h h aja vsaki ¿eü-ick iu velja 4 patinillo vred i u v .Varitioru s pošiljanj em na dam na celo loto . S fl. „ rol leta - 1 il. 50 1e. n 1 ; , - — fl: Bttk. Urez poiiljnnja na dom ?a celo letû . '-'II. 60 k. , pol leta . l fl. S ti k. , ,„ -fl.Oili. PoMUHlCEIU lis" 11 tU dollijr) pri knjigarn Novaku n:i velikem Ligit tu j k, SLOVENSKI Poduči ven list za slovensko ljudstvo. Nn ročni n.:. »prejema vred* uiilvo v Mari 1joro. Rbkopjai F;f> ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oni trni I a prijemajo, plnOn /a v n tico je 10 k. in za kolek 30 k. ,Poduk v gospodarstvu bugnti deielo.' Siv. 21. V Mariboru 21. maja 18(i8. Teèaj 11. Tiskova pravilu ,,?SlOv. Gosp." Honenia razprava kft/.enaka pri c kr ofiroŽ* II Pj NtMllliJi Ccljskcj. Pulje.) Državni pravnik, C'e je toraf.y xapopadkn okriv-Ijcnega sestavka, dejanje teb preereškov, sledi naravno i/, postave, da se osebe, ki so pri nafoskanjn iti razširjanju tega spisa pomagale, teh dveh pregreŠkov ludi krive spoznali morajo. To jasno odločuje postava v ■ in 7. kiu. znk. Gospod vrednik jc sicer ugovarjal, da ni bral rokopisa; ven dar ta ugovor po mojej misli ne more hiti veljaven. Kaj pa jc ravno odgovorni vrednik dolžen V On mora vsaki rokopis citati, ki pride v nalis; Se celo tirjati se mora od njega, tía vse tako spise prebere in č.e trdi, da ni bral sostavka, mora po splošnem dokaznem vodilu („uaeh dem allgcmeinen tk-vvcisgrundsalzO to dokazati, kar trdi, — česar pn gospod vrednik ni storil. On je tudi na listu, v ktereui je tedaj ta članek natisnen, podpisan; svoje ime vendar ne postavljam pod nekaj česar bral nisem in posebno ne kot odgovorni vrednik! Tedaj, kakor sem že rekel, ui ta ugovor mojej misli merilo, po kterem hi se ravnntí hilo, pOSebnO ker ui dok n Kan. Dalje je z a tožence gospod Edvard Janitč trdil, da sostavka ne le bral ui, leaiitč tudi da slovenski ne umrje. Sploh ne verjamem, kako se to z dolžnostijo lisknrjevo strinja, če ne here gostavkov ali čc celoliategn jezika ne razume, v kterem tiskrt v njegovej tiskurniei. Ho postavi za tisek dna 17, grudna 1802 je tiskarju celo ukazano, da si priskrbi vodja, ki opravlja, če aam ne vodi. S- & namreč pravi: „Ako se v tej postavi tiskarju nalaga kaka dolžnost ali odgovornost, se pod tem misli lastnik tiskarniee ali po, če si je postavil po oblaetniji potrjenega opravilskcga vodjo, zadnji". Da hi gospod Janžlč, ki že od mladih nog v Mariboru živi, ne znal slovenski je toliko verjetno, kolikor to, da hi gospod vrednik nc bil bral dopisa. Tudi jc gospod vrednik dr. Prelog ugovarjal državnemu pravdaištvn rekši, da se tožba opira na napačno („irrige") prestavo. Ta ugovor je že gospod prvo-sodnik z svojoj opomboj ovrgel, vemiar naj nmem o tem obširneje govoriti in rečem pred vsem tole: Jaz za se sicer rad veljati dam, da v slovenščini nisem vajeo toliko, kolikor gospod dr. Prolog, a vendar mislim da jo na tenko umejem; in reči moram, da posebne hibe, zaradi kterih rac je g. dr. Prolog grajal, ne opravičujejo izreke da bi jaz bil napak prestavljal. Tukaj uc gre, kakor je g. prvosednik dobro opomnil, za posamezne besede, ampak za za popadek vsega sostavka in na tega se opira tožba, naj ne ena ali druga beseda inači prestavi, to je vse eno. Tako na pr. jc gospod doktor rekel, da „krivo" ni prav „recbtsvvidrig", da ima tukaj drugi pomen. Da „krivo* ali kakor se niže here „krivično" nič poštenega („ehrliclics*) ne pomenja, to mi vsi vemo, Ce beremo krivo postopanje vlade, vemo toliko, da to postopanje pošteno ni; prestavljajte si, kakor hočete „talseb, vviderreehtlich, Unrecht", vemo toliko, da nič poltenega ne pomenja. Ta izrek se v J. oddelku soKlnvicn določneje popisuje, tudi tam se govori o postopanju vlade in na mestu „krivo4 stoji „krivično". Nedvomljivo je tedaj, kaj ta beseda pomeni, če se bere: Ce imajo Nemci i a nemška vlada le tenjo poštenosti iu pravlč-| nosti oziroma na nas, ne morejo in ne smejo več z nami toliko krivično poBtopati", Krivo in krivično toraj eno pomenjate. (Dalje prihodojič.) Stanko Vrazova literarna /apuMt-liia, T'a cofa F. Ka&ivar. Dalmacija z Dubrovnikom ua čelu je bila v petna j s teni stoletju tisto ognjišče hrvaško-ah.vinske pismenosti, na kterem so se naj sijaj neji kresi vilam pevkinjam žgali. Z aie! hi a pota, če bi tukaj preiskoval, kteri so hib vzroki, da jc ta sveti Ogenj v tečaju sedemnajstega in osemnajste, stuletja zmiraj bolj in bolj pojemati začel iu zakaj je nazadnje za celo vgasttol. Dos ta je, to konstatlrati, da jez počctkoui našega stoletja hrvaška pismenost na bregovih jadranskega morja tla zgubila. Tabo je bilo stanje, ko so v tri dojetih in četir-dcsetih lotih našega stoletja, hrvaške vile in modrice iz kršnih primorskih stran v tako zvatio civilno Hrvaško pri bežale. Lepo so bile ozehle Hirotice primi jene 5 i it posebno sta bila med mnogimi drugimi dva moža, ki sla se z gorečo navdušenostjo za nje sanzimala. Ta dva moža sta bila dr. G a j in naš zemljak Cerovčan Stanko Vraz. Njima gre ta zasluga, da se je opet hrvaški — ali kakor ee jetučas reklo — ilirski pismenosti novo ogujiščo zagradilo, novi kres rfeal. Javno mnenje o literarni delavnosti Munka Vraza je v r-Ient obsegu troji dne kraljevine le eno, iu sicer to, daje on do zdaj prvi, Se po nobenem nasledniku nadkriljun in v tlrugo Vrsto pntifiticn hrt kar nove hrvaške pismenosti. Glavni nagibi, da je St. Vraz kot Slovence se prijel hrvaškega peresa, tor tako puumgal slovensko pismenost, ki je do leta 1 v današnji hrvaški kral jevini vladala, s svojim preresom celo 11a tla potisnoti, so bili brž ko nc ti, da g» je, kakijr Se marsikterega drugega .Slovenca, ime ilirsko zaslepilo, pod ktero so ae tudi Slovenci podklopiti Imtelt ; in da je na samosttdneib slovenskem slovstvu obupal, posebno tačas, ko je videl, da so se pri nas četiri pravopisi naenkrat za ob veljavo med seboj skušali, nantie Bohoričica, Metelčica, Dajn-Čtca iu Gajjea! Pa pustimo to. Kar je bilo je prošlo, Fak-lum je, da so posebno naše v tridesetih letih žalostne literarni zadeve St. Vraza v hrvaško pisateljstvo zagnale. Literarna zapuščina St. Vrazova deli sc po jeziku ua dvojno, na hrvaško in na slovensko. Kar se hrvaškega dela tiče, o tem ne boni poročal saj ga tudi z nobenim očesom videl nisem. Samo toliko omenim, da je od njegove smrti leta 1RG1 pa do danas matica ilirska izdala jegove pesmi v četirih ivoikih, in kakor sem cul, je še gradiva za en zvezek. Moj namen jo o slovenskem delu St. Vrazove literarne zapuščine poročati. Začudil sem se nnd ohilnoslijo in obsežnostijo jegovih alu-veuskih spisov, Čelirikrat sem nesel vsakokrat poln robec jegovih spisov v svoj stan, da jih vse pregledam in preberem. Bral sem jih hlastno, kakor da nisem že deset let nobene slovenske besedico napisaue videl. Jaz sem poprej zmiraj mislit, da St. V. ni nikdar nič slovenskega pisal, ampak lia je vsa j ego va spisa t oljska delavnost izključivo le v „ilirskem" jeziku delotvoma bila. Morete se tedaj misliti, kako sem liil preseneten, ko mi na enkrat pride toliko izobilje jegovih slovenskih spisov pod roke. V srce me je pa bolelo, da so vse te dragocenosti tako dolgo kak >r zakopani talent v pralni ležale! Slovenska literarna zannščina St. V, sestoji i z dveh strok, ena sadržava narodno druga pa nmetno blago. Narodnega blaga so dobre tri Četrtine vseh spisov. To narodno blago sestoji veČo stran ii narodnih pesem, pa je tudi dokaj pregovorov, ugajnk, navad, vraž, iger in pritpovedek. med njimi. Beroč vse tc stvari, sem se na tihem veselil, da bom mogel našemu literarnemu sveto poročati, d;i ti t. V. literarno zapuščina soiltžuva mnogo nad tisoč slu venskih narodnih pesem. Žal mi je, da nisem vse od prve do Jtaidnje preštcl, da hi mogel na tanko ti jih število povcifoti. Meti temi pesmimi ni nu ena stroka ne»*stopaun. Tli ii ima jima-škili pesem, baiad, romane, logcml, erotičnih, dekliških, tUn-tovskih, vasovalskih, okroglih, nagajivih. lovskihiplanSarskih, vozniških, mlatiftkib, vinskih, j.ijravie, šaljivih, ^odčevib, snu-boškib, ieni.tvauskih, k-dedntSkih^ krojnih, pogrebskih, n■ (Joroven, jegovetn rojstnem krajo, aOO-—raznih narodnih p^sem na pamet! nabirali «o mu jih pa ua vseh krajih Muveuije po alfubetlčueiu redu ti-le možje: Augu-stinovie dtkau. (Prem urške), Ceno i Koroške in SfnjJU-skci, £?af Oroslav i.Šnijurske), Dmlmfč liz Celjske okolice), biičnik Felieian istajarakei. .