DELAVSKA ENOTNOST Sobota, 16. novembra 1963 Št. 45, leto XXI Pogosto tožimo, da je v nekaterih podjetjih vse narobe: nimajo izpeljanega nagrajevanja po delu, ne nagrajujejo skupinskega prizadevanja in uspehov, nimajo dobre organizacije dela, ustvarjajo premajhno akumulacijo, vrtijo se na skrajni meji rentabilnosti, ničesar ne storijo, da bi se vključili v mednarodno menjavo, skratka, delovna organizacija, ki nam beli lase. V takih delovnih organizacijah pa se dogajajo tudi naslednje stvari: — Poklicali so na okraj tri direktorje večjih podjetij in jim. predlagali, naj se zavzemajo za združitev podjetij, uvedejo delitev dela in delno specializacijo. Direktorji pa so bili odločni in so rekli — ne! Bili so še toliko iskreni, da so povedali — zakaj. Združeni bomo imeli veliko več dela in preglavic, dohodki pa bodo ostali takšni kot doslej. Nismo na robu propada in zakaj bi silili v združitev? — Poklicali so direktorja in mu rekli, da pri njih nič ne izvažajo, a imajo za to pogoje. Direktor je odvrnil, da imajo res pogoje, toda domači trg je zanje ugodnejši. Ce Pa gredo na manj Zanesljivo tuje tržišče, veliko tvegajo, njihovi izdelki bodo morali biti kvalitetnejši, upoštevati bodo morali roke, muhe naročnikov. Ne, zaenkrat še ne. Ta direktor ni bil iskren in ni povedal, da bi dohodki tudi če bi izvažali ostali enaki. — Potožil je direktor delovne organizacije, ki veliko izvaža: Izgubili smo tržišče, ker se je na trgu pojavilo podobno jugoslovansko podjetje, ki je ponudilo tujemu kup- NAGRAJEVANJE NA POL POTI cu znatno nižje cene. Naš kolektiv je v težavah. Zato ker izvažamo, nismo v ničemer na boljšem, le veliko več truda in skrbi imamo. . — Inženir je z znanjem in prizadevnostjo tako organiziral delo v obratu, da je postal njegov obrat vzor ne samo v državi, ampak celo v Evropi. V državi so edini, v svetu pa eni redkih, ki ustvarjajo v tej jazi dela celo dobiček. Čeprav je on »mednarodna avtoriteta■», njegov dohodek ni višji od dohodka povprečnega, celo podpovprečnega slovenskega direktorja. Inženir pa pozna prijatelje v Ljubljani, ki sede po pisarnah, nekaj izračunavajo in prebirajo tujo strokovno literaturo. Na svojem delovnem mestu imajo samo za spoznanje manjše dohodke kot on, če pa upošteva, da nekaj teh idej, ki jih med službenim časom izbrskajo v tuji literaturi, prodajo tudi drugam, pa so ti prijatelji z dohodkom na boljšem. — V podjetju so razpravljali o prehodu na 42-urni delovni teden in strokovnjaki niso kazali posebnega navdušenja za to pridobitev, niti niso dajali tehtnih predlogov, kaj bi lahko z boljšo organizacijo pridobili in tako nadoknadili izgubo pri času. Po seji pa so se dobili v kavarni in pri črni kavi ugotovili, da jim bo prosti čas sicer prav prišel, toda ravno oni bodo imeli veliko več truda ob enakih dohodkih. — Analitik v računovodstvu velikega podjetja se poti nad delom. Še domov nosi gradivo in včasih dela pozno v noč. Njegov kolega se je zaposlil v majhnem podjetju, kjer ima malo dela, a ne veliko manjše dohodke. Honorarno Pa hodi nadzirat računovodstvo v dveh delovnih organizacijah in ima zato večje dohodke od prizadevnega analitika. — Direktorji podjetij, velikih ali majhnih, zelo renta-, bilnih in tistih, ki so na robu propada, dobro in slabo organiziranih, večina njih ima dohodke med 80.000 do 110.000 dinarjev. Važen ni uspeh dela, važno je, da si direktor. Po vsem tem pa včasih tožimo, da v paših