64
Betula utilis D. Don var. jacquemontii (Spach) Winkl.
Domnevno subspontano uspevanje na gozdnem robu pri Bohinjskem jezeru (Julijske 
Alpe)
Supposed subspontaneous thriving on the forest edge near the Bohinj Lake (the Julian 
Alps)
9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Stara Fužina, rob (zastor) starega 
smrekovega gozda na ledeniškem gradivu, 535 m n. m. Leg. & det. B. Zupan, 29. 10. 
2011 in B. Zupan & I. Veber, 9. 11. 2011, herbarij LJS; pregled rastišča B. Zupan in I. 
Dakskobler, 1. 8. in 8. 8. 2012, herbarij LJS.
Bela himalajska breza (Betula utilis var. jacqemontii = B. jacquemontii Spach) je 
drevo, doma v zahodni Himalaji (roloff & bärtels 2008: 144). V Evropi jo poznajo le 
v vrtovih in parkih. V Sloveniji je na javnih površinah zelo redka, pogosteje jo morda 
gojijo na zasebnih vrtovih (brus 2012, in litt.). Na gozdnem robu (zastoru) ob Bohinjskem 
jezeru sem jo opazil jeseni 2011 in jo sprva določil za puhasto brezo (Betula pubescens). 
Podroben pregled in primerjava s pomočjo priročnikov (Mayer & schWegler 2005, M. & 
R. sphon 2008) je pokazala, da ne gre za puhasto, temveč za belo himalajsko brezo. V to 
so me prepričali značilno svetlikajoča se bela drevesna skorja, ki se prečno lušči v velikih 
krpah, veliki jajčasti listi (dolžina listov je 7 do 8 cm), očitno večji od listov naših domačih 
brez ter šopasta rast. Določitev sem preveril z določevalnim ključem (roloff & bärtels 
2008: 135–136). Po tem ključu so večinoma ustrezali tudi drugi znaki (brsti niso lepljivi, 
listi, ki sem jih nabral v srednjem delu krošnje, imajo 7 do 9 parov stranskih žil, na spodnji 
strani so žlezasto popikani, v žilnih kotih dlakavi, listno dno je zaobljeno, listni pecelj 
dlakav). Himalajska breza pri Stari Fužini je visoka 15 m in raste šopasto s petimi stebli, 
od katerih ima najdebelejše prsni premer 21 cm. Njeno starost ocenjujem na okoli 40 let. 
Nahaja se v robnem delu starega smrekovega gozda na nesprijeti moreni zahodno od Stare 
Fužine, približno 100 m od jezerske obale. Stare smreke so pred časom posekali in v spodnji 
drevesni plasti zdaj poleg himalajske breze posamično rastejo še bukev (Fagus sylvatica), 
divja češnja (Prunus avium), poljski javor (Acer campestre) in leska (Corylus avellana). V 
grmovni plasti, ki oblikuje zastor, poleg naštetih uspevajo še vrste Prunus insititia, Cornus 
sanguinea, Crataegus monogyna, Berberis vulgaris, Euonymus europaea, Frangula alnus, 
Fraxinus excelsior, F. ornus, Ligustrum vulgare, Sambucus nigra, Rosa canina, Malus 
domestica in Sorbus aria, v spodnji grmovni plasti tudi vrste Juglans regia, Lonicera 
xylosteum, Picea abies, Rhamnus catharticus, Rubus idaeus in R. fruticosus agg. V zeliščni 
plasti sem popisal vrste Geum urbanum, Carex alba,C. digitata, Polygonatum multiflorum 
in P. verticillatum. Pri domačinih in gozdarjih sem brez uspeha poizvedoval o mogočem 
izvoru bele himalajske breze ob jezeru. Parcela, kje raste, je bila tudi v preteklosti gozdna, 
torej to ni opuščen (zaraščajoč) vrt ali park. Da bi jo nekdo namerno nasadil v smrekov 
gozd, se mi ne zdi verjetno. Lahko bi se sem razširila iz kakega od vrtov počitniških hiš in 
vil, ki so v širši okolici Bohinjskega jezera. Do zdaj je na teh vrtovih kljub pregledovanju 
nisem opazil. Njeno uspevanje na naravnem gozdnem robu se mi zdi zelo nenavadno in 
vredno, da nanj opozorim slovenske botanike.