(uniikfKnroike), Kastelic (Kraju* skei, dr. Kučevnr Štefan (SlitjarsRoi, Koaič, župnik Prekmurske), Kovačič (Krnjn^ke), Kukuljevif fvun Sakeinski (Koje-kakoi, LeSnik, Leskošek (Štajarske), -Majar Matija (Koroškej, Modnnjak (Štnjarskej, iinršeiJbaipiŠlajarskej, Pi-< Ing Matija (iz i Ira.Hij ii na 8tiij:irskciii)j dr. Prršenn Ff. Knij tiske), PofCBČan (Kranjske), Kndcž Anton, mlnjSi (Kranjske ii Ribnice)^ Weiss iu Sommer (Koroške), Smoje A. (KrajnskeJ, Sublatie titevo iliir iz šopruiiske. stonee), Šparovec. Vekoslav (Ilir h Koga tiu malem ¡štajartn, Tratenjai Davorin (Sla jurske), tj ga Josip (Ilir Bošnjak iz železne stoliee) in Vrbnjak (St.ijarsko). leteli iiiimi sc vidi, da se je malo da ne vsa tn-danja ^lovenskd lotcli^eucije na skupi jen j tt ti!. V. rokopisu vdeležila. Za miiugo pesmi sn* prt no tla določno reči, kdo jih jc zapisal, kje in kdaj -o bile zapisane. [Dnljt" ja-iliodTijie.) iiosptidnrskc stvari, Gnsp0(li)r»l{0 drobtinici-. IV. Podučil si1 m vas, drugi gospod učitelj 1 alednjokrat iziesa se gnoj deln, danes pa vam bočsn pokazati r.i/.ite baze ali vrste gnoja, L (S ovčjega. gnoja se pri vsakem malem in velikem gospodariti u kaj več dobi, kteri ne samo zemlji nego tndi vsakemu sadežu dobro služi. On zrahlja težko in debelo zemljo, gorku Iu «puensko pa hladi. Pitana ali rej ena živimi da gnoj bdi ji, medla pa slab gnoj, k o ji v zemlji hitro milic. 'L Ovčji in konjski gmij, Ovčji gnoj je gorek, zato se za težko ilovnato iu mrjtlo zemljo mh^ kajti jo greje iu rahlja. Savno isto fiiori konjski gnoj, kaj Ii je vroč ter se v gnoj-n i i en rad v je ali ¿gori, če se večkrat ne polivn ju sicer Bgiitijnri- ' ; Ii srvivnieo, [hibro je, d,h [to vsaki legi s platjo [io!inetimo, da vročine no Zgori, Konji, ki veliko ovsa, žita, ¡uruze itii. zobni 11, dnjo močnejšega ffojn, kot ovi, ki le od slaba kune žive. Ovčji gnoj je d«hm fcuvolj njegove saliots le med deževnim vremenom izvažati ia mc> r ne nanvopoijc, kaiijor hočemo sejati žita, ker po njem rade poležejo. 6. Wvin>ki gnoj imenujejo mrzli gnoj ni sicer zato ker veliko dcirljr-, knbinsdiih in nileinih 'dpadkaV^ tedni vodenih iiblodov duh«, (in njivam, k:iniiir ¿iia t-e jemo, < J n 1j c r i. ne služi, kajti ima veliko ¡dcvelnatih Stvari v sebi, koja si i-, njaui ktuiio polagamo, ker plevelu ^cmo kali požene, Bolje pa sluti senožetlm iu pjiinikOm. 4. tieavniea sc zbira v itadi, juirii ali sodu, kamor je žaganja, apnenske možgane prhfjndi pa testnega praha nasuti, ter sc jutro s novo nabrano sCiivnico polije; Ta gnoj sluzi dobro drevesom, nko se odkupi jejo in na korenine nekaj s ca v noga gnoja potrosi. Ker ravno od drevja govorim, vam hočem povedati, a kakošno vodo moramo jih zamakati, Ni Radosti, ako voda, s kojo zeienjadi in drevesa zamakamo ima gnojne d^Ie v *cbi, nego mora hiti tudi topla. Voda iz mrzlih studencev ali vrelcev napelje se v mlake, vodotoke ali kadi, da so^reje, preden se z njo iiomaku; topli vrelci naj se gosto rabijo. Tndi potočna voda naj sc rabi le na površju, tedaj ne smemo globoko zajemali, kajli pregloboko zaje man a voda nima toliko solitarja v sebi kot ova, ki se zajema na površju. Holitar se ve da tudi gnoji. Vrtne zeienjadi pouiaknjo se le po solnčuem zahodu tedaj zvečer nikdar ne po vzhodu ali takrat kadar solnee naj hujše pripeka. a. Ji to hasuoviten gnoj je gnojnica, ki u nareja iz sen-vuico iuovevoJe, z kojo,j gnoj polivamo, V-ak skrben gosjto-diir shranjuje gnojnico v kaki jami ter jo v sodih izvoli. Kdor gnojnice ne shranjuje ni vreden, da ima lepo ime „kmet", t;. Se drugega gnoja sem pozabil, ki ga dobom od perutnine. Gospodar, ki ima velik« pern! ni ne. naj j«' zapira v poseben „kuT.iaU", ter gnoj marljivo shranjuje, kajti p -ret tiiti a po bera le žito, črve m druiio golazen, ki dober in močen gmy da i" takšni gnoj v zemlji naglo lene. Pozabiti tudi no smaro, da. sc kurjaki s jteskom, sulm prstjo ali pa zdrobljeno slamo potrese, bar dosti dobrega gnoja da, iti perutnina zarad enag», rečem -mage. holj zdrariL ostaue, Še drngi fi|l '1 sežnja široka, s pokrovom previdena, da živina ali celo ntrok vanjo ne poda in da ^ smrail tako ne rtizštrja. Kadar knp il«ra«te, seviami rti zmeče in z ?te[ju pokrije. Ako iii č'o- vi ški gnoj spravjali, kakor ga spravlja ju umni gospodari i, d.i Iti se ga nič ne zgubilo, in da I i mu večkrat, slame, stelje, hojevjo, pepela ali kake druge sudrge ¡irimesali, kakor store na večih drugih krajih, zagotovilu vas gospod C or tč, bi naši slovenski kmetje ¿u zadosti gnoja Imeli. \avodi l narodu cm» gospodarstvu. (Dalje.} lit'l IV. 4. K; i ko rinn razmera je med poj edini mi ljudmi ravno takšna jo tu li med narodi in deželami: noben naro.I, uohena dežela si ne more vsegn, kar bi bilo življenju potrebno in vgoduo, doma izdelovati, sreča bi bih, če si le z polovico zadostovati more. Vendar lehktv je, da ima posebno dobro zalogo onega n|i dvejeh artikelov za občo potrebo: Eto tedaj naj večo koristi vsakemu pojedinema Človeku kakor celemu naroda ali deželi, da teh izdelkov, ktere naj leži iu naj boljše izdelovati ve in more, k;n- naj bolj obilno ¡¡spravlja iu si drugih s tejjii po zttmenjivanju priskrbi. 5. Iz kar sin > iitVnu omenili, nntu je s >pel U-hko jasno^ da k n k or ima biti * v o hodilo izdelovanje tako tina biti tudi z.iitiinjivauie nli irg ivina t kt.::'|ui koli Ijtagom ju s ki -rim koli narodom ali deielo, Kediir nam morejo diugi dežele kakošen artikel ali blago holjši in po niži seni vvaiati, kakor si ga clotua prideljujento, naj jim to hode svobodno. Velika je napaka in krivic«, kedar se tujemu l^agu zato taka vvožna plača nalaga, da domači fabrlkanti morejo domačim ljudem tvoje shlieje blago ti m d niže predavali. 7" o ni za nobeno dobro domači industriji, timveč na Škodo, ker ni ji nobene nuje za natecanje v zvedenosti iu izurjenosti z drugimi narodi. Vsega it^ga, gotovo oni ue pomislijo, ki se s tim velike domoljul e pokazivati menijo, zagovarjajo in brane domačo nedosledno Etidnstrijo, neclopuščaje vvaž-iuj« tujega blaga ako ne za preveliko v važni u eeno. Kteri artikel ven dar sc doma po zvedenosti, izurjenosti tako dobro in po takšni ceni izdelovati ne more kakor ga lehko od drugod dobivamo, s tim se kar ne pečaj mo, popri maj m o se lini bolj onega, kar saaii leže, obilnije iu boljše izdelujemo kakor lujci, ter vva-žajmo to drttgiui deželam, kar u a m i tu a tudi e u a k a s v oboda bili. To koristi industriji in celemu občinstvu, ki med njimi, Beroč vse te stvari, sem se na lihem veselih rla bom mogel našemu literarnemu svetu poročati, d;i SI. V. literarna zapufiSinn sodržuva mnogo nad tisoč slovenskih narodnih pesem. Žal mi je, da nisem vac od prve do zadnje preštcl, da hi mogel na latiko ti jih število prirediti. Meti temi pesmimi ni no ena stroka uezastnpann, Tli ti ima junaških pesem, balad, romane, legend, erotdSiiih, dekliških, fantovskih, vas oval s k |h, okroglih, nagajivih. lovskih;plan8iirskih, vozniških, mlatiSkib, viitiklli, zdravie, šsijivih, «odtovih, snu-boškib, ženi.tvanskih, k-iledntški^ kresnih, pogrebskih, nu-vaSkih, sotdaških, pastifeakih, erkvenih, molitvenih, pesti njski h, bisenskih t» bog si ga znaj kakšnih so peseai. Kaj vee lega narodnega blaga jo gotovo S', V. sam nabral in spisal, ker ua enem mestu pravi, da znsjo Lackova dekleia v (Jeroveu, jagovem rojstnem kraju, — iA> raznih narodnih pešci i* na pameti nabirali so mu jili pa ua vseh krajih Mu veni je po ¡diabetičnem redu ti-lc možje: \ngu-stinovič dčkari (Pre mimike), Ceno i Koroški iu Sbjaisk-.-', Caf Oroslav (Štajarske), Orolinfč iiz Celjske okolice), lifrenik Ftdieian iStajarskei. .iurnik (Kurnike), Kastelic (Kraju* skei, dr. Kučevnr ¡Šufuii tSlitjarsVoi, Koaič, župnik fPrekmurske), Kovačie (Krajn^ke), Kukuljevif Ivan Sakeinski (Koje-kflke), Lišnili, l.eskcšek (Šfrjarske), -Majar Matija (Koroškej, Modrinjok (Štajarskej, Mnrie? JiiaipfŠlujniskej, Pn Ing Matija (¡z i Ira.nij li ua 8tujarekcm)j dr. PreŠiinn Fr. Krajnske), Pofenčan (Kranjske), Ktidcž Anton, mlnjSi (Kranjske ii Ribnice),, Weies in Sommer (Koroški), Snmje A. (KrajnsksJ, Suhlatič Stevo i Ilir iz šopruiiske. stotiee), Šparovec. Vckoslav (Ilir h Koga itu malem fetujaruj, Testen pik Davorin (šla jurske), FJ ga Josip (Ilir liešnjak iz želosne stolnic) in Vrbnjak (St-ijar^ko). Iztehiiiie:i se vidi, da se jc male da ne vsa ta danja slovenska inteligenci je na skupljenju St. V. rnkojusa vdeležtia. Za mnogO 11 ^ s rs j i sv pa no da določno reči, kdo jih jc z:i]iissl. kje in kdaj -o bile zapihano. [Dnljt" jiriliodtiju'.) iiosptidnrskc stvari, Gospodarsko rirobtiuk-e. tv. PotluČilsem vas, dragi gospod učitelj - alednjokrat iziesa se gnoj dela, danes pa runi hiican pokazati r.izuc liaže ali vrste gnoja. I. (i ovčjega gnoja ie pri vsakem ni al cm in velikem gospodarju kaj ver dobi, kteri ne samo zemlji nego tudi vsakemu sadežu dobro služi. On zrahlja težko in debelo zemljo, gurk« in apnensko pa hladi. Pitana ali rejena ži-vinsj da gtmj b(i I ji, medla pa slab gnoj, k o ji v zemlji hilru mine. 'L Ovčji iu konjski gnuj, Ovčji gnoj je gorek, zato se za težko ilovnata iu mrzlo aetti Ijo r»!d, kajti jo greje iu rahlja. Savno isto filtri konjski gnoj, kaj I i je vroč ter se v gnojni i m rad v je ali (¡gori, če se večkrat ne prilivu ju sicer a giKijnir i I i seuvnieoi Uohmje, d,h ¿a po vsaki Iegi:s prstjo [io!i< riinio, da vročine no *giiri, Konji, ki veliko ovsa, žita, ¡ureze itd. tohaji", dajo mnčnejšogn g^oja, kot ovi, ki le od slaba krme žive. Ovčji gnoj je d«bm fcuvolj njegovo stilni 13 le med deževnim vremenom izvažati ia sfrir ne nanvopoije, kaiioir hočemo sejati žita, ker po njem rade poležejo. 