delovnih organizacijah ni vse kot bi moralo biti, da interes pri proizvajalcih narašča, da bi radi bolje gospodarili, toda veliko Pobud obvisi v zraku in niso realizirane. Veliko pišemo in govorimo o nagrajevanju po delu. Veliko uspehov, ki srno jih dosegli v gospodarstvu, velja pripisati nepopolnim, še ne do kraja izdelanim, toda že uveljavljenim načelom nagrajevanja po delu. Kaj nas potem še ovira, da ne gremo vztrajno po tej Poti naprej? RAZMIŠLJANJA OB OSNUTKU STATUTA TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE SEDANJOST IN PRIHODNOST v dveh Členih osnutka Pri prebiranju osnutkov statutov posameznih delovnih organizacij se nam nehote vzbuja viis, da so ponekod ob tem opravilu prezrli nekatera izredno pomembna ustavna načela. Člen 12 nove ustave pravi: — Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. Ta člen sicer načelno, toda hkrati zelo konkretno zavezuje delovne organizacije, kakšna naj bodo načela delitve. Temu nasprotno pa lahko v nekaterih osnutkih statutov preberemo posplošene deklarativne določbe o oblikovanju in delitvi sredstev. V nekaterih osnutkih na primer piše: — Podjetje določi s skrbnostjo dobrega gospodarja osnove in merila za delitev čistega dohodka s pravilnikom o delitvi čistega dohodka; — sredstva, namenjena za osebne dohodke in druge potrebe, morajo biti v skladu z uspehom gospodarjenja in prizadevanjem kolektiva; — kolektiv opravlja delitev po načelu delitve po delu. V ta namen izdela centralni delavski svet pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka. Iz takšnih posplošenih in deklarativnih določb v osnutkih statutov ni mogoče razbrati, kakšna so načela za oblikovanje in delitev čistega in osebnega dohodka in tudi ni mogoče razbrati ali mislijo v pespektivi kaj spremeniti na tem področju. Osebni dohodek posameznika se ne oblikuje samo od odvisnosti, kolikšna sredstva izločijo v delovni organizaciji pri delitvi čistega dohodka za osebne dohodke, temveč tudi od tega, na osnovi kakšnih rezultatov doseže delovna organizacija dohodek oziroma čisti dohodek. To pomeni, da bi veljalo ugotavljati tudi. ob kolikšnih stroških, kakšnem izkoriščanju osnovnih in obratnih sredstev, večji ali manjši porabi materiala in podobno. nastaja dohodek v posameznih delih delovne organizacije. Odločitev o odnosih v delitvi ni mogoče sprejemati od primera do primera ob vsaki konkretni delitvi čistega dohodka. Toda prav je, da so odnosi načeloma vnaprej določeni, da so merila objektivizirana, tako da lahko vsak delavec ve vnaprej, od česa vse je odvisen njegov osebni dohodek, da se nenehno zaveda vzročne zveze med rezultati njegovega, to je individualnega dela in uspeha dela delovne enote ter delovne organizacije kot celote. To pomeni, da velja delitev v delovni organizaciji opredeliti v statutu tako, da se bo tako z delitvijo čistega kot osebnega dohodka razvijal interes delavcev za to, da čimbolj smotrno izkoriščajo delovna orodja, stroje, pogonsko energijo itd. v procesu dela in proizvodnje, da s tem povečujejo dohodek svoje delovne enote kot tudi dohodek delovne organizacije kot celote. Ob prebiranju osnutka statuta tovarne sanitetnega materiala Domžale, smo prišli do prepričanja, da so se v tej delovni organizaciji odločili za to drugo, najustreznejšo rešitev, in sicer v tem smislu, da bo delitev sredstev v čim tesnejši zvezi z oblikovanjem sredstev v posameznih delih delovne organizacije. V