if AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 29, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Nemci pripravljajo izpad proti vzhodu VEČJO MOč IMA KOT PREDSEDNIK ZED. DRŽAV (t > na Grškem gotovi, imajo v načrtu tri sme-na oljna polja v Mezopotamiji; napad na Sueški prekop; napad na rusko Ukrajino. Gr-vlada izjavlja nadaljevanje boja z otoka Krete. Nemci priznavajo, da se pripravljajo zdaj za novo kampanjo proti vzhodu. Dasi ni znan še načrt, pa nevtralni opazovalci sodijo, da bo Hitler zdaj udaril v eno izmed naslednjih treh smeri, če ne na vse hkrati: sunek v Turčijo, najbrže s privoljenjem iste, da bo dosegel bogata oljna polja v Iraqu in Iranu, v Mezopotamiji. Druga smer bi bila napad na Sueški prekop in tretja pohod na rusko Ukrajino, ki je znana kot žitnica Evrope. Nemški glavni stan sicer ne pove svojih bodočih namer, ampak priznava samo toliko, da je zmaga na Grškem začetek večjega načrta, ki se zdaj povoljno razvija. V London so dospele vesti, da so se zadnje dni pojavili številni nemški "turisti" v francoski Siriji. Znano je, da namerava Nemčija udarili iz Sirije proti Suezu v eno smer, proti Mezopotamiji v drugo. Nemci trdijo, da so imeli Angleži ogromne izgube na ladjah, ki so vozile armado iz Grčije. V 11 dneh da so izgubili 287,000 tonaže ladij, to je več, kot so imeli izgube v ladjevju, ko so vozili armado iz Belgije lansko leto. Toda angleško vrhovno poveljstvo zatrjuje, da se seli angleška armada iz Grčije v polnem redu in s popolnim uspehom. Toda število angleških vojakov, ki je srečno ušlo iz Grčije, ni znano. Niti ni znana usoda zadnje grške armade, kateri je kralj ukazal, da se bori do konca. Grški premier Tsouderos je dal na otoku Kerti, kjer je zdaj sedež grške vlade, sledečo izjavo : "Usoda je izbrala dva otoka, kot zadnja toda vredna bivališča svobodnih evropskih narodov: Anglijo in Kreto." Iz Rima prihaja poročilo, da je fašistična armada zasedla otok Krf, ki leži ob grški obali pri vhodu v Jadransko morje. -o-- TAJNOST JE ODNESEL S SEBOJ V GROB Toledo, O. — Joseph Kovats, star 31 let, je odsedel eno leto zapora, ker ni hotel povedati imena ženske, ki je vozila njegov avto, s katerim je do smrti povozila nekega moškega. Po licenci so prijeli Kovatsa, toda ta je dokazal, da on ni takrat vozi avta. Samo toliko je povedal, da je avto vozila neka dekle, toda imena ni hotel izdati. Moral je v ječo za eno leto. Oni dan je bil Kovats ubit v avtni nezgodi in svojo tajnost je odnesel s seboj v grob. Kongresnik Sweeney daroval $15 Včeraj je dobil konzul dr. M ally ček za $15.00 od kon-gresnika Martin L. Swee-neya, kar daruje kongresnik za jugoslovanski civilni re-lif. V priloženem pismu čestita ameriškim Jugoslovanom, ki so začeli z akcijo za cdpomoč domovini. Našemu kongresniku se tem potom iskreno zahvaljujemo za njegovo naklonjenost do našega naroda. Stavka premogarjev je videti zdaj končana Washington, 28. aprila. — Na prizadevanje predsednika Roose. velta so premogovne družbe izjavile takoj odpreti premogoro-ve ter začeti z delom. Premogovne družbe v severnih državah' so pripravljene takoj priboljša-ti $1.00 na dan pri mezdi, a družbe v južnih državah so pripravljene pričeti z delom, a da se nadaljuje s pogajanji za višjo mezdo. Razlika med severnimi in južnimi državami je 40 centov na dan pri mezdi. Južne države namreč trdijo, da ne morejo toliko plačati delavcem kot v' severnih državah. Tako bo končana 28 dnevna stavka v industriji mehkega premoga, kjer je bilo na stavki 400,000 premogarjev. Začelo je že primanjkovati premoga in nekatere jeklarne so že zmanjšale obrat radi pomanjkanja premoga. V par dneh bi bil nastal zastoj skoro v vsej industriji, če bi ne bilo prišlo do poravnave. -o- V U. S. so zbrali velike vsote za relif Washington. — Državni oddelek naznanja, da je 323 raznih organizacij v Ameriki zbralo $30,303,833 za odpomoč od vojne prizadetim deželam v Evropi. V to vsoto se šteje ves denar za relif, ki je bil nabran od septembra 1939 do marca letos. Prihodnji Hitlerjev pohod ■ Senator Nye dolži vlado, bo najbrže v Ukrajino da tira narod v vojno Lindbergh je odložil šaržo polkovnika Zameril se mu je predsednik Roosevelt, ki je napadel njegovo lojalnost do Zed. držav, ko je izjavil, da Anglija ne more dobiti vojne niti s pomočjo Amerike. New York, 28. aprila. — Polkovnik Charles A. Lindbergh, je odložil svoj čin kot rezervni polkovnik v ameriškem letalskem koru radi opazk, ki jih je izrekel predsednik Roosevelt zadnji petek glede njegove lojalnosti. Lindbergh je poslal predsedniku Roose- veltu pismo sledeče vsebine: Philip Murray, predsednik delavske unije CIO. On lahko z eno besedo ustavi skoro vso ameriško industrijo, česar sam predsednik Zed. držav ne more napraviti. Prva obletnica V sredo ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Jim Scully v spomin prve obletnice njegove smrti. Pokojna Jožefa šlogar Včeraj smo že poročali, da je umrla Jožefa Šlogar, stara 56 let. Doma je bila iz vasi Prestrana pri Krki, odkoder je prišla v Cleveland pred 42 leti. Soprog ji je umrl pred 11 meseci. Tukaj zapušča tri sinove: Josepha, Johna in Willi-ama, hčere Josephine Laskow-ski in Kattie. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. K molitvi Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da pridete v sredo večer ob osmih v Zakraj-škov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Jozefo Šlogar, v četrtek ob 8:30 se pa udeležite pogreba. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebo-vzete v Madison, O. sv. maša za pokojno Ano Mae Turney v spomin 30 dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Vichy, Francija. — V diplomatskih krogih so prepričani, da bo vodil Hitler svojo armado v prihodnjem sunku v rusko Ukrajino, ki je znana kot žitnica Evrope. Dokaz zato, pravijo diplomati, leži v tem, ker Rusija pošilja svoje čete zdaj proti zahodu, proti nemški meji. Obenem se pa z gotovostjo pričkauje, da 'bo Hitler udaril tudi na Gibraltar proti Španiji. Nobenega vprašanja ni, da bo Španija v to privolila, kadar bo Hitler to zahteval. Edino, kar Hitlerja zadržuje pred pohodom na Španijo je to, ker bo moral prej preskrbeti prehrano za svo. jo armado. V Španiji je namreč ne more nič pričakovati. In edini kraj, kjer bi mogel Hitler dobiti ta živež, je v Ukrajini. Hitler bo najbrže vprašal Stalina, tako mislijo diplomati, da bi mu dal živež izlepa. Ako ne, ga bo vzel s silo. 4,000 NIKLJEV ZA NOVOROJENČKA Cincinnati, O. — Mrs. John John Harris je porodila v tukajšnji porodnišnici krepkega fantka. Njen mož je vprašal za račun in pripeljal je plačilo, ki je tehtalo ravno 43 funtov.' Plačal je namreč za postrežbo s 4,000 niklji, katere je mlada mamica hranila že od lanskega junija prav v ta namen. Waukegan, Iowa. — Ameriški senator Nye je imel v tem mestu govor, v katerem je obdolžil UJUani Washington, da vodi kampanjo za vojno. Izjavil je, da če bodo Zed. države stopile v vojno, bodo zgodovinarji označili ameriški vstop v evropski konflikt kot "predsednikovo vojno." Nye dolži ameriško vlado, da hoče oplašiti narod pred Hitlerjevim napadom na Ameriko, dasi nam še noben evropski narod ni grozil. Dalje zatrjuje senator, da se ameriški narod slepi, da je bilo 40 odstotkov vsega blaga potopljenega, kar gaje poslala Amerika Angliji. To vse se pripoveduje samo zato, je rekel Nye, da bi ameriški narod dovolil oboroženo spremstvo angleškim ladjam iz Amerike do Anglije. V Washingtonu delajo vse to, ker se boje, da se bodo morali vrniti k reševanju domačih, ameriških problemov, je rekel senator. Roosevelt išče vzroke za vojno, pravi nacijsko in italijansko časopisje Berlin. — časopisje, ki je pod oblastjo nacijev in fašistov je obdolžilo predsednika Roosevel-ta, da si je izbral pot, po kateri upa najti vzroke za vojno. Nemška Boersen Zeitung piše v nedeljski izdaji, da bodo Nemčija, Italija in Japonska ustavile vsako ameriško pomoč Angliji. "Predsednik išče prepir," piše časopis. "On išče nevarnost daleč od ameriškega obrežja. On išče nezgod, 'ker hoče izzivati. Vojna ne prihaja v Zed. države, ampak predsednik leti za vojno. Kdorkoli se napoti v vojno zono, mora vedeti, da se tam strelja." časopis dalje trdi, da je bila izjava Adolfa Hitlerja, ki jo je podal 31. januarja, da bo torpe-dirana vsaka ladja, ki bo vozila pomoč Angliji, namenjena v prvi vrsti Zed. državam in je še vedno v veljavi. V Mariboru so Hitlerja lepo pozdravili (?) Berlin. — Nemški diktator Adolf Hitler je v petek nenadoma prišel v Maribor, ki leži 36 milj od nemškega Gradca. Poročilo iz Maribora zatrjuje, da so Mariborčani priredili Hitlerju zelo navdušene ovacije in "odrešenika" toplo pozdravljali. Mariborski Nemci so se v imenu mesta zahvalili Hitlerju, ker jih je rešil Srbov, trdijo poročila. PES GA JE NAŠEL PO PETIH LETIH Nebraska City, Neb. — Henry Pommerin je pred petimi leti izgubil svojega fox terrierja. Oni dan je odšel Pommerin v Long Beach, Kalifornija. Ko je šel po ulici, se naenkrat zapraši proti njemu mal psiček. Bil je to njegov izgubljeni Princ. V NEMČIJI JE DANES ZAPOSLENIH DO 2,000,000 VOJNIH UJETNIKOV Washington. — Nemško ministrstvo za ekonomijo je izdalo statistiko o inozemskih delavcih-, ki delajo v Nemčiji na polju, v tovarnah in rudnikih. Ta statistika kaže, da je danes v Nemčiji zaposlenih nad 2,000,000 tujcev, kar je velike važnosti za nemško ekonomijo. V tem številu so všteti vojni ujetniki ter civilno prebivalstvo, ki je bilo šiloma poslano v Nemčijo na delo, ali pa so šli tje prostovoljno radi zaslužka. Poljski vojni ujetniki in civilno prebivalstvo je zaposleno naj- več pri poljedelstvu, dočim se zaposluje nizozemske, francoske, angleške, norveške in belgijske ujetnike ter civilno prebivalstvo iz zasedenih krajev največ v rudnikih in tovarnah. V začetku letošnjega leta je bilo v Nemčiji 670,000 civilnih delavcev iz raznih dežel. V tem številu pa niso vključeni Čehi, katere Nemčija ne smatra za inozemce, ampak kot "domačine." Med drugimi je danes v Nemčiji pri delu 70,000 Italijanov in vrše se pogajanja še za 60,000 dodatnih delavcev iz Italije. Roosevelt je zamrznil grški denar .Washington. — Predsednik Roosevelt je ukazal, da se zamrzne vse grške kredite in gotovino, ki je ta čas v tej deželi. Namen tega odloka je, da Nemčija ne more do tega denarja zdaj, ko je okupirala Grčijo. Grško premoženje se ceni na $50,000,000. Mestna zbornica je odločila kupiti ulično železnico Mestna zbornica je včeraj od-glasovala, da se prekinejo z ulično železnico vsa pogajanja in da se kupi vso opremo družbe, nakar bi mesto samo obratovalo ulično prevozno postrežbo. Zbornica je naročila županu naj po-izve za ceno. Družba je sicer postavila ceno na $24,000,000, toda jnesto ne bo plačalo toliko. Ako družba ne bo odnehala od te cene, se bo obrnilo na delničarje, da sprejmejo ponudeno ceno od mesta. Pokojna Josephine Vokač Kot smo že včeraj poročali, je umrla Josephine Vokač, stara 35 let: Rojena je bila v Cleveland u. Tukaj zapušča dva brata, Johna in Maksa, sestro Mary Brentar in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. "Moj dragi g. predsednik! "Vaše opazke pri konferenci časnikarjev v Beli hiši 25. aprila, ki so se dotikale moje rezervne šarže v letalskem koru Zed. držav, so me, seveda, zelo vznemirile. "Upal sem, da smem rabiti svojo pravico kot ameriški državljan, da razložim svoje mnenje narodu te dežele v času miru, ne da bi se odpovedal časti služiti svoji domovini kot častnik pri letalstvu v slučaju vojne. "Toda ker ste Vi v svoji službi kot predsednik Zed. držav in vrhovni poveljnik armade določno namignili, da nisem jaz več za rabo tej deželi kot rezervni častnik, in v očigled drugih obdol-žitev, ki ste jih izrekli kot moj predsednik in višji častnik glede moje lojalnosti, mojega karakterja in mojih namenov, ne vidim drugega častnega izhoda kot podati svojo resignacijo