6. Svin>ki gnoj imenujejo mrzli gnoj ni sicer zilb ker veliko det l"I j o, knltin^Uih in mlečnih .Ipndkfiv. tedaj vodenih ublodov dilb«. On njivam, kamor žitu «Jemo. dobro ne služi, kajti ima veliko plevel nalili Stvari v sebi, kfljti sti-, lijaio krnim polagamo, ker plevelu ^cmo kali požene, Bolje pa sluti se nože tim iu pjiSnilidm, 4. Scavnic.T sc zbira v Itndi, jami ali sudit, kaitmr je žaganja, npnenske «ožgane prhfjudi pa testnega praha nasuti, ter so vsako jutro s aevo nabrano sCiivnico polije; Ta gnoj služi dobro drevesom, nko se odkopi jejo iu ua korenine nekaj seavnega gnoja potrosi. Ker lavno od drevja govorim, vam hočem povedati, s kakošno vodo moramo jih zamakati. Ni stadosti, ako voda, s kojo zelen j udi in drevesa zamakamo ima gnojne dirie v sebi, nego mora hiti tudi topla. Voda iz mrzlih studencev ali vrelcev napelje se v mlake, vodotoke ali kadi, da «e so^reje, preden se z njo tiouiaka; topli vrelci naj se gosto rabijo. Tudi potočna voda naj sc rabi le na površju, tedaj ne smemo globoko zajemali, kajti pregloboko za je man a voda nima lohko solitarja v sebi kot ova, ki se zajema na površju. Solitar se ve da tudi gnoji. Vrtne zolenjadi pomikajo se le po stdnčuem zahodu tedaj zvečer nikdar ne po vzhodu ali Takrat kadar soluce uaj bujne pripeka. a. Ji to hasuoviten gnoj je gnoj urea, ki se nareja iz sen-vnieo iuovevoile, z kojoj gnoj polivamo, V-ak skrben gospodar shranjuje gnojnico v kaki jami ter jo v sodih Izvoli. Kdor gnojnice ne shranjuje ni vreden, da ima lepo ime „kmet", t;. Se drugega gnoja sem pozabil, ki ga dobom od perutnine. Gospodar, ki ima velik« perutnine, naj j» zapira v poseben „kuTink", ter gnoj marljivo shranjuje, kajti perutnina po bera lu žito, črve m dru^ golaien, ki dober in močen gmy da in takšni gnoj v zemlji naglo žtue. Pozabiti tudi 110 smem, dn sc kurjaki s petkom, snhn prstjo ali pa '/.drnfcjjeuo alamo pofrose, kar dosti dobrega gnoja da, iti perutnina zarad enag», rečem snagi, bolj zdrava ostati«. Še drugi gnoj imamo, ki ga dobivamo zemlje ter mu Kemijski gnoj pravimo. Uu smer ne girnji toliko kot iiviu-!>ki. vender nekoliko ga ju pripomore, dii se hitreje po xeoilji razpusti. Takšne stvari so: živo ajfitioj lapor, t ruš gnojna zemlja, eestno in mlačun blato, mavec, prah iu fiizsip .rib zidov. Vr;c tu su jiameče \ kakšno jamo ter / /.iviiKJiim iu Človdikidi blatom pomcSa in s i:iiojuieo večkrat poliva. Tako zgnojeua sodrga so izviwii \ spomladi ali ji-ieul na aenuku-e, ki j i ti na več let d-'bro pegitwjl, 7. Bvt'-ki gmj-1, Qrdo iu nepristojno je, ako zagledamo prt kmetih okoli hram.l kanone (fipe poeta v [jene, kakor dii bi prod Inijšerun sovrstniku tiavreti bili, t j. d i ljudje opravi/njo kie-goder svojo potrclm okoli lirama, Mpjer gospodar skopi j c 1 seženj glohiko jamo, kamor postavi idcf-k ali blanj oblbi trtico, da ljudje svojo ]■ iii ito vit nji opravljajo. Jama bili pa mora Blizo guojniščji d> i sežnja široka, s poknivoin previdena, da živina ali celo >.¡rok vanjo no pada in da se smrdi) tako ne razširja. Kadar kup do raste, sevianii ra zmeče inKsteljfj pokrije. Ako iii čjii-veiki gnoj spravjali, kaknr ga spravlja ju uinni gospodarji, da Iii se ga nič ne zgubilo, in da I i mu večkrat, slame, sh-ljc. bojevja, pepela ali kake druj;e ®&drge primeiali, kakor st'»re na večih drugih krajih, zagotovilu vas gospod C or tč, bi naši slovenski kmetje -¿k zadosh gnoja imeli. \avodi l narodu cm» gospodarstvu. (Dalje.} lit'l IV. 4. K; 1 ko rinn razmera je med poj edini mi ljudmi ravno faks na je tudi med narodi in deželami: nobcu naro.I, nohena dežela si ne more vse^a, kar bi bilo ¿ivljeuju potrebno in VgodnO) doma izdelovati, sreča hi bili^ če si le 7. polovico zadostovati more. Vendar lehko je, da ima posebno dobro zalogo onega ali dvejeh artikeiov i a občo potrebo: Eto tedaj naj vefie koristi vsakemu pojedinemu Človeku kakor celemu naroda ali deželi, da teh izdelkov, ktere naj leži iu naj hnljše izdelovati ve in more, kar naj bolj obilno i spravlja iu si drugih s tojjii po z«menj i vanju priskrbi. 5. Iz kai -in: ' iiiViiii omenil t, mnn je sipel Uhk-i jasiio^ da kafeir ima biti ^vrtlmilup izdelovanje tako ima hiti tudi ziioiujivaiije ali irg ivioa z ktnrim koli blag mi in ^ i;i -rim koli naroiiom ali biInije iu boljše izdelujomo kakor lujci, ter vva-žajmo to drugim deželam, kar u a 111 i tu a tudi e u a k a s v o-hoda bili. To koristi industriji in celemu občinstva, ki med njimi. Beroč vse te stvari, sem se na tihem veselih da bonu mogel našemu literarnemu sveto poročati, du ti t. V. literarno zapuščina sodržuva mnogo nad tisoč slovenskih narodnih pesem. Žal mi je, da nisem vse od prve do Jiadnje prestol, da bi mogel na latiko njih število povet&ti. Meti temi pesmimi ni nu ena stroka ne»*stopaun. Tli ii ima junaških pesem, baiad, romanc, legend, erotiiilih, dekliških, fantovskih, vas oval s k ib, okroglih, nagajivih. lovskibiplanSarskih, vozniških, miatiSkib, vinskih, zdravie, šaljivih, godčevib, snu-boških, ieni.Cvauškili, k-iledntSkih^ krojnih, pogrebski h, nu-vaŠkih, soldaških, p»*tibkih, crkvenih, molitvenih, pestinjukih, baaenskib t» bog si ga anaj kakšnih šo peseai. Kaj več lega narodnega blaga jo gotovo S', V. sam nabral in spisal, ker na enem mestu pravi, da z nuj o Lackova dekleta v (Joroven, jegovetn rojsinetn krajo, —-iA> raznih narodnih pe&eift na pameti nabirali so mu jih pa na vaeh krajih Muvenije po alfabetlčaeiu redil ti-le možje; \ngu-stinovič de kari (Pren urnike), Cene i Koroški i a StajKl-skci, £?af Oroslav (¡Staj ¡irske), Drohute liz Celjske okolice), hnčjiil; Felieian iatnjnrskei. .iurnik (Kurnike), Kautelic (Krajo* skei, dr. Kočevar Štefan (SlitjarsRoi, Koaič, župnik 'Prekmurske), Kovačič (Krajn^ke), Kukuljevif fvnn Sakeinski (Koje-kake), LeSnik, Leskpšek (Štajarske^ -Miljar Matija (Koroškej, Modrinjok (Štnjarskej, Mnrše?JnaipiKtajniikrj, Pn Ing Matija (iz ilrastju na tštnjarskcni), flr. PreŠenn Fr. Krajnske), Polenta 11 (Kranjske), Kudci Anton, mlujši (Kranjske iz Ribnice)^ Weiss iu Hoaimer (Koroški), Smoje A. (KrnjusksJ, Soblatie titevo iliir iz šopruiiske. stoiiee), ^parovee, Vekuslav (Ilir h Koga nu malem ¡štajarin, Tratenjai Davorin (Sta jurske), tj ga Josip (Ilir liošnjak iz želrone stol me) in Vrbnjak (St-ijar^ko). Iz teb i men se vidi, da se je malo da ne vsa ta-daiya slovenska intcli^eucije ni skupi jen j tt St. V. rokopisa vduležila- Za mnogo pesmi se prt ne da določno reči, kdo jih jc zapisal, kje in kdaj -o bile zapihane. (Dftlja jailiotlnju'.) iiosptidnrskf stvari, Gospodarsko drobtinici-. IV. Podučil sem Vii/<, drugi gospod učitelj. alednjokrat izres.s se gnoj deln, danes pa vam bočsn pokazati r.izuc baze ali vrste gnoja, 1. (iovcjrgu gnoja ie pri vsakem ni al cm in velikem gospodarju kaj več dobi, kteri nt- samo zemlji nego tudi vsakemu sadežu dobro služi. On zrahlja težko in debelo zemljo, gnrkn m «imensko pa hladi. Pitana ali rej ena živimi iln gnoj b(i I ji, medla pa slab gnoj, k o ji v zemlji hitro mine. 'L O veji ju koiij-ki gmij, Ovčji gnoj je gorek, zato se za težko ilovnato iu mrjdo zemljo mh^ kajti jo greje iu rnhlja. lin ijio isto stori konjski gnoj, kaj I i je vroč ter se v gnoj-n i i ču rad v je ali (¡gori, če se večkrat ne prilive ju sicer Bgntijnrr i ;.li seuvuteoi Uobrn je, d,h po vsaki legi s prstjo IiolM simo, da vroiiue no zgori, tjonji, ki veliko ovsa, žita, ¡urnze itil, tobaji", dnjo močnejšega guojt^ kot ovi, ki le od slabe krme žive. Ovčji gnoj je d« hm fcuvolj njegovo stilni 13 le med deževnim vremenom izvažali in siri r ne nanvopoijc, kaiioir hočemo sejati žita, ker po njem rade poležejo. 6. Wvin>kt gnoj imenujejo mrzli gnoj ni siecr zato ker veliko deiijjr-, kuhinskih in mlečnih 'dpndltov, tedni vodenih ublodov duh«. On njivam, kamor žitu t-ejeniD, dobra no služi, kajti ima veliki plcvdnnllii sivaij v sebi, koja sti-, njaui krnim polagamo, ker plevelu- seme kali požene, Bolje pa sluti se nože tim iu pjiinikOm. 