poglavju »Ugotavljanje in delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov« so v enem izmed členov zapisali: — Čisti dohodek se ugotavlja za gospodarsko organizacijo bot celoto. S tem določilom statuta so opredelili sedanje stanje. Toda niso' ostali samo pri tem. Naslednji člen namreč zavezuje ^■■BBBBBBBBBmBBBBBEBBBBBpBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBSBe E 9 m m E s Proslava uspeha — Zvedeli so, da so pri enem izmed sosedov napravili še manj Karikatura: MILAN MAVER E E E E E S E E E E E E E E S m S E E E organe samoupravljanja, strokovne službe, upravno operativna vodstva itd., kaj je treba v prihodnosti spremeniti. Rečeno je namreč: — Za to, da se doseže večja zainteresiranost sodelavcev, je treba stremeti, da se v roku dveh let preide na ugotavljanje čistega dohodka po delovnih enotah. Višina čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, pa je po določbah osnutka statuta odvisna od — dosežene količinske proizvodnje, — od znižanja lastne cene in — od fakturirane oziroma plačane realizacije. Odločitev tovarne sanitetnega materiala, zapisana v osnutku statuta, daje slutiti, da bodo v obdobju dveh let z notranjimi merili in kriteriji jasno določili osnove za udeležbo delovne enote pri delitvi dohodka, delovne organizacije. Ob tem bodo nedvomno prispevek delovne enote pri ustvarjanju dohodka obravnavali kompleksno, to je z vidika vseh činiteljev proizvodnje (stroškov, večje ali manjše izkoriščenosti osnovnih ali obratnih sredstev, kvalitete izdelkov, realizacije itd.). S tem bodo omogočili, da s sredstvi, ki jih dobi delovna enota kot delež iz dohodka delovne organizacije, delavci res samostojno razpolagajo v skladu z uspehi indivi- dualnega in kolektivnega dela. Hkrati ob tem bodo dobili organi upravljanja na ravni delovnih enot nujno potrebno materialno osnovo in njihove pristojnosti najbrž ne bodo več tako deklarativne kot jih za sedanjost obravnavajo posamezni členi osnutka statuta. Posamezni členi, ki govore o pristojnosti delavskih svetov delovnih enot namreč govore, da delavski svet delovne enote — razpravlja o obračunu svoje enote in o razdelitvi doseženih osebnih dohodkov, — daje predloge o uvedbi in ukinitvi delovnih mest, — odgovarja za redno in pravilno vzdrževanje osnovnih sredstev, — skrbi za dobre tovariške odnose in disciplino v enoti itd. Osnutek statuta tovarne sanitetnega materiala Domžale se torej bistveno razlikuje od nekaterih drugih, in sicer v tem, da sicer uzakonjuje 'sedanje stanje pri oblikovanju in delitvi sredstev, hkrati pa nakazuje tudi perspektivne rešitve, zavezuje tako samoupravne organe kot strokovne službe, kaj morajo storiti v obdobju dveh let, da bo delitev po delu ne samo deklarativno, temveč dejansko uveljavljena, da bo ustvarjanje in delitev sredstev v tesni odvisnosti od vseh činiteljev proizvodnje in dela. PETER DORNIK ZAPISEK S SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER ZA CENEJŠO IN HITREJŠO GRADNJO Okrajni sindikalni svet Koper je na svoji seji razpravljal o problemih stanovanjske gradnje v okraju in ob tem zavzel nekatera stališča, ki osvetljujejo proble-in nakazujejo rešitve v tem perečem socialnem IBBBBBBSBBBSBBBBBBSBBBBBBB me problemu. Težave s stanovanji so nujen spremljevalec industrijskega razvoja. Pomanjkanje stanovanj pa je toliko večje in teže rešljivo, kadar se na doslej nerazvitem industrijskem področju naglo razvija