kot polkovnik letalskega kora Zed. držav v rezervi." * * if Roosevelt je zadnji petek primerjal polkovnika Lindbergha ohijskemu kongresniku Valan-dighamu, ki je bil za časa civilne vojne izgnan najprej v južne države in potem v Kanado, ker je napadel administracijo predsednika Lincolna radi vojne z južnimi državami. Polkovniku Lindberghu je bil podan čin polkovnika v letalskem koru pred 14 leti radi svojega poleta iz Amerike do Pariza. -o- Življenske potrebščine bodo narasle za 3% Washington. — Delavska tajnica, Miss Perkins, je izjavila, da vse okoliščine kažejo, da se bodo življenske potrebščine dvignile med marcem in septembrom za 3 odstotke. V to spadajo hišne potrebščine, najemnina in živila. NE BO šE POROKE! Dayton, O. — Roy Arndt, star 37 let, je prišel s svojo izvoljen-ko na sodnijo, da bi dobil poročno dovoljenje. Toda klerk je že čakal nanj. Mesto poročnega dovoljenja, je moral Roy v ječo na zahtevo svoje prejšnje žene, ki ga toži za alimonije. Zbornica je sprejela novo plačilno lestvico Mestna zbornica je na sinočnji seji preglasovala županov veto za višjo plačilno lestvico mestnim uslužbencem ter sprejela lestvico $1,020 kot minimalno letno plačo in 72V->c np. uro. župan je rekel, da se bo zdaj posvetoval z direktorji, koliko delavcev se bo odpustilo od dela, j da bo mesto zmoglo to večjo plačilno listo. Milnar je premagal Detroit Clevelandski žogometni team Indians je nabrisal detroitske Tigers včeraj v tretji zaporedni zmagi z 7 proti 2. Pri včerajšnji igri je metal žogo za Cleve-landčane Al Milnar, Slovenec. Indijanci so zdaj na prvem mestu. ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^ HH^^^^^^i^^ ^^^^^^^ DOMOVINA • 100 M v ; 'emška armada je prodrla na Peloponeški polotok v južni kjer zasleduje ostanek angleške armade, ki hiti proti pri-(L Cein, da se vkrca na ladje. Nemško vrhovno poveljstvo po-je s padcem Aten in umikom angleške armade vojna na ** Praktično končana. Zdaj so v akciji samo še letala, ki za-Ss^ ostanek grške in angleške armade. pti so upravičeni do | P Ugodnosti na s Pcah kot beli r l^gton. —Najvišja sod- s držav je razsodila, da 11 ki potujejo iz ene EJ v drugo, upravičeni na 8 k'Cah do istih ugodnosti in 11 kot jih imajo beli |J Bj Odločitev je bila dana 11 ji °zbo edinega zamorske- 11 pesnika Mitchella iz II- r .j 'ki je v pritožbi navedel, ' f,j||! leta 1937 s silo vržen P 1 Cana v Arkansasu> ko ie p C '2 Chicaga, 111. v Hot z Ark. g J da^0 s°dišče je bilo mne- r »m.. Se je kongresniku to ML 0 samo radi tega, ker je s mLC' kar je proti pravicam 11 (L anom, ki jih daje v usta- s P^e0dment. f Hta—0— s (»Iska pričakuje 1 Pe Nemcev iz Španije g ilSoh k iPk Portugalska. — Por- i llL v^ada ima vse priprav- t iljea Pobegne iz dežele, če jo ; ^mška armada. Vsak v K* akuje, da bo udarila 1( $S| ]armada preko Španije j|0 Hltar. Obenem bo Hitler v ||^asedel tudi Portugalsko, g IK A° 2avaruje bok pred na- n K8ležev- h jffljT lu&alsko vlado se zad- j lHh Pritiska> da bi se izre- j BBj/ Anglijo, ali za Nemči- <] hoče ostati nev- j ®0čPrav dobro ve, da bo to ^ dolgo. Ima pa pre-[Rj^^ado, da bi se mogla $ Jl^1 ^padalcu. Romunski s H||L1'o1> ki živi tukaj v pre- v |pi0 '86 pripravlja za odhod ^ rneriko, da se umakne s o- Zahtevalo skoro j 40»000 žrtev ?, V I i* v°rk' — septembra \ ojska zahtevala 9,719 r ' ^seK ev" Za toliko utop" > \ ^ je znano. Toda na- H^ oseb se pa pogre-Sj|e re se ne ve gotovo, če | Nje .^sega skupaj je bilo ' •• C* 1.500 ladij v tej j a h ladij jih je izgubi- 1 682, Norveška 175, ostale pa druge države. i Od"-—- VWa gostilne '^'hevc in Fred Maj-i* a v sredo večer, 30. >' Stilttiške prostore na ln Ave. Servirala se > ^vVečerja in fina mo-8tevilno udeležbo se \ a rojakom in prija- fr '*>je Jurije naj vzame r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: .-5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c - \ —------- SUBSCRIPTION RATES: United States nxid Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year tr. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 100 Tue., April 29, 1941 Denar bo v zanesljivih rokah Razna mnenja se slišijo radi nameravanega pobiranja za Odpomoč stari domovini. Nekateri so naravnost proti češ, da naši ljudje ne bodo deležni te pomoči. Mnogi so bili prav radi tega nasprotni sobotni prireditvi v mestni dvorani. Nekateri pravijo, da bo morda zopet kako zbiranje za jugoslovansko republiko, drugi trdijo, da bo zopet kaka taka kolekta kot je bila za španske ambulance. Tretji so mnenja, da bodo pobrali vse, kar se bo poslalo, Nemci in Italijani. Če hočete, poslušajte naše odkrito mnenje v tej zadevi. Naj predvsem poudarjamo, da naš časopis ne zavaja in nima namena ociganiti naroda za njegove prispevke. Če apeliramo na narod, naj da, naj pomaga domovini, potem naj narod ve, da imamo pri tem iskren namen in da smo trdno prepričani, da bo imel narod v stari domovini korist od tega. Če se spominjate oziroma če ste brali nedavno tega na tem mestu, potem veste, da smo zapisali, da smo zato, da se nabira prispevke, toda resno svetujemo onim, ki bodo oskrbovali nabrani denar, da se ga ne izroči iz rok prej, dokler ne bodo trdno prepričani, da bo šla pomoč res za to, za kar je bil denar nabran. Zato smo tudi svetovali, naj prevzamejo kontrolo naše organizacije, kjer so v vodstvu pametni in preudarni možje in žene. To se je tudi zgodilo in v odboru slovenske sekcije za pomožno akcijo so možje in žene, katerim lahko brez skrbi zaupamo, da bodo ravnali z nabranim denarjem po svoji najboljši preudarnosti. V odboru so možje in žene, ki so v glavnih odborih naših organizacij. To se pravi, da so v odboru možje in žene, katerim zaupamo milijone članskega denarja. Kako potem, da ne bi tem možem in ženam zaupali nekaj tisočakov, ki se jih bo morda nabralo za jugoslovanski relif? Navadno so najbolj nezaupljivi taki, ki ne dajo nič. Ti imajo največjo besedo in hočejo pregovoriti še druge, da