4. Scavnica sc zbira v Itndi, jami ali sodu, kamor je žaganja, apnenske *ožg«ne prhfondi pa testnega praha nasuti, ter sc vs.iko jutro s novo nabrano -ravnico polije; Ta gnoj služi dobro drevesom, nko se odkupi jejo in na korenine nekaj s ca v nega gnoja potrosi. Ker lavno od drevja govorim, vam hočem povedati, s kakošno vodo moramo jih zamakati. Ni Radosti, ako voda, s kojo zelen j udi in drevesa zamakamo ima gnojne d^Ie v nego mora hiti tudi topla. Vodu iz mrzlih studencev ali vrelcev napelje se v mlake, vodotoke ali kadi, da sc segreje, preden se z njo tioniaka; topli vrelci naj se gosto rabijo. Tudi potočna voda naj sc rabi le na površju, tedaj ne suiemo globoko zajemali, kajti pregloboko zajemnim voda nima toliko solitarja v sebi kot ova, ki se zajema na površju. Holitar se ve da tudi gnoji. Vrtne zolenjadj poniaknjo se le po solnčuem zahodu tedaj zvečer nikdar ne po vzhodu ali takrat kadar soluce naj hujše pripeka. a. Ji to kasno viteu gnoj je gnoj urea, ki se nareja iz sen-vuieu iuovevoJe, z kojo j gnoj polivamo, V-ak skrben g'uspct-dar shranjuje gnojnico v kaki jami ter jo v sodih livoiL Kdor gnojnice ne shranjuje ni vreden, da ima lepu ime „kmel\ i;. Se drugega gnoja sem pozabil, ki ga dobom- od perutnine. Gospodar, ki ima velika noro I nine, naj j«' iMipira v poseben „kuTink", ter guoj marljivo shranjuje, kajti perutnina po bera lu žito, črve m drugo golšami, ki dober in močen gniy da iu takšni gnoj v zemlji naglo žeue. Pozabiti tudi no smem, da. sc kurjaki s jieskom, sulm prstjo ali pa zdrobljeno slamo potrese, kar dosti dobrega gnoja da, iti paru in ina zarad snago, rečem snagi, hnlj zdrariL ostane, Še drugi gnoj imamo, ki ga dobivamo iz zemlje ter mu Kemijski gnoj pravilno. Un smer ue gnoji toliko kot iiviu-ski, vender nekoliko ga ju pripomore, da hitreje po jfeoilji razpleti. Tak&ne stvari sb: živo apno, lapor, trna gflcjUa zemlja, eestao in mlačun blato, mavec, prah in fazsip .rib zidov. Vse tu 6u jiaincee v kakšno jamo ter / /.ivin-vkiiu iu človeški tu blatom pomcSa in s iNiojnico veekraf poliva. Tako zgnojeua sodrga so izviHii i spomladi ali ji-^eai na aonoku-e, ki jih na več let d-dmi poguwji. 7. B '1 sežnja široka, s pokrovom previden;t, da živina ali celo otrok vanjo no pada in da ne smrad tako ne razširja. Kadar knp di I raste, aor jami rti zmeče inKsteljo pokrije. Ako hi č!o- vi ški gnuj spravjali, kakor ga spravlja ju umni gospodarji, d.i hi se ga nič ne zgubilo, in da I i mu večkrat, slame, stelje, hojevja, pepela ali kake druge sudrge ¡irimcsali, kakor store nu večih drugih krajih, zagotovim vas gospod (Jerič, bi naši slovenski kmetje že zadosti gnoja imeli. [\avodi l narodnemu gospodarstvu. (Dalje.} lit'l IV. 4. K; i ko rinn razmera je med poj edinimi ljudmi ravno takšna jo tudi med narodi iu deželami: noben uaro.I, uohena dežela si ne more vsegn, kar Iu hilo življenju potrebno in Vgodno, doma izdelovati, sreča bi bila, če si le 7. polovico zadostovati more. Vendar lehko jc, da ima posebno dobro zalogo onega ali dvejeh artikelov za občo potielm: Eto tedaj naj večo koristi vsakemu pojeilinofnu felovektt kakor celemu naroda ali deželi, da teh izdelkov, ktere naj leži iu naj boljše izdelovati ve in umre, kar naj bolj obilno ¡spravlja in 81 drugih s temi po zsmenjivatiju priskrbi. 5. Iz ji-ga. kar stu i i-avno omenili, nam je s ipel U-hko jnsno, da ki(l$or ima biti ^vrtlmduo izdelovanje tako ima hiti tudi zaUKujivaiije ali trg ivina z kterim koli blag mi iu ^ i;i -rim koli naroiiotn nli deželo. Kedar nam morejo drugi dc-ži le kaki lien artikel ali blago holjsi in po nizi seni vvaiati, kakor si ga dnina pridelujemo, naj jim to hode svobodno. Velika je napaka in krivic«, kedar ae tujemu l^agu zato taka vvožna ]daia nalaga, da domači fahrlkanti morejo domačini ljudem svoje shbeje blago ti m d niže proda vati. 7" o ni za nobeno dobro domači i tuj astriji, I i m več na škodo, ker ni ji nobene nuje za natecanje v zvodenosti iu izurjenosti z drugimi narodi. Vsega tega, gotovo oni ne pomislijo, ki se s tim velike domoljul e ¡mkazivati menijo, zagovarjajo in brnnc domačo nedosledno industrijo, nedopuščajc vvaianje tujega blaga ;iko ne za preveliko v važno eeno. Kteri artikel ven dar sc doma po zvedemtsti, izurjenosti tako dobro in po takšni ceni izdelovati ne more kakor ga lehko od drugod dobivamo, s tim se kar ne pečaj mo, popri maj m o se lini bolj ouega, kar sami leže, obilni je iu boljše izdelujemo kakor tujci, ter vva-žajuto to drugim deželam, kar u a m ima tudi e u a k a s v o-hoda biti. To koristi industriji in celemu občinstva, ki lako boljših izdelkom za boljšo ceno dobiva. Narodna meja zanienjivanju je taio, ko stvari oil dragih ne dobivamo po niži coni, kakor si jih sami načiniti moremo; (i. Ker je zamenjivanje tolikega pomena, vidimo tedaj leb ko kolike potrebe so nam ljudje, ki gn opravljajo, t- j. trgovci. Trgovce ......... raslojfevuti, na velike trgovce, šia- cunaije in kramarje. V oliki trgovci kupujejo in proda vajo blago dnina ali na ntjem le po veliki Ii merab: dovažaje velikr mere bhign in 10 poraa predavaje 8f astma rje», kteri hi si pes.....cz¡10 nikakor ne mogli, u&o ne /a mnogt večo ceuo manjših mer dotiiviiti. Stacnnarji po razproda vajo sopet blago, kteregu so v večih merab od velikih trgoveeV nakupili malim kram.»rjein in občinstvu ¡ta porabo. Trgovec bi nc mogel veliki kos suka ¡t načeli za par laktov, i.i fnnl olja <;od odlivi v iti, z; l fant kafeju ecli žakelj ud vezati; a kdo potre-bujo le za eno sukttn snktia, bi ga fcatn ne mogel^O ali 100 laktov kupiti itd.: tukaj s-- zato velike potrebe in koristi itaeunarji iti kramarji, 7, Glnvna sk^ i irjjnvt v a ji da blago kar imigočo po nizki ceni prod ivati umre: 1-cr cenejše ko ga prodava, več kupcev i in h- Zato i vel ki trgovec ¡ili trgovec „par ex celleucreil izvrtžriti bla.'jn, kferčgn pn naj nizi o«ui izvaintl nu>re in pospravljati ga tamo, udef ga naj leže na d-hič.-k pouprnvi. iNik i^iii (irii^'-:-. kder m naj le-i^ pn dobri mn eeiii dobi in potom d'>:aa iuij boljša poruiiproda. isto tak i ve štanDiar in kramar, da boljši: iš" je jegovo blago in po tiži ceni k ■ prodava bolj iuu kupci miiuiijo in toliko v oče nu j zamunjivanje. (Dalje ¿iriboJuiič.i iji[)U. 1'vthčtvni in vnfi'lm pogovori* (K mi tja sedij» ceib lih'} akti mi i» četejt^o čmnikt- ) Lj ti b n mir (nastopi, vsi Vitatiejo in se mu tiho priklonijo i. N' kaj pn ste dane-: vsi tako pobiti, kaj pa se je zgodilo? Se m en ko. Kaj tie hi bili pobiti, ali nam Mura ni spet letos sknrej vse sodo vzela in Če zvrni tega pri njivah ju se-nokošikb mnogo kvara napravila. i. hi bo m i r. Da, da mnogo k vara, dela mnogo, ali ne samo nam, temoe tudi skoraj vsem srenjam na murskem p ibuo niže sv. Petra okid sv- Öarbaro in Vurmbcrga. i.t, in 10. t. in. je bila na Pohorjui strašita nevihta i o črez PulskiO O, Frauhaui, Hočjo itd. se jo razljiln b: lu ply lut, ki je neizmerno mnogo kvara napravila in sicer ne samo v vinogradih, temoč tudi na senokočah in njivah. Ljnbomir. Tedi od mnogih drugih krajev puhaj njo skorej vsak dan tako budi glasi. Taka nesreča dojde vendar i,-. Božjih rok in zatoraj jo moramo celo mirno prenašati. ■— Sploh su zdaj za nas hudi časi ! — Zdaj pa vam Uočoai »pot neke politične stvari razlagati. Zadnjikrat me i« Se-meuko r j j i j j 11 KI ere posebne državne vrnvuave pa imamo. Na to mu danes odgovorim sledeče: Ce ima telo državno oblast samo eden v rokah, cesar, kralj itd. se državna vravnava pravi tu on a rli i čn a in vladar monarh, samovlad ar; če pa ima državno oblast več ljudi v rokah, ktero si je ljudstvo izvolilo, se državna vravnava pravi Ijndovladua, republikanska in taka država republika I j ti d oi 1 a d j e* Zalee. Ali se državno vravuave še dalje delijo? Ljubomir. lMijo še se dalje, ker vanka imenovanih državnih vravnav ima spet več vrat in sicer po razliki državnih ustav. Semenka. Kaj pa je državna nsfavn? Ljnbomir. Ll rž a Vna ustava so i m c □ u j o ona temeljna postava, ktera odločuje in vred i razmere med ljudstvom in državno ob lastijo. Znlee. Kake vrste držav se tedaj nahajajo? Ljubomir. Uc je po temeljnih postavah ali ustavi vladarjeva oblast ceh» ne stisne na ¿c pravi monarhija tio-strsneea. Ce pa je vladarjeva oblast po ljudskih pravicah ali po pravicah posehtiih razredov ali stanov stisu.>n:i, pravimo toki monarhiji da je s ti sne nt. Neatisucna monarhija pa ima »pet več mt. Absolutizem, avto k racija, d e s po ti z o oi, m on o kr ftei j a in s a m o v I a d s t v Vso tn mi vendar saut-j različna imena za eden in isti fioiueo. V vse I l teli državnih vravuavah se m ¡sli, tla jo ljudstvo samo velika čreda ovac, ktera se mora žanrom na uzdi držati, da se I jžj striže. Oe pri tem večali raaiye vladu krvidočnost, ali se več ali ¡uanje svojevoljno postopa, to ne (jiL-mCni glavn srvnn. Svoje vol no s t in samo oblastjci ne p oz ¡a? postu v, *ue pozuato nohenc meje. Če se v monarliiji vladar voli, pravi vol i tu a monarhija iu država volilna država. Co pa se vladarstvo v vhalarjcvl nalovim po posebnih postavah za nasledstvo v dedi ni, podeduje ; sl- pravi niou a^iij.i d cd luska iu država dedna država. Tu on j bn zuilosii n monarhitui državni vravnavi. De belko. Ko iglič, kuj pa se vi danes tako kislo dižifo, kakor da bi vam bil piilke sir pojele, (¡nvejle n int kako smefinieo ali zastavico, saj jih zn.-te zadosti. lgiič. .Smešuie zuaio toliko da bi jih vam lahko pripoved a val rTisoi iu edho noč*1; mislil sem vendar, da ui?o vam povšečj i it zatoraj jih nisem hotel pripovedovati, pa danes tudi ne bom začel, samo kratko zastavico vam povem, namreč: Zakaj okna vini varno ¥ Dehelko. Ker so nesnažne. I tri: č. Ne temoč, ker jih pra ti uc moremo ! Drugok«t več. Dopisi. 