industrija, ki nima neposrednega zaledja v vaškem prebivalstvu. Zato so koprski sindikati, da bi dobili popolnejšo sliko o stanju, potrebah in perspektivah stanovanjske izgradnje, izdelali zelo izčrpno analizo. Iz nje je mogoče razbrati, kako stara stanovanja imajo, kakšne so njihove prostornine, kako napreduje gradnja v odnosu na narodni dohodek, republiko in zvezo, kakšen je interes delavcev za gradnjo hišic, ta pa je tudi dovolj tehtna osnova, da je lahko okrajni svet opozoril na nekatere probleme, ki naj bi jih sindikalne organizacije prikazale občinskim skupščinam in delovnim organizacijam, da bi lahko postopoma omilili stanovanjsko krizo. Tako so iz podatkov ugotovili, da niso v celoti dosegli niti predvidenih 6”/o investicij narodnega dohodka, da zelo močno zaostajajo samostojni graditelji (SFRJ 58 e/o, okraj Koper 19 */«), da so skladi dajali sredstva na posodo pod zelo različnimi pogoji: roki odplačil so se gibali od 10 do 25 let, obrestne mere od 1 do 6 •/«, lastna udeležba pa od 10 do 70 °/o. Iz vsega navedenega je razvidno, da pri stanovanjski gradnji v koprskem okraju marsikaj ni zadovoljivo, ni na mestu in da bo treba to tudi spremeniti. Ugotovili so, da imajo glavna zazidalna področja določena, da pa zanje še nimajo kompletnih rešitev za zazidavo in da zato te posamezne probleme sproti rešujejo ob posameznih gradnjah. Tudi ■ projekti so v mnogih primerih narejeni ad hoc, ni redko, da so dokončni projekti znani šele, ko je stavba že skoraj pod streho. Temu v nasprotju pa so koprski sindikati opozorili na primer v Ša-lari pri Kopru, kjer po dolgoročnejšem načrtu in po istem projektu že več let gradijo večje število stanovanj. Prav ta stanovanja se tudi odmikajo od dosedanjega slabega povprečja zgrajenih stanovanj po tem, da so predvsem poceni, sodobno opremljena, imajo pa na zunaj isti izgled, nimajo še urejenih trgovin, kar pa bodo v naslednjih letih dopolnili. Na plenumu so ugotovili, da bi morala gradbena podjetja postati proizvajalci stanovanj za tržišče, da bi morala poslovati po principu tovarn, ki proizvajajo industrijsko blago, ker bi to njih same sililo v drugačno organizacijo kot doslej, ko so gradbena podjetja v bistvu veliki servisi, s precej nestalno delovno silo, kar seveda občutno vpliva na samo gospodarjenje, na skrb za mehanizacijo, kadre ih stalne j še delavce. To bi postopoma tudi pripeljalo do večjih moderno opremljenih pod- jetij, ki bi gradila na velikih zazidalnih površinah za posamezna mesta in večja industrijska središča, v manjših krajih pa bi se preusmerila na gradnjo stanovanj za tržišče. Takšna gradbena podjetja bi morala imeti zadostna osnovna in obratna sredstva, da bi tako zares lahko postala proizvajalec za tržišče, ga proučevala in se mu prilagajala. S tem bi tudi gradbena podjetja veliko več napravila za ceneno, poenostavljeno, koordinirano gradnjo, ki bi iskala najboljše, najbolj ekonomične rešitve, seveda ob upoštevanju sodobnih zahtev stanovanjske gradnje. Ob tako zastavljenem gradbeništvu bi se pojavljali kot kupci tako delovne organizacije kakor tudi posamezniki. Seveda pa bi kazalo za posameznike urediti boljše kreditne pogoje, da bi z dolgoročnejšim odplačevanjem vračali sredstva za svoja stanovanja. Na povečan interes posameznikov za nakup stanovanj naj bi vplivale tudi ekonomske najemnine. Toda ker je že dosedanja reforma povečala stanarine, ki predstavljajo sedaj od 5 do 