bi ne bili tako sami v svoji opoziciji. Je že prav, da smo previdni in če je kdo previden, potem mora biti previden vaš časopis, da vam prav svetuje. In ta vaš časopis vam svetuje, da lahko brez skrbi daste, če morete in če hočete, dokler bo ostala akcija v rokah takega odbora, kot je bil sestavljen nedavno v Čikagu. To niso možje in žene, ki bi se ne zavedali velike odgovornosti, ki so jo prevzeli za to dobrodelno akcijo. Ta odbor bo priobčeval vse n^jirane doneske ter bo dal v javnost natančno vse, kako se je denar uporabil. Zato se pa mi poplnoma strinjamo, da se je postavila slovenska sekcija, ki naj zbira denar med Slovenci v Zed. državah in Kanadi. Naši ljudje bodo najrajši dali, če Slovenci zbiramo popolnoma neodvisno od Hrvatov in Srbov. Tudi nabrani denar naj bi ostal v rokah slovenskega odbora toliko časa, da bo ta odbor natančno vedel, kako se bo ta nabrani denar porabil. Denar se itak ne bo pošiljal v stari kraj. Odpomoč se bi dala v obleki in živežu, zdravilih itd, kar bo narod doma najbolj potreboval. To se bo delilo, kot razumemo, s pomočjo ameriškega Rdečega križa. In če bo vodstvo ameriškega Rdečega križa videlo, da ne more taka pomoč doseči naroda v stari domovini, ne da bi se kaj prijelo italijanskih in nemških oblasti, potem se tako blago ne bo poslalo. Tako se je delalo tudi pri pošiljatvi v Francijo, kjer še je čakalo toliko časa, da so nemške oblasti garantirale, da bo dobil poslano pomoč iz Amerike samo francoski narod. Vedeti moramo namreč, da posluje ameriški Rdeči križ v varstvu mogočnih Zed. držav. Kot razumemo, se je enaka akcija organizirala ali se organizira tudi med Hrvati in Srbi. To je prav. Vse tri narodnosti naj zbirajo popolnoma samostojno in ločeno druga od druge, če je to mogoče. To je potrebno, da se bo končno videlo, koliko je kateri nabral in koliko je kateri pomagal domovini, da se bo potem dalo tudi primeren kredit vsakemu. Iz vseh treh pomožnih sekcij naj bi se izvolil nekak centralni odbor, ki bi posredoval med ameriškim Rdečim in med temi pomožnimi sekcijami. Da smo mi zato, da se zbira pri vsaki narodnosti zase, je vzrok ta, ker nam je znano iz preteklosti, da Slovenci nismo dobili kredita, kot smo ga bili upravičeni dobiti. Vlada v Belgradu je bila namreč pred leti sestavila statistiko, koliko denarja je poslala katera narodnost iz Amerike v Jugoslavijo. In takrat smo dobili Slovenci čisto nekaj malih odstotkov kredita, dasi smo dobili iz zanesljivega vira zagotovilo, da so bili Slovenci poslali največ. Je že prav, da rečemo pri dobrodelnosti, naj ne ve levica, kaj da desnica, pa to ni vselej pametno. In mi bomo sodelovali pri akciji le tedaj, če bo slovenska pomožna sekcija pobirala popolnoma samostojno in samostojno vodila račun. Če da potem denar v skupno blagajno, kadar se bo nakupovalo potrebščine za pošiljko v Jugoslavijo, naj bo to prepuščeno v preudarnost slovenski sekciji. Zatorej, ljudje, ki hočete kaj darovati za odpomoč domovini, brez skrbi dajte, dokler vam to svetujemo mi. Ne poslušajte takih, ki vam bodo pripovedovali o raznih na-mišlijenih zaprekah. Vedite, da bo narod doma potreboval našopomoč in to vsak dan bolj. Vsi vemo, kako ga bo tujec izžemal in mu jemal izpred ust zadnjo skorjo kruha. Dlje ko bo domovina pod tujim robstvom, bolj bo potrebna naše pomoči. Tujcu bi bilo še celo ljubo, da bi naš narod podle- Podružnica št. 3 SMZ Vsem članom naše podružnice naznanjam, da se bo vršila važna seja naše podružnice št. 3 SMZ in sicer v četrtek 1. maja 'v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. ob pol osmih zvečer. Prošeni ste vsi člani, da se udeležite v polnem številu, ker se bo vršila razprava o naših pravilih, katera bodo predložena bodoči konvenciji in je potrebno, da sedaj malo premislimo o tej stvari. Meseca junija bomo že volili delegate. Na tej seji bo imel vsak član priliko izraziti svoje mnenje glede pravil, kajti ta pravila bodo potem v veljavi za prihodnja štiri leta. Sedaj je čas in jih lahko spremenimo, kar se nam vidi pomanjkljivo. Torej, kakor sem že omenil, sedaj je čas, da se pogovorimo, da ne bo potem kateri rekel, da to ali ono ni prav v pravilih. Vi ste člani in vi boste odločali kako naj bo in kaj je najboljše za napredek celokupne organizacije. Naši delegati se bodo morali ravnati po naših navodilih, ker bodo naši zastopniki. Zato pa le pridite vsi na sejo in izrazite svoje mnenje in želje. Pripraviti se moramo za velike korake in naloge, ki so še pred nami, da bomo tako storili več novega in koristnega za splošno članstvo in organizacijo. Na svidenje na seji. Joseph Hočevar, preds. -o- Članicam dr. sv. Rešnjega Telesa Newburgh. — Ker gotovo mnogim članicam ni znano, da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se ob 25 letnici dekliške Marijine družbe korporativno udeležimo njih slavnosti oziroma parade v nedeljo 4. majni-ka, zato naj vam bo to sporočilo. Zbiramo se ob pol dveh pred Slovenskim narodnim domom na 80. cesti, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Drage sestre, pridite, naj se nobena ne izgovarja, češ brez mene jih bo vseeno dovolj. Iz-kažimo dekletom to čast in priznanje, saj imajo one isti cilj kot članice društva sv. Rešnjega Telesa namreč, da se žrtvujejo in delajo za čast božjo in Marijino. Saj ravno iz vrst Marijine družbe smemo pričakovati naših bodočih članic. Lepo število ustanovnih članic Marijine družbe je sedaj najbolj aktivnih v društvu sv. Rešnjega Telesa. Pri raznih prireditvah večkrat tudi potrebujemo pomoči deklet in zato pa ni nič več kot prav, da se udeležimo njih slavnosti. Še enkrat vas prosim in vabim, pridite in s seboj prinesite tudi društvene znake. Res je, da nas večina članic spada še k drugim društvom, vendar ob takih prilikah naj vam bo prvo društvo sv. Rešnjega Telesa. V teh časih je zelo potrebno, da v javnosti pokažemo naše katoliško prepričanje. Obenem vas vabim tudi na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v