Golobček na potu.
Golobček
odprl je mogočno svoj gobček
in rekel:
»V deveto deželo bom stekel!
Tam piče
je polno za gladne nas ptiče,
tam vsega je dosti —
a tu naj želodček se posti?«
In že je
odletel s hrastove veje
pod svod —
v deveto deželo na pot...
Ves beden
in gladen priletel čez teden
je zopet nazaj
k prijateljčkom svojim ... in zdaj
pred njimi tako se pobahal:
»Bogat sem domov jo primahal!
Tako sem že sit vseh dobrot,
da moral domov sem na pot.«
Namuzal nad tem
poredno še škorec je godček:
»Zakaj pa potem
ti lačnemu kruli želodček? ...«
Miroslav Kunčič