6 °/o dohodkov povprečne delavske družine, kar se ujema z evropskim povprečjem, bi težko zahtevali še kaj več. Prav zaradi tega se plenum okrajnega sindikalnega sveta ni jasneje in dokončno opredelil za povečanje stanarine z revalorizacijo ter skrajšanjem amortizacijske dobe: na primer na 65 let. Povedali pa so, da bi le tak ukrep omogočil: E da se stanarine bolj približajo anuitetam za kredit za lastno stanovanje, ki bi s tem postalo bolj zaželeno in iskano, (Nadaljevanje na 2. strani) Toliko različnih računov, kolikor je računarjev V razpravi o tem, kako vsklajevati gibanje realnih osebnih dohodkov z delovno storilnostjo — ki traja že precej časa — se je izoblikovalo več različnih mnenj. Naj omenim samo dve, najpomembnejši. Nekateri sodijo, da bi morali osebni dohodki vedno za nekaj odstotkov zaostajati za porastom proizvodnosti dela, oziroma, da bi morali skladi rasti hitreje kot storilnost, kajti le tako bi po njihovem mnenju zagotovili skladen in pospešen razvoj gospodarstva na višji ravni. Ti so v manjšini, toda njihovih teženj le ne kaže podcenjevati. Drugi pa menijo, da bi morali osebni dohodki v sedanjih razmerah rasti skladno z rastjo -delovne storilnosti. Tako bi dosegli isti cilj, toda veliko hitreje, kajti le sistem paralelnega dvigovanja realnih osebnih dohodkov z rastjo proizvodnosti dela zagotavlja pravočasnejšo delitev po delu. Takšno oblikovanje in delitev osebnih dohodkov spodbuja maksimalno ekonomsko zainteresiranost proizvajalcev, ker odpira stalno in široko perspektivo za povečanje osebnih prejemkov in hkrati tudi skladov delovni' organizacij, seveda vzporedno z rastjo delovne ste Inosti. Zagovorniki tega mnenja so v večini. Toda, ko bi ga bilo treba uveljavljati v praksi, se znajdejo pred oviro, ki je kljub dobri volji ne morejo odstraniti. Gre namreč za to, da številni organi, ustanove in družbene organizacije, vsaka po svoje in na svoj način izračunavajo stopnjo porasta storilnosti, še bolj različni pa so pogledi na izračunavanje povečevanja realnih osebnih dohodkov. Letošnje analize družbenega knjigovodstva na primer kažejo, da realni osebni dohodki naraščajo hitreje kot proizvodnost' dela. Zato nekateri trdijo, da bi morali zavreti porast osebnih t dohodkov. Zvezni sekretariat za delo je napravil svojo analizo, po kateri so se letošnji osebni dohodki realno dvigovali v skladu s povečanjem proizvodnosti dela. Po njihovih podatkih so se osebni dohodki povečali v prvih osmih mesecih letošnjega leta za 8°/c, približno za toliko odstotkov pa se je povečala tudi produktivnost. Korekture torej niso potrebne. Le v nekaterih gospodarskih organizacijah ni tako vsklajenih odnosov kot so značilni za gibanje osebnih dohodkov v celoti. Iz podatkov, ki jih je zbral Centralni svet Zveze sindikatov pa je razvidno, da je produktivnost dela porasla letos za 12 0/o, medtem ko so realni oseb ni dohodki večji za 8 °/o. Analize sindikatov opozarjajo, da osebni dohodki v številnih' delovnih organizacijah in tudi gospodarskih panogah zaostajajo za povečanjem proizvodnosti, oziroma celo stagnirajo. O tem problemu je govoril tudi Svetozar Vukmanovič-Tempo, predsednik Centralnega sveta ZSJ, na nedavnem kongresu Sindikata delavcev v kmetijstvu, prehranski in tobačni industriji Jugoslavije. Zavzel se' je za dosledno spoštovanje načela o skladnem porastu realnih osebnih dohodkov z gibanjem storilnosti, hkrati pa pozval vse zainteresirane