torek namesto v nedeljo. Torej seja se vrši v torek, 6. maja. Te vrstice naj veljajo tudi vsem novopristoplim članicam (ob priliki sv. misijona), da se zglasijo na seji ali na mojem domu. Res je, da ste bile že v cerkvi sprejete ali treba je, da se vas vpiše in da boste prejele tudi plačilne knjižice. Pa naj se nobena ne straši tega, ker ta malenkostna vsota, en dolar za celo leto, gre za cerkvene potrebščine, kakor cvetlice, hosti-je in drugo. Torej, denar gre v najbolj plemenite namene in vse v čast pokrovitelju našega društva Jezusa v sv. Rešnjem Telesu. Končno pa vas povabim že sedaj' vse na naš društveni piknik, ki bo vršil 1. junija. Vsi, kateri se še spominjate od lanskega leta, lahko veste, da je Basta Grove res prijeten kraj za piknike, ker lahko vzamete bus na Harvard-Broadway, ki vas pripelje prav do prostora np, Turney Road. O tem vam bom še prihodnjič kaj več sporočila. i Pozdrav in na svidenje v nedeljo 4. maja, Frances Prhne, tajnica. —r-O- Spomini na mladost Mi starejši se kaj radi spominjamo svoje mladosti. Ob raznih praznikih se spominjamo doživljajev, katere smo doživeli v svoji mladosti. Posebno sedaj v spomladanskem času nam misli kaj rade hite preko širokega morja. S žalostjo pa se spominjamo naše stare domovine, ki jo sedaj uničuje naš smrtni sovražnik. Za žalostjo pride veselje in upajmo, da tudi naša nesrečna domovina dočaka lepših in ve-selejših dni. Po letošnji veliki noči mladi ljudje kar trumamo hite v zakonski jarem. No, pa naj le. Vso srečo jim želim. Ob tej priliki mi je prišla na misel neka svatba, ki se je vršila tam nekje v stari domovini. Nevestin oče je bil bolj naprednega mišljenja ali kakor smo tam rekli, bil je liberalec. Pri njem so se zbirali ljudje naprednega mišljenja kot orožniki, učitelj in nek trgovec. Ob času svatbe njegove hčere pa je ta možakar razglasil, da ne bo ničesar dal voglarjem. Radi varnosti pred fanti pa si je naročil dva orožnika, ki sta stražila hišo z nasajenimi bajoneti. Ko so fantje zvedeli za to, so sklenili, da sploh ne gredo blizu svatbe. A kakor je tukaj, tako je tudi v starem kraju, da ne gredo fantje radi spat. Zbrali so se v nekem hlevu k posvetovanju. Eden med njimi pravi: če me ne boste izdali, bom eno pošteno zagodel temu skopuhu in svatom. Seveda so mu fantje vsi svečano obljubili, da bodo strogo molčali o tem. Tako je šel ta fant in se oblekel v žensko oblačilo, v koš je nasul plev in se podal na oh-cet kot prodajalka semen. Po raznih burkah, ki jih je uganjal po sobi s košem na rami se končno namenoma spodtak-ne in pleve so se razpršile po jedilih in svatih, da se je kar kadilo po sobi. Nastala je zmeda in še predno so se svat-je in orožniki prav zavedli je bila navidezna ženska že v varstvu noči. Naslednjega dne so orožniki izpraševali in poizvedovali po vasi, kdo neki bi bil dotičnik, ki si je dovolil tako šalo. Seveda niso ničesar zvedeli, ljudje so se jim le posme-hovali, ker niti ene slabotne ženske niso mogli prijeti. Tudi pri nas v Newburghu bo svatba in sicer v nedeljo 18. maja popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Na to svatbo bodo prišli pa tudi voglarji, ki bodo prav po .starokrajski navadi priredili podoknico in druge *pase. Naši svatje so se že sedaj pohvalili, da bodo dali fantom dovolj pijače in jedače in zato ne bo nobenih plev. Voglarji bodo imeli tudi pravo živo kamelo, katero bodo prodali svatom in denar pa bodo v spodnji dvorani zapili. Cenjeno občinstvo iz širnega Clevelanda je vabljeno, da pride v nedeljo 18. maja k nam v Newburgh na svatbo, kjer bo zabave za vse in končno pa bomo videli kako bodo voglarji prodali tisto kamelo. Torej le pridite in na svidenje, J. Resnik. no seveda z današnjimi očmi "kulturnega" človeka. Takrat so pa ti poskusi, ki se jim danes na žalost pomilovalno nasmehnemo, povzročili veliko strahu. Zažigalne bombe niso iznajdba, ki bi bila še tako mlada. Prvič so take bombe rabili pred« devetdesetimi leti, ko so Avstrijci oblegali Benetke. Mesto, ki je že od leta 1814. prenašalo avstrijsko nadvlado, se je leta 1848, ko se je začelo po vsej ev-ropi revolucionarno gibanje narodov, na poziv benečanskega advokata Danijela Manina uprlo in proglasilo republiko, spomin na slavno benečansko dobo. Avstrijci so mesto obkolili. Toda mesto se je trdovratno upiralo in vzdržalo obleganje leto dni. Dne 22. junija 1849 so se Avstrijci domislili, kako bi bilo, če bi na mesto spustili zažigalne bombe s pomočjo balončkov. In tako najdemo prvikrat v zgodovini poskus bombardirati mesto iz zraka. Na vsakih dvesto balončkov so privezali bombo, ki je bila napolnjena z vnetljivo snovjo, na vsaki bombi pa je bila pritrjena zažigalna vrvica. Bomba je tehtala 15 kg. Ko je zapihal ugoden veter, se je balon dvignil. Vloge so razdelili tako, da je vsak balon vlekel za seboj po nekaj skupin balončkov. Ko je ta letalska sila priletela nad Benetke, so zrakoplovci zažgali vrvice in balončke spustili misleč, da bodo zgoreli, bombe pa padle na mesto in ga zažgale. Toda pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje . . . Tako se je zgodilo tudi Avstrijcem. To bombardiranje je postalo zanje usodno. Hudomušni veter se je premislil in spremenil smer še prej, preden so se balončki zažgali. Odnesel jih je nazaj proti Avstrijcem, kjer so bombe, namenjene Benečanom, naredile zmedo med Avstrijci. Mesto se je udalo šele dva meseca pozneje, ko so ga Avstrijci sestradali. Prvo bombardiranje iz letala je bilo pred osemindvajsetimi leti, v prvi balkanski vojni, leta 1912. Bolgarija, Srbija, Grčija in Črna gora so se združile proti skupnemu sovražniku, tedanji Turčiji. Bolgarske čete so bile dobro opremljene. Bolgarski kralj Ferdinand si je privoščil razkošje in si preskrbel nekaj francoskih in nemških letal. Poslal je tudi nekaj mladih in sposobnih častnikov v letalsko šolo v Pariz in Berlin, kjer so se v nekaj tednih naučili te nove vojaške