11, Maribora. JO. t. m. je praznovala čitalnica imeniten dan Češkega naroda t. j. slovesno pokludanje temeljnega kamena češkemu gledišču. Zabava se jo začeta k mala po osmih. Pevate so se navdušeno slovenske pesmi iu vrstit se je govnr za govorom. Predsednik g, dr, P. je pozdravil društvo in v kralkeut ai i živem govoru dokazal, kako iz malega raste veliko. Temu je priča sla v no s t ktero pr.iaauje danes česfci narod. Končal je govor a klicem : „Slava" iu LNo zdar" narodu Oeakernu! — Gromovita ,Slava14 je «dgo-varjala od navdušenih nasočih. Po tem jv poval tri Icjie slovenske pesmi g. M. Id ao bila občno poli valjčne. G. pr. S. je BlavUvdaUem in krepkem govorujhuditeljefn kresnike čes-ke^i naroda îh izklioal je navdušeno «SI a v a P al a o kom u !" HI O'I i! mu k krntek govor g, pr, M. v kterein jc povdarjal značajnost viiili Cehov in je končal s klicem „Slava ftevstni-šenemu voditelju alavneiflu Rigerjn, N*a to je govoril i:. Jedi. v iiiieou Čehov i o se je zahvalil Slovencem v\ njihovo rdale&ivanje Čoake naro !ne voselieo n slovanski vzajemnosti Le v tem geslu ¿ui.iga sloVcnSKa stviti toraj : p A t ž i j e slovanska v z i j o m u o i t.-' Za njim jo Se doSlo več liavdušetjili govorov re in pospravljati ga lamo, kd-r ga naj leže na d-bič.-k pospravi. nak ;pi:i oTBii-T!, kder m naj le.iij po dobri mu ceiii dobi in potom d'>:a:v m. j boljša poruiipruda. Isto tuk i ve šianDiar in kratmtr, da boliš - k" je jeguvo tihigo in po tiii ceni h ■ ga prodava bolj inu kupci množijo in toliko v oče um j üainenjivatye. I.L'tii.k' priboiluiifi.i LÏ[>U. l'vtlttït.VM Iti VQti-'¡i t pù-JOUOrt. (K mi tja sedij» ce ïb oi-'J i» četejt^o čmnikt- ) Ljub iutii (nastopi, vsi vataiiejo in se mu tiho priklonijo i. N' kaj pa ste danes vsi tako pobiti, kaj pa se je zgodilo? Se m en ko. Kaj tie hi bili pobiti, ali nam Mura nt spet letos skorej vse setio vzela in Še zvmi tega pri njivah ju se-uokošab mnogo kvara napravila. Lj u lio miti Da. da, mnogo k vara, dela mnogo, ali ne samo nam, temoc tudi skoraj vsem srenjam na mnrskcm pu y ti od Ii.trigone doli do medži murske moje. Pa ne samo po voden j, kakor je bila spet letos, tenioč sploh nam Mura po Svojem krivem in ostrem t o k ti zmîrom jemlje scnckoše in njive. Blugotič. Prav imale gosp, učitelj. Jaz še se dobro Spomnim, tin so lamo, kdor zdaj Mura teče, bili naj lepši travniki i senokoše) in naj buljše njive, pa vse je odnesla, in kaj je nam za to prinesla, skoraj celo nič, ker mino, kdor je prej Mura tekla raste zdaj samo vrbje drugo nič. Ljubo mir. Žflhbog, da je to gola resnica in da se tok Murin vravn a, to jedino nam more pomagati, Muri-neirn toka pa srenje vravnati nikakar ne morejo, druga pomoči jim tedhiti ne more, kakor da napravijo vse sku-pej prošnjo do deželnega zbora, da naj vravn a dežela Murin tuli; [tu ne samo Murin tenio3 tudi Pes ni čin tok s t-mora vnivuati, ker IVsiiica ravno vsako leto skorej toliko k vara dela kakor Mara. Tako firouujo bodo naši poslanci v dežel nem zboru Vfldt podpirali, ker dobro znajo, da je sita po> Ircbiia stvar. Žalec. Letos se kaže sploh ïlo nevihtno leto. Okoli Maribora je v. letos trikrat loin podala iti zadnjikrat mnogo k vara na prav da, po> ibuo niže sv. Petra okflä sv. Barbare in Vurmberga. in t. in. jc bila na Pohorjui strašita neviht a i;i črez Pulskavo, Frauham, Hotjo itd. se jo razljila h: hi plitha, ki je neizmerno mnogo kvara napravila in sicer ne samo v vinogradih, temoč tudi na senokoiab iti njivah. Ljnbomir. Tudi od mnogih drugih krajev prihajajo skorej vsak dan tako hudi glasi. Taka nesreča dojde vendar i/. Hužjih rok in zaturaj jo moramo celo miruo prenašati. ■— Sploh su zdaj za nas hudi časi ! — Zdaj pa vam hočem »pot neke politične stvari razlagati. Zadnjikrat me je Se-meuko pitali Ktcre posebne državne vruvuavc pa imamo. Na to mu danes odgovorim sledeče: Ce ima telo državno oblast samo eden v rokab, cesar, kralj itd. se državna vravnava pravi tu o n a rli i čii a in vladar monarh, samovlad ar; če pa ima državno oblast več ljudi v rokah, ktero si je ljudstvo izvolilo, se državna vravnava pravi Ijndovludua, republikanska in taka država republika Ijudo-i 1 a d j e. Zalc. Ali sf1 državne vravn ave še dalje delijo? Ljubomir. Delijo še se dalje, ker vauka imenovanih državinh v ravna v ima spet več vrat in sicer po razliki državnih ustav. Semenka. Kaj pa je državna ustava? 1, j n h o m i r. Državna ustava so i m c n u j o ona temeljna poBtava, ktera odločuje in vred i razmere med ljudstvom in državno ob lastijo. Znlcc. Kake vrsto držav se tedaj nahajajo? L j n h o ¡ti i r. Uc je pri temeljnih postavah ali ustavi vladni jeva oblast ceh» ne stisne na se pravi monarhija tio-stisnena. Ce pa je vladarjeva oblast po ljudskih pravicah ali po pravicah posebnih razredov ali stanov stisnila, pravimo toki monarhiji d« je s ti sne nt. Neattsuena monarhija pa ima »pot več mt. Absolutizem, avto k racija, d e s po ti z em, ni o u o k r a ci j a iti s a m o v l a d s t v Vse to kii vendar suui-j različna imena za eden in isti pomen. V vseh teli državnih vravuavab se misli, tla jo ljudstvo samo velika črrnhi ovac, ktera se mora žanrom ua uzdi držati, da se ; /,: striže. Oe pri tem večali tnanjovlala krvoločnost, ali se več ali manje svojevoljno postopa, to ne pfL-teCiii glavn sivrui. Svoje vol no s t in samo oblastjti ne p oz iat posiuv, *ue pozuato nobene meje. Če se v monarhiji vladar v nI i. pravi vol itn a monarhija iu država volilna država. Ce pa se vladarslvo v vhularjcvi rodo-vini po posebnih postavah za nasledstvo v dedi ni, podeduje ; sl- pravi iiicjii arfiija d cd luska iu država dedna država. To naj bit zaiiosii o monarbitni državni vravn a vi. De belko. Ko iglič, kaj pa se vi danes tako kislo dižife, kakor da bi vam bil piilke sir pajele, jinvejle um kako s mesnico ali zastavico, saj jih zn.-te zadosti. lgiič. Wmešwic Enaui toliko da bi jih vam lahko pripoved a val rTisoč iu edini noč*1; mislil sem vendar, da niso vam povšcčl i u zatoni j jih nisem hotel pripovedovati; pa danes tudi ne bom sačel, sanm kratko zastavico vam povem, namreč: Zakaj okna vini varno ¥ De bel ko. Ker so nesnažne. I tri: č. Ne temoi, ker jih pr» ti ne moremo ! Drugokrat več. Dopisi. 11, Maribora. 10. t. m. je praznovala iitavnica imeniten dan Češkega naroda t. j. slovesno pokladanje temeljnega kamena češkemu gledišču. Zabava se jo začeta k mala po osmih, Pevate so se navdušeno .slovenske pesmt in vrstit se je govor za govorom. Predsednik g, dr, P. je pozdravil društvo in v kratkem ai i živem govoru dokazal, kako iz malega raste veliko. Temu je priča sla v no s t ktero muzanje tianes Seski narod. Končal je govor a klicem : „Slava" in LNo idar" narodu Češkemu! — Gromovita ,SIav;iu je «dgo-vaijabt oil navdušenih nasofili. Po tem je povnl tri tepe slovenske pesmi g. M. Id ao bila občim pohvaljene. G. pr. S. je BlavUvdaUem in krepkem govorujhurliteljein kresnike ces-ke^i naroda in izkli ual je navdušeno «SI a v a P al nekom u!" Si oi II mu j c krntek govor g, pr- M. v kterein jc povdarjal zaačajnost iriilt Cehov in je končal s klicem „Slava uevi t rešenemu voditelju stavnemu Rigerjn, Na to je govoril i:. Jedi. v imenu Čehov in se je zahvalil Slovencem za njihovo v deležem n) L- ëesko naro lue voscîieo o slovanski vzajemnosti Le v tem geslu zmaga sloVcnSKa stvar toraj : p A t z i j e slovanska v z a j e m u o s t.1' Za njim j m še doSlo več navdušenih govorov o naši hodočnoiti o hratinski ljubezni med Slovani." Tudi pesmice s;, so glasite noter črez polnoč, Pri besedi so ^e soš ti vsi tukaj bivajoči Oetrf v polne m Steviln, katje priča, da znajo na#J brati Ccltitako društveno življeno ia jcgoVc prikazni cenili. Žalibfig da tegaUO moramo reci o svojih sorod njakih, marsibterega smo pogrešali, kterega smo gotovo pričakovali in o kterem emo prenri-čaui, da bi bil lahko došel. C'e pri takih priloiuostili uc bo-deino pokazali, da nam je res mur za našo Slovansko stvar, se ne smemo čuditi, če bo naša stvar & odrom tudj pešala. 11 fr.\\ i-èa. Mali traven ima u ivad-iuia sv.jjeg'a-'iio Scgavosti, s ktcrijui igra poljedeiecm in vinogradnikom včasih žalosti»ko. tod» ni ptimetarja, ka bi L.iko Srdito hit nastavil Périma, ki je sip.il kvarno prkotioo s temnih svojih g&lalUre in pospravljati gfi lamo, kd-r ga naj leže na ri-bič.