činite-lje, da bi se skupno dogovorili, kako in kaj je treba evidentirati v naših gospodarskih in družbenih gibanjih, da bi bila ocena resničnega stanja točna«. Nekaj dni kasneje pa se je sestal Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, ki se je strinjal z ocenami Zveznega sekretariata za delo, češ da so osebni dohodki v povprečju skladni s produktivnostjo. Ta nesoglasja pričajo, da je dogovor o tem, kako evidentirati gibanje proizvodnosti in realnih osebnih dohodkov, nujno potreben. tNe samo zato, ker različni izračuni, koliko naredimo in kakšen je naš standard, povzročajo zmedo v prizadevanju, da bi delili po delu in zavirajo povečevanje ekonomske zainteresiranosti proizvajalcev, ampak tudi zato, ker onemogočajo skladen razvoj gospodarstva. JANEZ VOLJČ STROKOVNA POMOČ KADROVSKO-SOCIALNIM SLUŽBAM Centri za socialno delo V naslednjem sestavku bomo skušali povzeti poglavitne vzroke, zakaj je v treh letih zaživelo le 11 občinskih centrov za socialno delo. Zakaj še vedno 51 občin v Sloveniji nima centrov kljub priporočilu Zvezne ljudske skupščine pred tremi leti, ki med drugim pravi: »Dinamičen razvoj družbe, urbanizacija, intenzivna industrializacija in hitro spreminjanje strukture prebivalstva, čedalje širše vključevanje žensk v družbeni proces proizvodnje, ter zaradi tega spremembe v družinah, so rodili in še porajajo nova socialna vprašanja, ki zadevajo tako posameznike kot družine. Ta vprašanja, poleg nerešenih, ki smo jih podedovali po stari družbi, terjajo vsestransko proučevanje in preventivne ukrepe, kompleksne prijeme za njihovo reševanje in iskanje vsakodnevnih rešitev in oblik varstva poleg gmotne pomoči, ki naj na najprimernejši način zadosti potrebam posameznikov, družin in ostalih kategorij prebivalstva.« ■ »Kjerkoli povprašam, zakaj še niso ustanovili centra za socialno delo,« je potožil kolega, ki tudi piše o teh stvareh, »mi pravijo, da se vse zatakne pri financah. Denarja ni, čeprav bi center potrebovali.« ■ Na Republiškem sekretariatu za socialno varstvo menijo, da je vzrok zastoju pri ustanavljanju centrov pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi. Če bi imeli ljudi, ki bi naredili konkretne programe, bi tudi denar imeli. fl V že obstoječih centrih pa pravijo: Za svoje delo smo nagrajevani po pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Vendar so sredstva, ki jih dobimo od občine, pičla in zato plače nizke. ■ Torej: denarja ni, ker ni programov in ugotovljenih potreb. Tega pa ni, ker ni strokovnjakov, in končno, ljudi ni, ker so nizki osebni dohodki. Prav gotovo je ustanovitev centra stvar občinske skupščine. Konkretneje: narekovala ga bo potreba po strokovni službi, ki naj pomaga, da bodo skupščina in njeni organi pravilno vodili in usmerjali socialno delo na svojem področju. Torej mora socialno varstvena dejavnost, ki predstavlja važen' faktor v skrbi za človeka, dobiti materialno osnovo, ki naj se realizira v proračunskih sredstvih in skladih socialnega varstva v občini. V 'odločbah občin, kjer so centri za socialno delo že usta- novljeni, so za njihovo poslovanje zagotovljena sredstva iz proračuna ali iz sklada za socialno varstvo občine (kjer tega imajo). Večinoma od tod dobljena sredstva zadostujejo centrom le za osebne in materialne izdatke. Tako dobivajo le manjši del sredstev, ki so v občini vsako leto namenjena za potrebe socialnega varstva, v najboljšem primeru