umetnosti. Nekega dne se je bolgarsko vrhovno poveljstvo odločilo, da bo poslalo nad Odrin nekaj letal ki naj bi ga bombardirala in obenem izvršila izvidniški polet. Že leta 1911. so se Italijani poslužili letal za izvidnice polete, toda nikdar pred tem še ni prišlo nikomur na misel, da bi zaupal letalcu bombe. Poročnik Milkov pripoveduje: Bolgarsko vrhovno poveljstvo je izbralo za bombardira- Izpopolnjeni izumi starih časov Angleško in nemško letalstvo se v tem silnem dvoboju zatekata k dvema sredstvoma: za-žigalnim in rušilnim bombam, ki jih zmečeta na tone na svojega sovražnika in na važne ali pa tudi nevažne vojaške objekte. Iz raznih poročil vidimo, da letalstvo manj rabi zažigalne bombe, zato pa tembolj rušilne, s katerimi skuša uničiti sovražniku kar največ. Človek kar ne more verjeti, da se je ta morilna panoga tehnike tako silno in hitro razvila. Kje so že tisti dobri časi, ko slišimo o prvih bombardiranjih iz zraka ter o "strašnih" posledicah, gleda- nje poročnika Milkova. svojem poletu, ki je va*eIJ obenem žalosten mejnik^ dovini letalstva, vsaj k®r beremo, je poročal tako'e' Ob desetih dopoldne se®| šel na letališče, kjer zbrani častniki gener3 štaba in vojaški opazo^ raznih držav, zlasti pa i* ; cije in Rusije. Na letali3^, je bila še druga sila, na®1^ dovedni dopisniki raznih listov, ki so prišli £leda "velik poskus." Za menoj se je vsedel 10 častnik opazovalec. & sem vzel dve bombi, W ^ naredil sam z enostavni®11^ stvi. Bombe so tehtale?0^ kilogramov. Moral seI? > na to, da ne bi sunkov in pretresljajev ^ 11 druga ob drugo. Zat<> dal v lesen zaboj, v ka ^ bil slama. Povedali so_ ^ enkrat, kako in kaj "zgoraj." S tovariše^J usedla v letalo — bil Je ^ nik tipa Farman 'A g zdrsela po zemlji, se \ in odletela proti Odrin* ij. Letela sva za tiste ^ ^ 1 no hitrostjo — sedem. | lometrov na uro. ^m^ I t la nad velikem tui's stom. Traško sonce je < kal o in odrinski min01^! ^ jasno odražali v tej ^ | Letela nisva bog ve k«^ ^ S svojega sedeža senl ^ del starčke, žene in 0 |( ko so bežali po ozkih ^ ^ se izgubljali. Turški ^ ^ na naju streljali s P^, (ri videl sem, kako so tu .• \ ^ ki streljali z revoh'^ ^ je bila tedaj protil« ^, ^ ramba. Nad mestom y ^ dila nekaj krogov, k81'.^. ^ večalo strah prebi^^i ^ tem sem se odločil, d3^,' ,, stil bombi, kar pa 111 C lahko, kakor bi si kd%)' ?, ljal. Moral sem lia ^ na svojem sedežu, Č® * ^ dobiti bombe, ki so | noj. Moral sem nap ;(' \ nekaj nevarnih kre $ s^, hotel spraviti letalo s je. Vendar pa se ^ čilo, da sem spustu ^ na< fl/ S Prva bomba je * t postaje, c(rugla Pa J T'j polje. Bombi sta 11 J y mo dve luknji in n° \\ škode. Tudi žrtve ^ ^ s^ ne. Potem pa sem s Ji '\t] zaokrožil nad Odfl^jl1 kem minaretu je ^ / duhovnik) dvigal ro^Jj ^ bu, kakor da bi Pr " k naj naju kaznuje. A Ker nisem ime tZ/^\ sem mestu še enkra f ^ mu požugal s pesU j/ \ sem ubral pot Protl)0ietJ Ker se mi je ta P V , čil in sem svojo # ^'t opravil, sem bil -"j bi pri pristanku *-y % v častnike in rad°,.Y f £ karje, ki so prih^., * i\ Če človek privfL {M poskuse bombardi1*^ ,-h ka s posledicam^ *ka bombardiranja , „ii, la, kako je v >t lu, Conventryju, P Ji ju, Duseldorfu i» * ^ ,.Jv gih mestih, po ^ ^ ■■ k" gleda, koliko , > in brezpotrebnega i>j na svetu, mora Pj^* ^ napredek tega s^! K ■ socialnimi priveski , t> , • c vo pa je, da bo P *V jfti vse to trpljenje »■> p? I. ' bi bilo zelo lepo, če bi mi Jdali, kje ga najdem!" 'U-° Je odgovoril: ' misel ne prihaja!" pfiomo že videli! ,, °vejte, ali ste sami odšli iz Nena'" "h * ,3" je spet odgovoril. ^ a sem videl, se mi zdi, da ^rejle mignili nazaj v ožino, te zagledali nas in vozove." potili ste se! Nič nisem jj • Obrnil sem se morebiti, ij.^nda le zato, ker sem čul za seboj." |jj "Soče. Zakaj pa ste kri-Winnetouovo in moje ime, ,Je bežali?" ^strašil sem se," je dejal 81 in obotavljaje se. "K * ?trašili ste se —? iJašega kova bo pač le v IH] rainejšem slučaju pri-j^a se koga boji, in ker tak J topot ni podan, sodim, * ®| tako rekli le zato, da bi H resnico. In zato mislim, L "'li tisti klici nekomu na-'u> Da niste sami šli z U'Je zelo verjetno tudi za-clovek ne hodi rad sam !,joblh divjih krajih. Vedno r°> če sta vsaj dva. tu; stanujete z očetom pri ne?" L'kar me ne izprašujte! P! c,®.0 nepotrebnem se mučijo J sami veste, da vam ni-K lle bom odgovoril." lin ne. če bi vam šlo za LUJjvne! Nič vam ne po- f'k eta ne bonl izdal- Za Pje Je Pa se ne bojim. Vem, i, d Va§ih rokah, vem pa tu- kSe niste morilec. Razen te- » ci«to prepričan, da bom hj leP° število ley Vi ° kakor je vaša volja, ^e bom vas več nadle- iltj' bom dognal, ali vas ^.sPremljal ali ne. In sta- \,Je vašega očeta bom naše) ;Cvas-" (V '.»em se in šel v stran. 'do , n sem bil- da ga ]e i j_^Premljal, pa se umak- \ v jc zagledal nas. Dobro ^jj el. da se je obrnil in } roko nazaj v dolino. itm sVegovo ičanje je bilo, "V'o, Si. nisem razburjal, da k °tel izdati spremljevalci J ^ mi povedala sled, aii ali ne. Vprašal sem ^e, ki so šli po njegovi ,0ll''a> pa so rekli, da so eno sled. Toda na se nisem zanesel. ^Htj Pa se nisem utegnil _ takim razglabljanjem. ^eVM-Se me lotili in me iz~ Vj kaj bo z njimi in z K Pa z blagom, ali se naj ln kdo bo plačal in kdo Va^6 VSe so hoteli vecieti. \\ lJati bi bil moral, odlo- A ' _ °Čil sem zaenkrat, da i\ v? V Almaden. Kar S na vozovih, smo jih netl bovali za sebe in k,^0Ce' drugo pa najbrž tu-. plačal, s tem si za-J ^ nisem belil glave. Ce iJuk1* ^leltona v roke, sem J. {j0 Prisilil, da mora pla-j^j, sem že zato vzel s to^fyf*" 80 vajeni divjine Vi bili lahko za pomoč v smo. Izročili smo ^imbrenjem, Player-" < ko vprašala. "Zakaj ste z« li Ulfa?" II "Saj si vendar videla, j pobil človeka na pokop^ , ji je nekdo prav tako od?" . Vsi so se odmaknili da ,, nje, tako da je ostala s® |! dečkom sama pri cerkve" tih. J i Kristini se je P°sVCtj fe Ulfova žena ga je hotela2^; ^ ti pred škofom. In to, d« j ^ prenaglil in prekršil , pališča, ga je spravilo v Ju* položaj. Ko je neznan JU kon stopil na prag in.se u jjl okrog, je stopila k nJeM vedala svoje ime in Tf I ali bi jo mogel peljati Pr J , V cerkvi so bile razp"5 ^ ne že vse dragocenost i sveče na oltarjih še n>s° {Dalje prihodnji^ iJTLnjnjinjrLriJT^ LTrnJlTLa^TJ-LTir ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike fai uradnice1 krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ] Sigrid Undset: j KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ Z neizrekljivo bojaznijo in srčno muko je gledala, kako < mali Erlend od dne, ko je bil krščen in je dobil ime po svojem očetu, vse hitreje vene in hira. Nobenega, ne, nobenega iz. med svojih otrok ni tolikanj ljubila kot to nesrečno dete. Nobenega ni spočela v tako opojni in divji sreči, nobenega ni nosila v tako blaženem pričakovanju. V mislih se je vračala v minolih devet mesecev; nazadnje se je na življenje in smrt borila za to, da bi ohrani- ; la upanje in vero. Tega otroka ne more izgubiti — ne more ga i pa tudi rešiti —. Vsemogočni Bog, Kraljica : usmiljenja, sveti Olaf — sama : je čutila, da to pot nič ne po- i maga, če pada prednje na kolena in moleduje za otrokovo živ- j ljenje —. i Odpusti nam naše dolge, ka- i kor tudi mi odpuščamo svojim i dolžnikom —. i Vsak praznik je hodila v cer- ] kev, kakor je bila vedno njena j navada. Poljubljala je podbo- ; je vrat, se kropila z blagoslov- < ljeno vodo, se priklanjala pred starim razpelom nad obokom < prezbiterija. Odrešenik je gle- i dal nanjo bridko in krotko v i smrtnih bolečinah. Kristus je i umrl za odrešenje svojih moril- i cev. Sveti Olaf stoji pred nje- 1 govim obličjem in nenehoma prosi za tiste ljueli, ki so ga po- < slali v pregnanstvo in ga ubi- . li Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. ; Ljuba Marija — moje dete umira! Ali ne veš, Kristina, rajši bi bila nosila sinov križ in ] pretrpela njegovo smrt, kot da sem stala pod njegovim križem ; in morala gledati, kako umira i —. Ker pa sem vedela, da se to zavoljo odrešenja grešnikov s mora zgoditi, sem v svojem sr- i cu privolila — in privolila sem, ^ ko je moj sin prosil: Oče, odpu- 1 sti jim, saj ne vedo, kaj dela- j jo —. ) — Kakor tudi mi odpušča- > mo svojim dolžnikom —. 1 Kar vpiješ v svojem srcu, ne bo postalo molitev, dokler ne boš 2 brez hlimbe molila očenaša —. i Odpusti nam naše dolge —. 1 Ali se spominjaš, kolikokrat ti i je bila odpuščena tvoja krivda? j — Poglej svoje sinove tam on- j stran na moški strani. Poglej i ga, ki stoji prav spredaj kot i vodja te prikupne mlade čete. i Sad tvojega greha — skoraj z dvajset let si gledala, kako je 1> Bog večal njegovo lepoto, ra- s zum in možatost. Usmiljenje k — kje imaš ti usmiljenje do g svojega najmlajšega sina do- h ma —. 1, Ali se spominjaš očeta, se spominjaš Simona Darreja —? n —Toda v globini srca ni ču- i: tila, da bi bila Erlendu odpu- r stila. Ni mogla, ker ni hotela, p Oklepala se je skodele svoje s ljubezni, tudi zdaj je ni hotela 1< izpustiti iz rok, čeprav je vs6- n bovala samo še zadnjo grenko g kapljo. V tistem trenotku, ko n bo Erlendu lahko odpustila in o ko bo mogla celo misliti nanj brez te grizoče grenkobe — v š< tistem trenotku bo vsega konec, s* kar je bilo kdaj med njima. d Tako je stala med službo bož- z; jo tamkaj in vedela, da ji to r< ne bo prav nič v prid. Poskuša- B la je moliti: Sveti Olaf, poma- ši gaj mi, napravi čudež v mojem ti srcu, da bom lahko molila brez hlimbe — da bom lahko misli- sc la na Erlenda z bogaboječim k( mirom v duši. Toda vedela je, bi da sama he želi, da bi bila ta ti njena prošnja uslišana. In za-o čutila je, da ne bo nič pomagali to, ako moli za to, da bi smela i- obdržati otroka. Mali Erlend n je od Boga izposojena dobrina — le pod enim pogojem bi ga mogla ohraniti, a tega pogoja j ne mara sprejeti. In če bi se i. svetemu Olafij zlagala, bi nič 0 ne zaleglo —. a i- Tako je sedela tamkaj in be-t- dela nad bolnim otrokom. Sol-; ze so ji vrele in vrele; jokala je n brez glasu in ne da bi se ji i- skremžil obraz, ki je bil ves siv a in kamenito trd; samo belina a oči in veke so se ji vedno bolj rdečile. Ako je kdo stopil k a njej v izbo, si je hitro potegnila a z roko čez obraz in obsedela vsa i- nema in odreveriela. — In vendar je le kaj male- - ga zadostovalo, da se je omeči-la. Ako je stopil kateri izmed - večjih sinov noter, pogledal bol-n nega otroka in ji rekel nekaj toplih, sočutnih besed, se je '- mati komaj premagala, da ni a na glas zaihtela. Ako bi mogla - z odraslimi sinovi govoriti o - svoji bojazni za malčka, bi se 1 ji srce gotovo otajalo, to je veil dela. Toda otroci so se je zad- nje čase začeli nekam bati. Od v dneva, ko so se vrnili domov in e izvedeli, kakšno ime je dala - njihovemu najmlajšemu bratu, kakor bi se bili fantje še tesne- a je strnili in stali daleč, daleč i- od nje. Toda nekega dne, ko - je Naakkve ogledoval otroka, je rekel: o "Mati, dovolite mi — da obi-ščem očeta in mu povem, kako e je s tem dečkom —" t, "Zdaj ne bo nič več pomagali lo," brezupno odgovorila mati. a Munan ni vsega tega nič rail zumel. Prinašal je bratcu svoje a igrače, silno je bil vesel, če ga 0 je smel držati in je mislil, da v se mu je otrok nasmehnil. Mu-'- nan je pravil, kdaj se bo oče i, vrnil domov, in si belil glavo s - tem, kako neki mu bo ta novi - sin pri srcu. Molče in vsa siva v obraz je Kristina sedela zra- - ven, čeprav ji je dečkovo čebljanje trgalo dušo. e Dojenček je bil zdaj mršav in š zgrabljen kakor starček; imel je -. nenaravno velike in jasne oči. -. Kljub temu se je pričel ihateri 1 nasmihati; kadar je to videla, ? je tiho zastokala. Kristina ga - je božala po suhjh drobnih j udih, jemala v roko njegove no-t žice — ta otrok najbrž nikdar . ne bo ležal tukaj na hrbtu in j začudeno stezal ročice za slad-3 kimi, bledo rdečimi in čudnimi - stvarmi, ki vise nad njim v zra-i ku, ne da bi vedel, da