-k poujirnvi, n iiak ;[ii:i oTBii-n1:!, kder m n:ij le.iij pii dobri mu ceni dobi in potom d'>:ua mj boljše poru»pruda. Isto Ink , ve štanDiar iu kramar, da bolišiš" je jegovo blago in po tiži ceni k ■ ga prodava bolj imi kupci množijo iu toliko veče ma j itaniunjivimje. (Dalje ¿iriboJuiič.i LÏ[>U. l'vtlttïtvni in vnfi'lm pogovori* (K mi tja sedij» «io tiho o L ti i» četejt^o čmnikt- ) Lj ti lin mir (nastopi, vsi vatûtiejo in se mu tiho priklonijo i. N' kaj pa ste dane-: vsi tako pobiti, kuj pa se je zgodilo? Se m en ko. Kaj tie bi bili pobiti, ali nam Mura ni spet letos sknrej vse setio vzela in Še z v ud tôga pri njivah iu sc-uokošali muog-o kvara napravila. Ljuliomiti Da, da mnogo kvara, dela mnogo, ali ne samo nam, temoc tudi skoraj vsem srenjam na murskem p'iüju od li.trigone doli do mcdži murske moje. Pa ne samo po vodenj, kakor je bila spet letos, temoč sploh nam Mura po Svojem krivem in ostrem tok ti zniîrom jemlje senckoše in njive. BlugotU. Prav imate gosp, učitelj- Jaz še se dobro »pomnim, dn so lamo, kder Kdaj Mura teče, bili naj lepši travniki isenokoše) in naj It olj 60 njivi;, pa vse je odnesla, in kaj je nam za iu prinesla, skoraj celo nič, ker turno, kdor je prej M ura tekla raste zdaj samo vrbje drugo nič. Ljubo mir. Žulib.og, da je to gola resnica i" da se tok Murin vravn n, to jeriino nam more pomagati, Muri-neiiu toka pa srenje travnati nikakar ne morejo, druga pomoči jim tedaj hiti ne more, kakor da napravijo vse sku-pej prošnjo do deželnega zbora, da naj vravn a dežela Murin tok; pu ne samo Mariu temoč tudi Pesni č in tok s t-mora VTavuuti, ker Pernica ravno vsako leto ftkorej toliko kvara dela kakor Mara. Tako firouiijo bodo naši poslanci v dežd nem zboru vadi podpirali, ker dobro znajo, da je sita potrebna stvar. Žalec, Letos se kaže sploh zlu nevihtno leto. Okoli Maribora r- v. letos trikrat loin podala i 11 zadnjikrat mnogo kvara na prav do, po> ïÎWO niže sv. Petra okflä sv. Barbare in Vurmberga. 10 ]0. t, in. je bila na Pohorjui strašita nevihta ¡¡i črez Pulskioo, Frauham, Hočjo itd. se jo razljih h: la ply lut, ki je neizmerno mnogo kvara napravili in sicer ne samo v vinogradih, temoč tudi 11:1 seuokošah in njivah. Ljnbamir. Tudi od mnogih drugih krajev puhaj ajo skorej vsak dan tak 11 hudi glasi. Taka nesreča dojde vendar i/. Božjih rok in zfttoraj jo moramo celo mirno prenašati. ■— Sploh su zdaj za nas hudi čast ! — Zdaj pa vam hočem »pot neke politične stvari razlagati. Zadnjikrat me je Se-meuko pitali Ktcre posebne državne vnivunve pa imamo. Na to mu danes odgovorim sledeče: Ce ima ceh» državno oblast samo eden v rokah, cesar, kralj itd. se državna vravnava pravi mon a rli i čn a in vladar monarh, sa mo v lad a r ; če pa ima državno oblast več ljudi v rokah, ktero si je ljudstvo izvolilo, se državna vravnava pravi I j nd ov I adna, repu hI i k ansku in taka država republika I j 11 d 01 1 a d j e„ Zalee, Ali se državno vravmive še dal je delijo i Ljubomir, Delijo še se dalje, ker vsaka imenovanih državnih vravuav ima spet več vrst in sicer po razliki državnih ustav. Semeuko. Kaj pa je državna ustava? L j u hO m i r. Državna ustava se i m c □ u j o ona temeljna pnBU.va, ktera odločuje in vre ti i razmere med ljudstvom in državno ob lastijo. Znlee. Kake vrsto držav se tedaj nahajajo? Ljubomir. Uc je ¡10 temeljnih postavah ali ustavi vlada rjeva oblast ceh» ne stisne na ¿c pravi monarhija no-stisnena. Ce pa je vladarjeva oblast po ljudskih pravieab ali po pravicah posebtiih razredov ali sfauov stisnena, pravimo toki monarhiji d« je s ti s n on a. Nestisncna uio-narhija pa ima spet več vrst. Absolutizem, avto k racija, d e s po ti z e m, ui o u o k r a ei j a iti s a m o v l a d a t v Vse tn kii vendar satn-j različna imena za eden in isti pomen. V vseh teh državnih vravuavah se misli, tla jo ljudstvo samo velika čreda ovne, ktera se mora zntirom na uzdi držati, da se liže striže, Če pri tem večali manjovlal* krvvločnost, ali se več ali ¡nanje svojevoljno postopa, to ua ijfL-iLiCiii glava stvari, Svoje vol no s t in samo oblastj e ne poza* t poslu v, *ue pozuato nobene meje. Če se v monarhiji vlndur voli, ■'.■ pravi vol i tu a monarhija iu država volilna n.iga slovcnsaa etviti toraj : p A t i. i j e slovanska v z a j o m u o s t.1' Za njim j m Se doSlo več nit v dušenih govorov naši bodočnosti o bratinski iju-bezui med Slovani.* Tudi pesmice so so glasile noter črez polnoč, Tri be^oili so se soi ti vsi tukaj frivaioči Cehi v polnem Številu, kal* je priča, da znajo na#J brati Celil tako društveno življene in jcgovc prikazni cenili, Zalihog da tesane moramo reči o svojih sorod njakih, mar^ikterega smo pogrešali, kierega sin o gotovo pričakovali in o kterem smo preriri-čani, da bi bil lahko d ušel, Oi: pri takih priložnostih nc bo-denio pokazali, da nam je res mur za našo Slovansko stvar, se ne smemo čuditi, če bo naša stvar z odrom bolj pešala. I l i-i a. Mali traven ima navadama svojeglavae šegavostl, s kterimi igra poljedoiecnt in vinogradnikom včasih žalosti])ko, toda ni pametarja, ka bi L.iko Srdito bil naplavil PcrttnSL, ki je sip.il kvarno prkolieo s leiniiili svojih ^e i.iii.šč. Zadnjega malega travna je toča orešne dehelcatl poikrebetak in polomastiia skoro vse obalee po Velikem vrhu, Brezove!, Belskem vrhu, Korenjaku, Pestiksih in dalje po HrvaŠkem, na iDt po Hrastovo in Turškem vrb«, Bita je torej okolica, oder zori daj oktienejši ziivriar, in sicer mestoma tako silno, da je treba iskali neranjeu obalecj podočujaki gotovo rešij« odmerjeno jim letov nalogo, samo d ¡t lnjde na pozno hodilo, jagodje ostaja drobneje in dohrota je vselej publejša, nego od prvotnega sadu. INililit-iii obleti Državni zbor. V seji 12. in 13. t. m. se je sprejela postava o ju rotnib sodbab in o imenikih porotnikov po od* borovem nasvetu. — Grof Taafle je donese! vlad in predlog, da dovoli državni zbor i>6.€0o novincev (rekrntovi za leto IBfiS, — Osnovo porotne postave se je sprejela. — V mlstkti proračunskem sc je pr etre k o val o o tem, kako hi et? dalzdajni državni dolg preinačrti v dolg z dohodki; Mayrov nasvet, da se to zgodi, če sc 13 odbije, je bil sprejet- — Poslanec Win(erstein priporoča, naj se potrdi, kupčijska in čolna po godba, ki je bila sklenena 9 marca t. 1. z državami ucroike čolne zave/.e. — Mnogo se je o tem besedo vabi, naslednje jo je vendar zbornica potrdi», — Waser je poročeval o pre-naredhah tiskove postave, ki bi vendar tisku zlo malo olajšala. — V gosposki zbornici se je po tretjem branju sprejela med verska postava, ktero je poslala zbornica poslancev. Ž Bftustovo politiko sc ne slaže več dualističtii ,,Wau-derer". Češki narodni deželoi poslanci so sklenuli, (hi nc bodo šli v deželni zbor. Ogerski deželni zbor se potiče nad tem, daje v kupčijski in eolni pogodbi s Prasko večkrat imenovana Avstrija in pa Ogcrska. Deakova stranka je sklenobi, da se mora ta napaka popraviti. Prnv po niaiij¡irsko 1 Komisija, ki je izdelala brambtne postave od Ogiov zavržene, se je po želji cesarja i 4 nova s o šla, da izreče svoje mnenje o ogerski oiroovi. To je razglasil Klapka v tej glavnih načelih: 4 letna služba v orožju, ti let reserve, 2 leti deželne bramhc. Dežclua hramba je podvržena ogersktiran ininisterslvn. V Petrogradu se dela na kri pije različno orožje. Zdaj je napravljeno zc kakih 2oI.n.i topov. — Avstrjiski poslanec Ilovertera, ki ni bil posebno priljubljen na ruskem dvom, je že svojo odzivno pismo caru izročil. — Cesarski ruski kabinet jc iz lastnega nagi ha odstopil od kapitulacije v Sr bij i, V severni nemški zavezi se bode odstranila postava, po kteri so smejo dolžniki zapirati, iiismark hoče imeti za nekoliko časa odpust, ko bode parlament ari čna dela dovršil. V Francoski Se a mirom vre. - |'ravi se, da še pojdejo ta mesec 3 francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov merit; severna morja. ¡Srbska vlada je zapovedala, da se mora cela ljudska hramba marljivo vaditi v taborih. 1'ri Zuhriei v Hercegovini se je vnel pnnt. V Crnogori se je začelo spet gibali pa ne soper Turke, temoč v znotraj nih zadevah. Knjez Nikola je sklical posebno skupščino in ji predal vse vladinc pravice, samo izvršivno oblast si je pridržal oziroma nasledniku; skupščina mu je privolila 14.000 gld. letne plače. Naj no-1 vej le no vin e pa razgibajo, da ga |e skupščina že odstavila. I£ a n d i o t i Turke vedno huje tepejo. Uporniki so že tako gotovi zmago, da so volili IG poslancev v grški državni zbor. V M e k s i k i se podigava zarota za zaroto, v vseh mestih sc kaže nemir, kei stanovniki so prisegli, da prej ne bodo mirovali, dokler predsednika ne vlovijo in ne vrnem j 0- Velika skupščina delavcev v Londonu je sklenola poslati kraljici pismo, naj pusti Disrcalija iz službe. zini, blizo 300 pnškami itd. ¡škoda se ceni oni 60 do K),000 gid. Pravijo, da so švfgnole iz dimnika izkrico na pod, na kterem je bilo 10 centov slame. G. L. Svetečeva pravda proti vredniku „Zukutifi^ g. Leskovcu se je z mirno pogodbo končala. Slovanski odbor v Petrogradu je o. i, m. sfcleuol vdcle-žiti se sveta u ost i prt pokladadanjti temeljuega kamena češkemu gledišču po zastopnikih in sicer sta se volila v ta namen predsednik g. Lama usk v vseučeliSča učitelj in g. A. P. Na r a n o vi č. Uninnistlčui mestni odbor v Zagrebu je sklenol, da se prekrsti tdica ki je dozdaj imela ime mnogo zasluženega vludike ¡51 r o s s m a y c r-ja na Ima Marije Valerije. Lepa hvaležnost za to, da je .Strossmaver daroval ffi&ttOO g|d. za domače učne zavode, ki bodo v,\ Časa *pet deželnemu glavnemu meslu na koristi! — Kupčijsko ruinisterslio je potrdilo volitev. Zupan a za prvijsednika in H 1.raka za drugomestnika knpčijske in obrtniško zbornice v Ljubljani. Prevzvišeni škof S t r o s s m a y e r je poslal odboru za stavljenje pok kidanju tjemelnega kamna V Pragi bledeče pismo: „Da mi ravno ni dano vdeleževati so osebno svečanosti, ki jo bode obhajal bratovski narod Seski, bom vendar dušno z Vami, Naj srčnejča mo|a želja je, da napreduje ia lepo razcvete ter ohilui gad prinese zavod narodni, kterega je postavil junaški češki narod v kaj nevgodnih okolščinah s krepkim pogu na o m in žrtvovanjem". 