. goro. Tam je ob 10. uri bila sv. maša. Po malši so vsi romarji doživeli lepo presenečenje: v prezbiterij (je prišel msgr. Andrea Pangrazio, goriški nadškof od 1962 do 1967. Msgr. Pangrazio je pristopil k mikrofonu in pozdravil svoje nekdanje vernike in tudi druge, ki so bili v cerkvi. Na Sv. goro ga 'je pripeljal don G. Baldas. Msgr. Pangrazio 'je prišel v Gorico, da praznuje srebrni jubilej maš-ništva sikupaj z duhovniki, ki jih je prav na praznik sv. Petra in Pavla posvetil pred 25 lati; ti so: don Giuseppe Baldas, goreči voditelj misijonskega urada ter kaplan pni Sv. Ignaciju v Gorici, dan Umiberto Bottacin, župnik pri novi cerkvi v Romkah (Maria Madre della Ghiesa) ter don Valerio Gregori. Goriško nadškofijo je msgr. Pangrazio zapustil, ker so ga imenovali za tajnika Italijanske Škofovske konference (CEI). Sedaj živi v Rimu dn ima 81 lat. Vsem letošnjim srebmomašnikom tudi naša iskrena voščila. Tabor goriških volčičev in veveric 1990 V tednu od 25. junija do 1. julija je bil v Begunjah pri Cerknici letošnji tabor veje VOL-VEV. Udeležilo se ga je približno 40 otrok iz vseh naših vasi, ki so pod vodstvom skupine mlajših in starejših voditeljev preživeli zares lep teden. Na tabor smo odšli po zlati maši našega nekdanjega voditelja Sivega Medveda. Ker smo taborili na Notranjskem, je bal ves tabor ubran na temo: medvedi, ki še živijo v tamkajšnjih gozdovih. O medvedih je bilo veliko govora zlasti zvečer pri tabornih ognjih, o njih smo govorili med Obiskom Križne jame (kjer so še ostanki jamskih medvedov) in gradu Snežnik (kjer imajo nagačenega velikega -medveda). Povzpeli smo se tudi na Slivnico (1140 m) in občudovali Cerkniško jezero. Sploh pa je na taboru vladalo veselo razpoloženje; k tem« so pripomogli tudi prijazni domačini in skupine skavtov iz Ljubljane, Cerknice in Postojne, ki so prišle na obisk. Med nami je bila na »stažu« tudi študentka, ki bo jeseni začela s prvo skupino Vol-Vev v Ljubljani. K odličnemu uspehu tabora sta pripomogli tudi mladii, a že izkušeni kuharici Suzi in Anita. Tabor sta vodila vejevodji Loredana Pe- tejan in Simon Špacapan. Dan zbranosti je oblikoval g. Marijan Markežič. Mogočni Kragulj Uk ve Srebrna maša. V nedeljo, 8. julija bo naš g. župnik Mario Gariup Obhajal 25-letnico mašništva; slovesna maša bo ob 10.30. Domačine in prijatelje vabi k praznovanju tega jubileja ukovski župnijski svet. G. jubilantu že danes tudi naše iskrene čestitke! ■ Sožalje PD »Štandrež« izreka globoko sožalje župniku msgr. Jožefu Žoržu ob izgubi dragega brata Alojza. Združevanje slovenskih šol Za avtonomijo klasičnega ttceja »P. Trubar« in učiteljišča »S. Gregorčič« Profesorski zbor ‘klasičnega liceja »P. Trubar« s slovenskim učnim jezikom se je na seji, dne 13.6.1990, seznanil s pokrajinskim predlogom za racionalizacijo šolskega omrežja v petletju 1990-91 - 1994-95, ki ga je izdelal šolski skrbnik dr. Santo Leotta dne 23.3.1990, prot. št. 1330, in ugotavlja, da so se za naš zavod uporabili drugačni kriteriji kot za sorodni zavod z italijanskim učnim jezikom, kar je za šolske inštitucije slovenske manjšine nesprejemljivo. Preseneča nas namreč dejstvo, da se v uvodu omenjenega predloga upošteva specifičnost slovanske šole in njenih pravic ter se poudarja, da >^je večkrat potrebno presegati omejittve, ki jih predvideva obstoječa šolska zakonodaja v zvezi z ustanavljanjem razredov in delovanjem šolskih inštitucij«; v nadaljevanju se predlaga, naj se italijansko učiteljišče »S. Slataper« in klasični lice(j »D. Alighieri« ne združita zaradi njune kulturne ukoreninjenosti, edinstvenosti in njunih eksperimentalnih programov, medtem pa se brez pomisleka predlaga združitev učiteljišča »S. Gregorčič« s klasičnim licejem »P. Trubar«. Opozarjamo