Notulae ad floram Sloveniae

65
Literatura
Mayer, J. & h-W. schWegler, 2005: Katero drevo je to? Prevod iz nemškega izvirnika 
Welcher Baum ist das? B. Turk. Založba Narava, Kranj. 310 pp.
roloff, a., a. bärtels, 2008: Flora der Gehölze. Bestimmung, Eigenschaften und 
Verwendung. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 3. Aufgabe. 855 pp.
sphon, M. & r., 2008: Katero drevo je to? Prevod iz nemškega izvirnika Welcher Baum ist 
das? B. Turk. Založba Narava, Kranj. 256 pp.
branko Zupan
Campanula latifolia L.
Nova nahajališča redke vrste v Julijskih Alpah (Bohinj) in v vzhodnem delu 
Trnovskega gozda
New localities of a rare species in the Julian Alps (Bohinj) and in the eastern part of 
the Trnovski gozd plateau
9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, planina Zgornja 
Grintovica, rob pionirskega smrekovega gozda na bukovem rastišču (Anemono trifoliae-
Fagetum) pod potjo proti planini Blato, 1235 m n. m. Leg. & det. Polona Strgar, Branko 
Zupan in Peter Strgar, 18. 7. 2012 in B. Zupan & I. Dakskobler, 1. 8. 2012, herbarij LJS in 
fotografije avtorjev.
0150/1 (UTM 33TVL28) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Javornik, na robu 
altimontanskega bukovega gozda (Ranunculo platanifolii-Fagetum s. lat. ) pri Pirnatovi 
koči, okoli 1150 m n. m., tudi na robu altimontanskega bukovja tik pod vrhom Javornika 
(okoli 1235 m n. m.). Leg. & det. R. Terpin & I. Dakskobler, 9. 7. 2012, herbarij LJS.
0150/2 ( U T M 3 3 T V L 2 8 ) S l o v e n i j a : P r i m o r s k a , T r n o v s k i g o z d , J a v o r n i k , d o l i n a m e d 
vzpetinama Dedni vrh (1217 m) in Špik (1189 m), ob cesti proti Nemcem (in naprej 
Vodicam), gozdni rob altimontanskega bukovega gozda (Ranunculo platanifolii-
Fagetum), 1135 m n. m. Det. R. Terpin, 6. 7. 2011, avtorjeva slika. Leg. R. Terpin & I. 
Dakskobler, 9. 7. 2012, herbarij LJS in fotografije avtorjev.
Širokolistna zvončica je evrazijska vrsta, značilnica združb visokih steblik ( Mulgedio-
Aconitetea) in lipovo-javorjevih gozdov (Tilio-Acerion) – fischer et al. (2008: 862), aeschiMann 
et al. (2004: 318). V Sloveniji jo poznamo z zelo redkih nahajališč v Julijskih Alpah (Črna prst, 
Ratitovec), v Karavankah, v Trnovskem gozdu, na Nanosu, Bohorju, Gorjancih in na Boču 
(Jogan et al. 2001: 76, dakskobler 2003: 45–46, Martinčič 2007: 628). V Trnovskem gozdu 
je bilo znano nahajališče iz njegovega zahodnega dela. Tam jo je, ob cesti od Ilovice proti 
Lokvam (9948/4), leta 1956 našel Martinčič (1961: 6). Poleti 2011 je to postavno zvončico 
opazil eden izmed nas (RT) v skrajno vzhodnem delu Trnovskega gozda, ob cesti, ki vodi iz 
Hladnikia 30: 59-72 (2012)