1'rnvi se, da konca tega uicscca gotovo prestane za več mesecev dunajski državni zbor, in da se začnejo 17. dne junija deželni zbori, in kakor se čaje, bodo zborovali 6 tednov in še dalje, če bo potreba. Meseca septembra se pet začne državni zbor. Pred dvema mcsecema so v gorjem Stajerju pri liiitel-steinu hudi veliki psi nekega h možnega posestnika g. dr. Ki rit materjo raztresal; nekega domu idočega človeka; na to je bil posestnik psov od c. k-, pravdništva obtožen in je zdaj [iri viši sod nji obsojen na 4 mesece v ostro ječo iu da mora plačati 30 jjjd. kazni, stroške in vdovi nesrečnjaka 500 gld. Vdova ima četiri majhenc otroke ; mož je skrbel za celo rbdovino, zgubila je tedaj neizmerno veliko in na v se to dol« 500 gld. .Svečanost pokladania temeljnega kamena češkemu gledišču v Pragi Ki. t. m. je bila neki takosijajtML da *e Praga take ni videla ; došlo je k nji više 150.000 ptujih gostov; vsi slovanski narodi ko poslali svojih zastoj mikov v starodavno zlato Prago, Nekoliko več o tem prinesemo prihodnjič. Tržna cena pretekli teden. i 3 s Čuje sc, da j c ¡Vovičar. mi ni ste rs t vo bogočastja i 11 uka po na- svetu dunajskih učiteljev dosedanja šolska darila v javnih 111 posebnih ljudskih šolah odpravilo, iu da naj ee iz zavodov, ki so tu pa tam name njeni šolskim darilom, napravijo knjižnice za mladino. Pravi se, da je tudi na Parskem in Badenskem nastalo hujskanje soper k atol, duhovslvo. Iz iteke se piše, daje 1. t, m. popoldne pogorela tamkaj sna velika, 6e Je 1859 I. zidana kasarna z vsemi maga- rBsnice vn^ui; 'drevt uliti) . Ril s . , Ječmena a . , Ovisn n TnrSiCe (kurtizc) T*gan Ajdtl „ IVotlfL „ Krornpiija , Govedine /ust Tekli na p Sviajetme itntve funt Drv St;" trdili neienj ■ Klal ter 1 It 4° ti , H ■ „ 36" mehkih „ . iu •J trl M II • Uglenjdi ii! Trdega Jsjji vflgnn „ „ metkega „ „ Sca* cent 81atne cent v topah , „ „ *a hLeljo Sl^niur- (epehaj ceni Jnjri, seat k« , H' k. % k_ iinrrrr 3 ci' r. 75 ti 20 B 40 3 50 3 SE ii ^ S[> a---■ g SD-- 1,80 i 5 2 SO I 80 ii ai) 3 4il 3 30 3 20 a— 3 10 aro 2.T5 3— a— 3 30 — — 1 1 ji-. tU J GO ■ - 22 — 24 — -2i — 26 — 22 — 2G — 22 — 24 — 23 — 26 — 24 — 2S .11 - 8 —"10 — 6 M---- --5M-- 4 40-;--- — SO — C» — 50 tO — Cd,— &0II—SO — 40 160! 1301 120 tlO'!— 40—3+ 1U ad— :io —¡43 — ti;-- Cesarski zlat velja 5 fl, 56 kr. a. Ailjo srebra 114.85, forodnn drž. posojilo 02.10- v. Lolerijiic areike. V Trstu 13. maja 18(i8: 5» *7 I a Prihodpje irečkimje je 27, majti UCB, '2 TO lednidj, r.aloimk iu odgovnroL Trticilt Dr. Italijo J 'rt-1 o Tiekur i-Jdunrd Jaiiiič v Mariljoru. iDt po Hrastovo in Tarškem vrb«, Bita je torej okolica, oder zori daj oktienejši ziivriar, in sicer mestom« tako silno, da je treba iskali ncranjeu obalec; podočujaki gotovo reši j« odmerjeno jim letos nalogo, samo J ¡t laide na pozno hodilo, jagodje ostaja drobneje in dobrota je vselej pohlejiia, nego od prvotnega sadu. INililit-iii ogled Državni zbor. V seji 12. in 13. t. m. se je sprejela postava o p> rotnih sodbah in o imenikih porotnikov po od* borovem nasvetu. — (irof Taafle je donesel Vladin predlog, da dovoli državni zbor i>6.€0o novincev (rekrutov. za leto IBfiS, — Osnova porotne postave se je sprejela. — V od sekt] proračunskem ac je pr utre k o val o o tem, kako hi si? dalzdajni državni dolg prciiiačrti v dolg z dohodki; Mojtov nasvet, da se to zgodi, če se 13 odbije, je bil sprejet- — Poslanec Win(erstein priporoča, naj se potrdi, kupčijska in čolna po godba, ki je bila sfelenena 9 marce t. 1. z državami nemške eolne zave/.e. — Mnogo se je o tem besedovalo, naslednje jo je vendar zbornica potrdi», — Waser je poročeval o pre-nuredbah tokove postave, ki lii vendar tisku zlo malo olajšala. — V gosposki zbornici se je po tretjem branju sprejela med verska postava, ktero je poslala zbornica poslancev. Z Bftostovo politiko se ne slaže več dualistični „\Vau-dorcr". Češki narodni deželni poslanci so sklenuli, (ki nc bodo šli v deželni zbor. Ogerski deželni zbor se potiče nad tem, daje v kupčijski in eolni pogodbi s Prusko večkrat imenovana Avstrija iu pa Ogersku. Deakova stranka je sk lenobi, da se mora ta napaka popraviti. Prnv po madjarsko! Komisija, ki je izdelala brambine postave od Ogiov zavržene, se je po želji cesarja i i nova s o šla, da izreče svoje mnenje o ogerski otttovi. To je razglasil Klapka v tej glavnih načelih: 4 letna služba v orožju, ti let reserve, 2 leti deželne bramhc. Deželna hramba je podvržena »gorskemu ininisterslvu. V Petrogradu se dela na kri pije različno orožje. Zdaj je napravljeno zc kakih 2oI.n.i topot,1— Avstrijski poslanec Ilovcrtera, ki ni bil posebno priljubljen na ruskem dvoru, je že svojo odzivno pismo caru izročil. — Cesarski roški kabinet je iz lastnega nagiha odstopil od kapitulacije v Sr bij i, V severni nemški zavezi se bode odstranila postava, po kteri se smejo dolžniki zapirati, iiismark hoče imeti z:i nekoliko časa odpust, ko bode parlamcntaričua dela dovršil. V Francoski še a mirom vre. - Pravi se, da še pojdejo ta mesec 3 francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov merit severna morja. ¡Srbska vlada je zapovedala, da se mora cela ljudska hramba marljivo vaditi v taborih. Pri Zuhriei v Hercegovini se je vnel punt. V Črnogori se je začelo spet gibali pa ne soper Turke, temoč v znotraj nih zadevah. Knjez Nikola je sklical posebno skupščino in ji predal vse vladi ne pravice, samo izvršivno oblast si je pridržal oziroma nasledniku; skupščina mu je privolila 11.000 gld. letne plače. Naj novejše no vin e pa razglašajo, da ga |e skupščina že odstavila. I£ a n d i o t i Turke vedno hwje tepejo. Uporniki so že tako gotovi zmage, da so volili IG poslancev v grški državni zbor. V M e k s i k i se podigava zarota za zaroto, v vseh mestih se kaže nemir, kei stanovniki so prisegli, da prej ne bodo mirovali, dokler predsednika ne vlovijo in ne vmorijo. Velika skupščina delavcev v Londona je sklenola poslati kraljici pismo, naj pusti Disrcalija iz službe. zini, blizo 300 pnškami itd. Skoda se ceni od 60 do K),000 gid. Pravijo, da so ¿vfgnoic iz dimnika izfcrice Da pod, na k tereni je bilo 10 centov slame. G. L. Svetečeva pravda proti vrednikn „Zukunfi^ g. Leskovcu se je z mirno pogodbo končala. Slovanski odbor v Petrogradu je o. i, m. sfcleuol vdcle-žiti se svečanosti pri pokludadanjti temeljuega kamena češkemu gledišču po zastopnikih iu sicer sta se volila v ta namen predsednik g, Lamdnsky vscučelišču učitelj in g. A. P. Na r a no vi č. Uu ion Ulični mestni odbor v Zagrebu je sklenol, da se prekrsti ulica ki je dozdaj imela ime mnogo zasluženega vlad: ko S t r o s s m a y c r-ja na Ime Marije Valerije. Lepa hvaležnost za to, da je .Stmssmaver daroval ffi&ttOO g|d. za domače učne zavode, ki bodo za časa spet deželnemu glavnemu nieslu na koristi! — Kupčijsko ministerstvo jje potrdilo volitev. Zupan a za prvosednika in H o rak a za drugomostnika kupčijske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Prevzvišeni škof S t r o s s m a y e r je poslal odboru za stavljenje pok kidanju tjemelnega kamna V Pragi bledeče pismo: „Da mi ravno ni dano vdeleževati so osebno .svečanosti, ki jo bodo obhajal bratovski narod češki, bom vendar dušno s Vami, Naj srčnejša moja zelja je, da napreduje ia lepo razcvete ter obilni sad prinese zavod narodni, kterega je postavil jonaškf češki narod v kaj nevgodnih okolščinah s krepkim pogu na o m in žrtvovanjem". Pravi se, da konca tega uicscca gotovo prestane za več meseccv dunajski državni zbor, in da se začnejo 17. dne junija deželni zbori, iu kakor se čuje, bodo zborovali 6 tednov in še dalje, če ho potreba. Meseca septembra se pet začne državni zbor. Pred dvema mesecema so v gorjem Stajerju pri liiitel-steinu hudi veliki psi nekega h možnega posestnika g. dr. Ki rit materjo razčesah nekega domu idočegu človeka; na to je bil posestnik psov od c. k-, pravdniitva obtožen iu je zdaj [iri viši sod nji obsojen na 4 mesece v ostro ječo iu da mora plačati 30 jjjd. kazni, stroške in vdovi nesrečnjak« 500 gld. Vdova ima čeliri majhenc otroke ; mož je skrbel za celo rodovi no, zgubila je tedaj neizmerno veliko in za v se to dobi 500 gld. Svečanost pukladanta temeljuega kamena češkemu gledišču v Pragi l(i. t. m. je bila neki tako sijajna, da še Praga take ni videla ; došlo je k nji v*išc 150.000 ptujih gostov; vsi slovanski narodi so poslali svojih zastopnikov v starodavno zlato Prago, Nekoliko več o tem prinesemo prihodnjič. Tržna cena pretekli teden. i 3 '<3 s s-'? Čuje se, da jc i\ovičar, ministerstvo liogočastja iu uka po na- svetu dunajskih učiteljev dosedanja Šolska darila v javnih in posebnih ljudskih šolah odpravilo, iu da naj ee iz zavodov, ki so tu pa tam namenjeni šolakim darilom, napravijo knjižnice za mladino. Pravi se, da je tudi na Parskeru in Badenskem nastalo hujskanje soper k atol, duhovstvo. Iz iteke se piše, daje 1. t, m. popoldne pogorela tamkaj Sna velika, še Je 1859 1, zidana kasarna z vsemi rnaga- rBCitiice vn^ui; 'drevtuliti) . Kiti „ . , Ječmena „ . , Ovisn „ TnrniCe (kurtizc) VGfnn Aj<3« „ Propn. „ Krompirja , Govedine /ust Tekli na p SvinjetiDe itntve funt Drv Sli" trdili aeienj ■ Klal ter i is" » 1Q tj, . H * „ 36" mehkih „ . 