pristojne organe, da imata klasična liceja »P. Trubar« in »Dante Alighieri« iste kulturne korenine, saj oba izhajata iz osamosvojitve italijanske in slovenske sekcije avstroogrskega Staats-gymnasiuma. Ob ustanovitvi leta 1913 je bila goriška gimnazija edina slovenska gimnazija v avstroogrskem cesarstvu in je uživala velik ugled. Dolgo in bogato kulturno tradicijo ima tudi učiteljišče »S. Gregorčič«. V obeh šolah so se izobraževali pisatelji in pesniki, pomembni intelektualci in univerzitetni profesorji. S predlagano združitvijo, ki bi privedla do enega samega zavodnega sveta, bi se moral en zavod odrdči svojemu imenu, kar bi še bolj obubožalo zalvest slovenske narodne skupnosti, ki že dolgo let čaka na globalno zaščito. Želimo poudariti, da sta oba slovenska zavoda edina v pokrajini in da je klasični licej ne le edini v deželi, ampak sploh edini slovanski klasični licej v Evropi, kar mu daje posebno vlogo v širjenju idej in kultur, vlogo, ki jo bodo moralle prav jezikovne manjšine odigravati v novi Evropi po letu 1992. Profesorski zbor zahtdva, da se v smislu 6. odst. 4. čl. MO. z dne 26.2.1990 ohrani avtonomija obeh zavodov. Gorica, 13. 6. 1990 ■ Dražja pošta Poštnina se je znova podražila. Pisma za notranjost države je treba opremiti z znamko za 750 lir. Uspel nastop pevskega zbora “Podgora,, na Dunaju V soboto, 23. junija so v Slovenskem dunajskem pastoralnem centru, kjer je bila ta mesec na ogled tudi razstava opernega pevca Antona Dermote, ki je umrl pred anim letom, nastopili slovanski pevci iz Podgore pri Gorici na italijanski strani. Pod senzibilnim in energičnim vodstvom pevovodje dr. Mirka Špacapana, odbornika za 'šolstvo in kulturo na gori-ški Pokrajini, so njihovi vitalni, energije polni 'glasovi ob težko dosegljivi zbranosti in harmoniji dosegli presenetljiv nivo. Zapeli so vrsto čudovitih in zahtevnih narodnih ali ponarodelih pesmi, od katerih je na Dunaju živeče koroške Slovence najbolj nagovorila pesem »O Podjuna«, ki jo je na besedilo koroške pesnice Milke Hartmanove uglasbil Radovan Gobec. Tako so se na primer še posebno čudili navzoči člani pevskega zbora »Dunajski krožek«, da znajo Goričani tako lepo zapeti neko koroško pesem. Poleg »Kraguljčkav«, pri katerih so se navzoči seznanili s tragično smrtjo Lojzeta Bratuža, ki je to pesem uglasbil, je med drugim posebno nagovorila tudi Prešernova »Zdravica«. Ni bila le zasluga zelo akustičnega praznično okrašenega cerkvenega hrama, da je pomembni in aktualni verz »Žive naj vsi narodi...« tako polno zazvenel pod visokimi oboki, da je imel poslušalec občutek skrivnostno prisotne večnosti. V nabito polni novi dvorani Slovenskega pastoralnega centra je sledila nato predstavitev goriške zgodovine in sedanjosti s pomočjo lepih slik Gorice, njenega gradu in okolja. Tekste pred zapetimi pesmimi in poročilo o življenju v Gorici in okolici nekdaij in sedaj je z občutkom in v kultivirani slovenščini prebrala gdč. Rustja, ki je tudi član pevskega zbora »Podgora«. Za tem pa je bila na programu hudomušna spevoigra Naceta Hladnika »Za prazen nič« v režiji Franka Žerjala. Ta avtentična izvedba je pokazala, kako neposredno je bilo življenje na vasi že od nekdaj povezano z nastajajočo ali že popularno narodno pesmijo. Po petju pri farnem žegnanju, ki je sledilo naslednji dan (Rektoratska cerkev v Slovenskem pastoralnem centru je posvečena presv. Jezusovemu Srcu), je bilo spoznavanje goriških gostov z dunajskimi Slovenci tako prisrčno, da se je ob ,pesmi in plesu veselo razživel celo sicer nekoliko strogi, zelo prizadevni slovenski duhovnik na Dunaju Tone Štekl, doma iz Raven na Koroškem. V ponedeljek, 25. junija je slovenske goste iz Italije v avstrijskem parlamentu na Dunaju sprejel slovenski zvezni