so to nje-> gove lastne nožice. Nikdar ne - bodo te nožice1 hodile po zemlji. ; Ko je potem presedela vse • mučne delavnike med tednom v • izbi in gledala umirajočega ot- • roka, si je mislila, ko se je na-, pravljala za v cerkev, no, zdaj s sem pač dovolj omehčana. Er-, lendu je odpustila — ni se več ■ menila zanj. Samo da bi mo-i gla ohraniti svojo najslajšo, najdragocenejšo posest, pa rada odpusti temu človeku. Kadar pa je pred razpelom šepetala očenaš in prišla do be- I sed: "sicut et nos dimittimus 1 debitoribus nostris," je vselej začutila, da ji srce otrdeva kot roka, ki se krči za udarec. Ne! Brez upanja in z bolestjo v duši je jokala, ker ni mogla hote-ti. In potem je Erlend Erlends- I son umrl tisti dan pred prazni- i kom Marije Magdalene, ko ni \ bil niti tri mesece star. j VII Tisto jesen je prišel v gornji konec doline škof Halvard. V Sil je dospel na dan pred sv. Matejem. Več kot dve leti je že bilo tega, odkar je bil škof tako daleč na severu, tako da se je to pot mnogo otrok pripravljalo na birmo. Med njimi je bil tudi Munan Erlendsson; bilo mu je sedaj osem let. Kristina je naprosila Ulfa Haldohssona, da bi bil otroku za botra — zdaj ni imela niti enega prijatelja v domačem kraju, ki bi ga mogla prositi za to. Ulf je bil videti njene prošnje vesel. In tako so vsi trije, Kristina, Ulf in deček, stopali med zvonjenjem navkreber proti cerkvi. Sinovi so bili že pri zgodnji maši, vsi razen La-vransa, ki je z mrzlico ležal v postelji; niso marali hoditi k dopoldanski maši, ker je bila tedaj v cerkvi tolikšna gneča. Ko so šli mimo oskrbnikove hiše, je Kristina opazila, da je bilo k plotu privezanih več tujih konj. Nekoliko više gori jih je dohitela Jartrud, ki je z velikim spremstvom jezdila mimo njih. Ulf se je delal, kot bi svoje žene in njenega sorodstva sploh ne videl. Kristina je vedela, da Ulf skoraj od novega leta že ni več prestopil domačega praga. Takrat se je med njim in njegovo ženo prejkone pripetilo še kaj hujšega kot po navadi, in zato je potlej skrinjo z obleko in orožje prenesel v hišo z gornji-co in stanoval tamkaj pri deč- kih. Nekoč, v začetku pomladi, je Kristina omenila, kako hudo je vendar, da se) tako slabo razumeta z ženo — p«, jo je pogledal in se zasmejal, da je kar umolknila. Sonce je svetlo sijalo in vreme je bilo čudovito. V daljavi se je nebo med gorami modro razpenjalo preko doline. Rumeno listje po brezovih rebrih se je pričenjalo redčiti in povsod je bilo žito večidel požeto, vendar je še tu pa tam v bližini dvorov valovila kakšna bledika-sta ječmenova njiva in trava na tratah je bila zelena in mokra od rose. Pri cerkvi je bilo precej ljudi, čulo se je glasno topotanje in rezgetanje žrebcev, kajti cerkveni hlev je bil poln in mnogi so morali privezati svoja kljuseta kar zunaj. Povsod, kjer se je Kristina pokazala s svojim spremstvom, je prešinil množico nekakšen zamolkel, ogorčen nemir. Neki fante se je udaril po stegnu in se zasmejal, pa so mu starejši strogo veleli, naj molči. Z umerjenimi koraki in vzravnana je šla Kristina čez trato in stopila na pokopališče. Najprej je za trenotek postala ob grobu svojega' otroka, nato pa ob počivališču Simona Andresso-na. Tam je ležal siv, ploščat nagrobni kamen — vanj je bila vklesana podoba moža z mrežastim šlemom in kopčastim oklepom, ki se je z rokami opiral na svoj veliki trikotni ščit z grbom. Kroginkrog je bilo na robu plošče vklesano: In pace. Simon Armiger, Proles Dom. Andreae Filii Gudmundi Militis Pater Nos-ter, Ulf je stal pred južnimi vrati; meč je pustil v lopi. Tedaj je stopila na pokopališče Jartrud, spremljana od štirih mož—bila sta njena brata in dva stara kmeta; eden je bil Kolbein Jonsson, ki je bil dolga leta orožnik Lavransa Bjorgulfsona. Šli so proti zakristiji na južni strani prezbiterija. Ulf Haldorsson je skočil k njim ter jim zagradil pot. Kristina je čula, kako so se glasno in srdito prerekali — Ulf je hotel svoji ženi in njenimi spremljevalcem zabraniti, da bi šli dalje. Ljudje na pokopališču so se približali; tudi Kristina je stopila zraven. Kar je skočil Ulf na kameniti podstavek, ki je nosil lesene stebre lope, se sklonil in pograbil prvo sekiro, ki mu je prišla pod roko; medtem ko ga je eden izmed Jar-trudinih bratov hotel potegniti na tla, je planil Ulf naprej in vrgel sekiro skozi zrak. Udarec je zadel svaka v ramo, tedaj pa so pritekli ljudje in se vrgli nanj. Tolkel je okrog sebe, da bi se iztrgal — Kristina je videla, da je bil njegov obraz zaripel, spačen in obupan. Tedaj sta stopila iz zakristije Sira Solmund in pisar iz škofovega spremstva. Spregovorila sta s kmeti nekaj besed. Takoj nato so trije možje, ki so nosili bele škofovskeščite, vzeli Ulfa medse in ga odpeljali s pokopališča, njegova žena s spremljevalci pa je odšla za svečenikoma v cerkev. Kristina je stolpila h kmetom, ki so stali v gruči: HH Friffidaire je še vedno na vodilnem mestu J - ^ VEČJE KOT KDAJ PREJ! I j^^Sif!JLaiiM^li^Bl Faktično 6-9/10 kubič. čevljev prostor-m ' pil nino s popolnoma novim kabinetom. ■ BS -^$147-75 EEEEE II ijHyfT^ffi I Check Hilt partial liti of 36 Important Frlgldalr« »eotur*« II _EEEEE I8KSŠSPR| I • New Meat Tender • Lift-Out Shelf for §; fcsff^flrj^g I • Glass-Topped Sliding Bulky Foods '—T-ffaJ ftrVl I Hydrator • Durable Dulux fTfJffM. "-T—• New Larger Frozen Exterior Finish Kg Ef -p^f Storage Compartment • Super-Powered Meter- V / • New Utility Storage Miser // t=(Q/===' / Compartment • F-114 Safe Refrigerant ji I J • Double-Width Dessert • Recessed Interior 1941 MODEL M-« nt,.—!,... Tray Light Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. aprila. Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knjižice NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th5' JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika LnrLTLTLrm nrLriJirLrmrmj^ Zaupanje ★ ★ ★ Ameriški Domovini , najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628