1 R" •j trl m ji * Uglenjii in Trdega Jsjji vflgnn „ „ mehkega „ „ Sen* cent Slatne cent v topah , „ „ uteljo Slanino (epehaj ceni Jnjre, sest ia , H' k. E Ej linrrrr 3 ci' r. 75 U 20 B 40 3 50 3 SE 4 S a---■ g sd-- 1,80 i 5 2 SO I 80 a au a 4ii s so s ao 3 10 8^0 3— ¡1— 3 30 — — i ljo tU 1 GO ■ - 22 — '¿4 — '24 — 26 — 22 — ¿13 — LJi — 24 — 23 — 26 — -Ji — 2S .11 - 8 —"10 — 6 M---- --5M-- 4 40—;--- — SO — C» — 50 tO — cci,— &oj|—so — « 1 60! 1301 1 ao t,10|!— 40 —'34 1U ad— :io —¡43 — ti;-- Cesarski zlat velja 5 fl, 56 kr. a. A ¿J J o srebra 114.85, forodiin drž. posojilo 02.10- v. Laterijuc areike. V Trstu 13. maja 18G8: i« *T -Ia Prihodnje irečkimje je 11, maja UCB, '2 TO ledatelj, r.aloimk in odgovnroL miinlt Dr. ilalijn l'rrlO(f. J iBkar Uduiird Jaiiiič v Mariljoru. iDt po Hrastovo in T [trškem vrb«, Bita je torej okolica, oder zori daj oklisnejši za vrča n, in sicer mestoma tako silno, da je treba iskali ncranjeu obalecj porločlijaki gotovo rcšij« odmerjeno jim letov nalogo, samo da lajde na pozno hodilo, jagodje ostaja drobne je in dobrota jc vselej pohlejta, nego o (i prvotnega sadu. INililit-iii ogled Državni zhor. V sej) 12. in 13. t. tu. se je sprejela postava o p> rotnih sodbah in o imenikih porotnikov po od* bcirovem nasvetu. — (irof Tanfle je donesel Vladin predlog, da dovoli drŽavo! abor i>6.€0o novincev frekrntov t za leto IBfiS, — Osnova porotne postave sc je sprejela. — V odseku proračunskem se je pretresovalno tem, kako bi so dftlzdajm državni dolg preinačrti v dolg z dohodki; Mojtov nasvet, da se to zgodi, če se 13 odbije, je bil sprejet- — Poslanec Win(erstein priporoča, tny se potrdi, kupčijska in eolna po godba, ki je hila sklenena 9 marca t. 1. z državami nemške eolne zave/.e. — Mnogo se jc o tem besedovalo, naslednje jo je vendar zbornica potrdi», — Waser je poročeval o pre-naredbah tlskove postave, ki hi vendar tisku zlo malo olajšala. — V gosposki zbornici se je po tretjem branju sprejela med verska postava, ktero je poslala zbornica poslancev. Z Benstovo politiko se ne slaže več dualisiičtii ,,Wnu-derer". Češki narodni deželni poslanci so sklenoli, da nc bodo šli v deželni zhor. Ogcrski deželni zbor se potiče nad tem, daje v kupčij s ki in eolni pogodbi s Prusko večkrat imenovana Avstrija in pa Ogcrska. Ueakova stranka je sk lenobi, da se mora ta napaka popraviti. Prnv po niailj¡irsko 1 Komisija, ki je izdelala hrambtne postave od Ogiov zavržene, se je po želji cesarja i 4 nova s o šla, da izreče svoje mnenje o ogerski osnovi. To je razglasil Klapka v tej glavnih načelih: 4 letna služba v orožju, ti let reserve, 2 leti deželne brambe. Deželna hramba je podvržena pgerskemn ininisterstvu. V Pctrogradn se dela na v*e kri pije različno orožje. Zdaj je napravljeno zc kakih 2oI.n.i topov. — Avstrjiski poslanec liovcrtera, ki ni bil posebno pri ljubljen na ruskem dvoru, je že svojo odzivno pismo čaru Izročil. — Cesarski ruski kabinet jc iz lastnega nagiha odstopil od kapitulacije v Sr bij i, V severni nemški zavezi se bode odstranila postava, po kteri so smejo dolžniki zapirati, iiismark hoče imeti za nekoliko časa odpust, ko bode parlamcntaričua dela dovršil. V Francoski še a mirom vre. - Pravi se, da še pojdejo ta mesec 3 francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov merit severnn morja. Srbska vlada je zapovedala, da se mora cela ljudska hramba marljivo vaditi v tabori It. Pri Zuhriei v Hercegovini se je vnel punt. V Črnogori se jc začelo spet gibali pa ne soper Turke, temoč v znotraj nib zadevah. Knjez Nikola je sklical posebno skupščino in ji predal vse vladi ne pravice, samo izvršivno oblast si jc pridržal oziroma nasledniku; skupščina mu je privolila 14.000 gld. letne plače. Naj novejše no vin e pa razglašajo, da ga |e skupščina že odstavila. K a n d i o t i Turke vedno huje tepejo. Uporniki so že tako gotovi zmage, da so volili IG poslancev v grški državni zbor. V M e k s i k i se podigava zarota za za rolo, v vseh mestih se kaže nemir, kei stanovniki so prisegli, da prej ne bodo mirovali, dokler predsednika ne vlovijo in ne vnmrijo. Velika skupščina delavcev v Londonu je sklenola poslati kraljici pismo, naj pusti Disrcalija iz službe. zini, blizo 300 pnškami itd. ¡škoda se ceni od 60 do K),000 gld. Pravijo, da so švfgnole iz dimnika izkrice na pod, na kterem je bilo 10 cen lov slame. G. L. Svetečeva pravda proti vredniku „Zukunfi^ g. Leskovcu se je z mirno pogodbo končala. Slovanski odbor v Pctrogradn je o. t, m. sfcleuol vdcle-žili se svetilnosti prt pokladadanjtt temeljnega knmeija češkemu gledišču po zastopnikih in sicer sta se volila v ta namen predsednik g, Lamauskv vseučeliSča učitelj in g. A. P. Na r a n o vi č. Unionistieui mestni odbor v Zagreba je sklenol, da se prekrsti ulica ki je doidaj imela ime mnogo zasluženega vlad: ko .S t r o s s m a y e r-ja na ima Marije Valerije. Lepa hvaležnost za to, ila je .Strossmaver daroval ffiftttOO gid. za flomoče učne zavode, ki bodo za časa spet deželnemu glavnemu meslii na koristi! — Kupčij «ko ministerslvo je potrdilo volitev Z 11 p a na za prvosednika in H o rak a za drugomestnika knpčijske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Prevzvišeni škof S t r o s s m a y e r je poslal odboru za stavljenje pokhuinnja tjemelncga kamna V Pragi sledeče pismo: „Da mi ravno ni dano vdeleževati so osebno svečanosti, ki jo hode obhajal bratovski «¡irod Seski, bom vendar dušno s Vami, Naj srčnejša moja želja je, da napreduje in lepo razcvete ter obilni sad prinese zavod narodni, fcterega je postavil junaški ueski narod v kaj iievgodnih okolšeinah s krepkim pogu m o m in žrtvovanjem". Pravi se, da konca tega meseca gotovo prestane za več mescecv dunujski državni zbor, in da se začnejo 17. dne jnuija deželni zbori, iu kakor se čuje, bodo zborovali 6 tednov iti še dalje, če bo potreba. Meseca septembra se pet začne dr-žnvni zhor. Pred dvema mesecema so v gorjem Stajerju pri liiitel-steinu hudi veliki psi nekega h možnega posestnika g. dr. Ki rh minerja razčesaii nekega domu idočega človeka; na to je bil posestnik psov od c. k-, pravdništva obtožen in je zdaj [>ri vi Si sod nji obsojen na 4 mesece v osti» ječo iu da mora plačati 30 gld. kazni, stroške in vdovi nesreenjak« 500 gld. Vdova ima četiri majhenc otroke ; mož je skrbel za celo rodoviuo, zgubila je tedaj neizmerno veliko iu sa v se to dobi 500 gld. •Svečanost pokladanja temeljnega kamena češkemu gledišču f Pragi Ki. t. m. je bila neki tako sijajna, d* še Praga take ni videla ; došlo je k nji više 150.000 ptujih gostov; vsi slovanski na 1 odi so poslali Mojih zastopnikov v starodavno zlato Prago, Nekoliko več o tem prinesemo prihodnjič. Tržna cena pretekli teden. i 3 s Čuje se, da jc i\ovičar, ministerslvo hogoeaslja i 11 uka po na- svetu dunajskih učiteljev dosedanja Šolska darila v javnih in posebnih ljudskih šolah odpravilo, iu da naj ee iz zavodov, ki so tu pa tam namenjeni šolskim darilom, napravijo knjižnice za mladino* Pravi se, da je tttdi na Parskeru in Badenskem nastalo hujskanje soper k atol, duhovslve. Iz iteke se piše, daje 1. t, m. popoldne pogorela tamkaj šna velika, še le 1859 I. zidana kasarna z vsemi rnaga- rBsnice vn^un 'drevtuliti) . Ril „ . , Ječmena „ . , Ovisn „ TnrniCe (kurtizc) VGfnn Ajitl „ tVotlfL „ Krornpiria , Govedine /ust Tekli na „ Svinjetme itntve funt Drv 8(1" trdih neienj • Ktnitun IS" It 4° II , h * „ aif" mehkih „ . IS1* •J trl M II * Uglenjii i k tnleijit Isjji vflgiui „ „ mehkega „ „ Sen* cent Sfotne cent v topah , „ „ hLeljo S luni ur- (epehal ceni Jnjcc, sest i a , h. k. 11. Ej iinrrrr 3 «i' r. 75 It 20 B 40 3 50 3 SE 4 20 H S[> a---■ g sfi-- 1,80 i 5 2 SO I eo a ai) a 4!i :t so s 20 a— 3 10 8:0 3.75 S— ¡1— 3 30 — — 1 1 ji-. tU J 00 ■ - 22 — '¿4 — $4 — 36 — 22 — ¿13 — LJi — 2.J — 23 — 26 — -J4 — 2S .11 - 8 —"10 — 6 M---- --5M-- 4 40—;--- — SO — CD — 50 -- tO — Cd,— &OJI—&0 — 40 1 1301 130 1,10'!— 40—34 -¡101- 1U ad— ,10 —:-43 -ti;-- Cesarski zlat velja 5 fl, 56 kr. a. A ¿J J o srebra 114.85, \d rodno drž. posojilo 02.10- v. Lolcrijiic areike. V Trstu 13. maja 18G8: i« I a Prihodnje irečkimje je 27, maju UCB, '2 TO Itd ntclj, »lotmk in odgcvnroL miinlt Dr. Ilalijn J'rt-1 o ^ Tiskar Edurd Jmižič v Mariboru.