poslanec na listi zelenih koroški Slovenec Karel Smolle. Ta je omenil, da ga bodo 26. junija obiskali poslanici novo izvoljene slovenske skupščine in da bo tudi sicer v naslednjih dneh v dunajskem parlamentu precej vroče, saj bodo razpravljali o manjšinskem šolstvu v Avstriji, zlasti na Koroškem, kjer npr. sedanji deželni glavar Haider dela precejšnje težave. Goričani so mu zapeli prelapo »Podjuno«, ob kateri se je po njegovih besedah tudi njemu milo storilo. Po ogledu marsikatere dunajske znamenitosti so se gostje iz Gorice in Podgore vrnili domov. Spremljala jih je oboje-stranka želja, da bi se taki in podobni stiki med dunajskimi in goriškimi Slovenci nadaljevali in daprinašali k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in poglobljenim stikom. Milena Merlak Obnovitev kapele v Sloveniku 30-letnica Slovenika in razglasitev Marije Pomočnice za njegovo glavno zaščitni-co sta prepričala vodstvo, da je treba prestaviti Marijino sliko s stranske stene na glavno. Pri tem jih je vodila misel, da bi za jubilej na štirih oknih z vitra-žami na nek način predstavili poslanstvo kapele in spodbudili obiskovalca k molitvi. Načrte za preureditev vodi arh. Jože Kregar. Kar šest umetnikov pa je pripravilo skice za vitraže, ki bodo predstavljale sv. Cecilijo, sv. Tomaža Akvin-skega, prve blagovestnike na naši narodni zemlji (sv. Modest - Celovec; sv. Vik-torin - Ptuj; sv. Maksimilijan - Celje; Maksim - Ljubljana; sv. Just - Trst; Pavlin - Oglej) in slovanskega »romarja«. Vse romarje bomo povabili, da izberejo v nekaj letih vsoto za »romarja«. Drugi svetniki pa pričakujejo, da se bo našla kakšna pobožna oseba in jim zagotovila upodobitev. OBVESTILA Duhovne vaje za žene in starejša dekleta bodo tudi latos v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« nad Trstom od 3. do 5. septembra. Vodil jih bo tržaški škofijski kancler g. Lojze Zupančič. Sekcija SSk Sovodnje vabi na komemoracijo vseh žrtev druge svetovne vojne, ki bo v nedeljo 8. julija v Kočevskem Rogu ob 11. uri. Odhod z lastnimi vozili ob 7.30 izpred sovodenjske cerkve; zbiranje v Kočevju ob 10.30. »Srečanje v moji deželi« se bo zaključilo v Dolenjskih Toplicah v soboto, 7. julija. Prireditev bo ob 12.30 odprl in udeležence pozdravil dr. France Bučar, predsednik Skupščine Slovenije. Ob 11. uri bo na prostem maševal ljubljanski nadškof Al. Šuštar. SSG - Trst bo gostovalo s predstavo »S trebuhi za kruhi« ob vedno 21. uri: 10. julija v Sovodnjah, 11. julija v Doberdobu, 19. julija v Podgori in 20. julija v Števerjanu. Za upokojence. Državno knjigovodstvo je potrdilo princip, da upokojenci imajo pravico, da se jim izplačajo obresti ter porast inflacije pri odmeri pokojnine od dneva, ko so stopili v pokoj, do dneva, ko jim je bila dokončno izplačana pokojnina. Upokojenci, ki uživajo le začasno odkazano pokojnino ali je sploh še ne uživajo, naj se obrnejo na sindikat upokojencev v najbližjem mestu. Oddaja »Na počitnice« bo v nedeljo, 8. julija ob 12. uri in ponovitev v ponedeljek ob 8.10 na radiu Trst A. Govor bo o taboru goriških volčičev in veveric v Begunjah. Širite „ Katoliški glas“ DAROVI Za Katoliški glas: R+K, Celovec ob prvi obletnici smrti g. Jožeta Juraka 50.000; N. N., Jazbine v spomin g. župnika Jožeta Juraka 20.000; prof. Ivan Artač 100.