le četrtino. Letos na primer participira na občinskih sredstvih, ki' so namenjena za socialno varstvo, center za socialno delo v Celju le s 7,3%, v Kranju s 16,6 %, v Novi Gorici z 8,76%, v Novem mestu s 25 %, v Trbovljah z 11,9 %. Eden od vzrokov, da centri ne dobivajo več sredstev : za svojo dejavnost, je tudi v tem, da jim občinske skupščine niso prepustile upravnih postopkov. Tako ne morejo razpolagati . s precejšnjim delom sredstev za potrebe socialnega varstva, kot so plačevanje oskrbnih dni v zavodih za mladino in odrasle, za družbeno denarno pomoč in za druge izdatke socialnega varstva. Če bi centri prevzeli tudi upravne postopke za področja socialnega varstva (kar naj bi zagotovili občinski statuti ali pa pooblastila občinskih skupščin) in dobivali za to dejavnost sredstva, bi jih lahko veliko smotrneje razporedili. Ne samo to, sčasoma bi odvišna sredstva za kurativno dejavnost lahko porabili za preventivo. Veliko bolj efektno je namreč, da razporejajo sredstva tisti, ki obenem tudi ugotavljajo vzroke, zaradi katerih je treba dajati denar, in te vzroke skušajo sanirati. Centru za socialno delo občine L j ubl j ana-Cen ter je na primer občinska skupščina prepustila vse upravne postopke s področja socialnega varstva. Za to pa tudi sredstva iz sklada za socialno varstvo, ki jih center črpa v 80 % za kurativno dejavnost, 10 % dobi za preventivno analitsko delo in 10 % za naloge, ki jih je opravil po programu. Najprimerneje je torej, da se financiranje dejavnosti centra za socialno delo pogodbeno uredi z občinsko skupščino. Center naj tako opravlja delo po letnem programu, preko, sveta za socialno varstvo pa vsklajuje potrebe in možnosti občine. Vendar pa proračun občine ali sredstva iz sklada za socialno varstvo niso in ne morejo biti edini vir dohodkov centra. Centri, ki so se orientirali le na ta vir dohodkov, neupravičeno tožijo, da imajo premalo denarja, da je dodeljevanje sredstev za osebne dohodke togo, da so le-ti nizki itd. Če izhajamo iz nalog, ki jih ima center za socialno delo: 1. analizirati socialna vprašanja v komuni, 2. odkrivati njihove vzroke, 3. predlagati ukrepe za reševanje, 4. koordinirati delo in sodelovati z vsemi v občini, ki se'že ali bi se morali ukvarjati z reševanjem socialne politike, 5. sodelovati z ustreznimi družbenimi in strokovnimi službami pri pripravljanju programov za razvoj socialnega dela v komuni — potem moramo povzeti, da se obravnavanje socialnih problemov prenaša v krajevne skupnosti, na družbene in v delovne organizacije, skratka tja, kjer človek živi in dela. In če ob tem naštejemo samo nekaj problemov, s katerimi bi se morali ukvarjati strokovnjaki v centrih: prilagoditev na delovnem mestu in v novem okolju, stanovanjske stiske, oddaljenost od delovnega mesta in prevozi, težave, ki jih ustvarja zaposlitev žena — mater itd., potem smo že našli poglavitno torišče dela — poglobljeno sodelovanje z delovnimi organizacijami. S tem pa smo odprli tudi možnost pogodbenega financiranja na osnovi analiz in programov, bodisi s strani zainteresiranih delovnih organizacij, bodisi iz skladov, ki so namenjeni za preventivno zdravstveno ali socialno varstvo občanov. Tako so v končni konsekvenci le- potrebni strokovno usposobljeni ljudje, ki bodo kos vedno bolj zahtevnim nalogam strokovne službe. Kajti ta se ne more več omejiti le na reševanje problemov posameznikov, temveč mora proučevati in