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Karlo Malalan 50.000; Dora Koron 50.000; Pepka Šker-lavaj Ob maminem rojstnem dnevu 20.000, druž. Taučer v spomin na mamo Lucijo 10.000; Danila Vidau v spomin na drage pdko(jne 50.000; Silvio in Elvira Coslovich ob srebrni poroki 150.000 lir. Za cerkev v Dornberku: cerkveni pevski zbor iz Štandreža v spomin na Alojza Žorža 250.000 lir. Za Sklad M. Čuk: Marija Sosič 10.000 lir. Za CPZ sv. Jernej - Opčine: Marija Sosič 16.000; Anica Vidali v spomin na moža ob 25-letnici smrti 20.000 lir. Za cerkev pri Ferlugih: Sabina Ferluga 20.000; Bruna Veos 20.000 lir. Za »Veselo pomlad«: Majda Ferluga 20.000 lir. Za lačne: S. M. 100.000 lir. Za misijon P. Kosa: Pepka škerlavaj ob maminem rojstnem dnevu 20.000; N. N. 69.000; Anka Ferluga 20.000 lir. Vsem podpornikom našega lista in drugim Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! li; Radto frst A Spored od 8. do 14. julija 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Koncert v parku«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Na počitnice. 14.10 Antologija humorja. 16.00 števerjan 1990. 17.00 A. Rebula: »V Sibi-linem vetru. .19.30 Števerjan '90. 20.00 Neposreden prenos nogometnega finala iz Rima. Ponedeljek: 8.10 Na počitnice. 9.10 D. Kralj: »Muza v kupeju«. 10JO Koncertni in operni spored. 12.00 Morije. 12.40 Srečanje oktetov v Riamanjih: oktet Javor iz Pivke. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: A. Dvorak. 18.00 Aladinova svetilka. Torek: 8.10 Arhipelag Goli. 9.10 Jurij Kozjak... 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: A. Dvorak. 18.00 Najdaljša pot. Sreda: 8j10 Manjšinski potopis. 9.10 Jurij Kozjak... 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Moški zbor V. Mirk s Proseka. 13.40 Oblaki so rodeči. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: A. Dvorak. Četrtek: 8.10 O ekologiji. 9.10 Jurij Kozjak... 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Z naših festivalov. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: A. Dvorak. Petek: 8.10 Zanimivosti naše dežele. 9.10 Jurij Kozjak... 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Slovanski Zbori. 13.40 Dramatizirana glosa. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Klasični album: A. Dvorak. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.10 F. Lajnišček: »Podnajemnik«. 10.10 Koncert. 12.00 Popotne razglednice. 14.10 In exi-lium. 15.05 Vroči val. 17.10 Klasični album. 18.00 Antologija humorja. Proslava v Kočevskem Rogu V nedeljo, 8. julija ob 11. uri bo v Kočevskem Rogu, Pod Krenom, na jasi ob enem izmed grobišč maša zadušnica s simbolnim krščanskim pogrebom (nadškof Šuštar), nato kulturni program na temo sprave in govor predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana. KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societa Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija 45.000 inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN vabi na 20. jubilejni festival domače glasbe ki bo Med Borovci v Števerjanu Sobota, 7. julija: ob 20.30 nastop vseh prijavljenih ansamblov Nedelja, 8. julija: ob 17.30 nastop godbe na pihala; nato finalni del Festivala: nastop finalistov ob 20.30 koncert ansambla bratov AVSENIK. KATOLIŠKA KNJIGARNA Travnik, 5 - Gorica »pravo SLOVIMPEX« - Tel. 0481/531407 Nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devo-cionalijami in nabožnimi predmeti ter s šolskimi učbeniki s popustom. ZAHVALA 26. junija smo se poslovili od našega dragega brata in strica Romana Merkelja Ob tej priložnosti se zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice ter gospe Nadi, ki so mu lajšali bolečine v času bolezni. Prisrčna zahvala vsam njegovim prijateljem, še posebej g. Giuseppeju za obiske v bolnišnici in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Žbogarju, vsem duhovnikom in salezijancem' za somaševanje in ganljive poslovilne besede, ter g. kaplanu Bolčini in pevkam za ubrano petje. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki jih nismo posebej omenili, vendar z natmi sočustvujejo in se našega dragega Romana spominjajo v molitvi. Brat, sestri, nečak in nečakinje Gorica, 5. julija 1990