iskati načine za reševanje problemov določenih kategorij prebivalstva. Skratka, potrebni so družbeno-politično razgledani strokovnjaki, če hočemo, da bodo centri za socialno delo »shodili«. Niso potrebni samo socialni delavci in psihologi v centrih (ki jih mimogrede povedano imamo, sanjo izkoristiti jih ne znamo),” pač pa je nujno tudi tesno • Sodelovanje z vsemi, ki se na te stvari razumejo, od zdravstvenih do prosvetnih delavcev in še drugih. N. LUZAR Za cenejšo in hitrejšo gradnjo (Nadaljevanje s 1. strani) ■ da postane stanarina res osnova za dobro gospodarjenje z obstoječimi stanovanji, ■ da postane stanarina res izbor za neposredno reprodukcijo obstoječih stanovanj, ■ da postane .stanarina res ekonomski regulator za želje posameznika in jih povezuje z njegovimi ekonomskimi možnostmi. Na plenumu so v zvezi s sedemletnim planom ugotovili, da bi si morali zastaviti v stanovanjski izgradnji dolgoročnejše načrte ter da bi morali zgraditi letno vsaj 9 do 19 stanovanj na tisoč prebivalcev. Ob vsem tem pa bi seveda morali upoštevati in izvajati vse ukrepe, ki pomenijo večjo načrtnost, smotrnost in pocenitev gradnje stanovanj. Zato bi morale komune čimprej izdelati urbanistične načrte in določiti lokacije za gradnjo stanovanj in jih oskrbeti z nujnimi komunalnimi uslugami. Posebej so poudaril*, da tako obsežnega dela ne more opraviti niti najbolj genialen posameznik. To delo zahteva skupne napore strokovnjakov z najrazličnejših področij gospodarskega in družbenega življenja, širokih rešitev in možnosti vseh družbenih činiteljev, da izrečejo o tem svoje mnenje, vseh družbenih organov upravljanja, da o tem odločajo. Šele tak načrt bi po svojem pomenu daleč presegal sedemletni načrt okraja, saj bi šlo pri tem za rešitve za več naslednjih desetletij. Seveda se pa pripravam takega načrta zoperstavlja individualizem, ki pogosto zanemarja vse standarde in tipizacije, ki išče drage in redke materiale, ki predvideva posebne spomeniške izvedbe, pristope k zgradbam, okraske itd., skratka projekt, ki naj dvigne renome projektanta in mu služi za osebno uveljavljanje, zapostavlja pa širše družbene interese. Zato se je treba taki zamisli in taki praksi odločno zoperstaviti. Posebno neurejena pa je skrb za stanovanja sezonskih, kmetijskih delavcev, delavcev v manjših eorganizacijah in »satelitskih« podjetjih, kjer poskrbijo kvečjemu za stanovanje direktorja, s tem pa se vsa stanovanjska gradnja ustavi. Takemu brezupnemu položaju delavcev, ki so nujno potrebni v teh podjetjih, v sedanjih pogojih pa nimajo perspektive, da bi prišli do potrebnih stanovanj, se je treba odločno zoperstaviti in poiskati take rešitve, ki bodo thdi tem delavcem omo- gočale normalne življenjske pogoje. Stanovanja so seveda socialni in tudi ekonomski problem. Zato je treba iskati kar najbolj ekonomske rešitve. V marsikateri delovni organizaciji se ne zavedajo, da pomeni gradnja vsakega stanovanja tudi velik izdatek in č$ hkrati bijejo ostro bitko za racionalizacijo, za večjo produktivnost, za bol-jšo organizacijo deja, kar vse zmanjšuje število zaposlenih in veča sredstva za delitev, da s tem prav tako neposredno bojujejo bitko za rešitev stanovanjskih težav. Ob prizadevanju delovnih kolektivov, turističnih^ in drugih družbenih organizacij, smo v Sloveniji povečali zmogljivost počitniških domov v zadnjih šestih letih za 509 %. Kljub vsemu pa naša prizadevanja za razvoj domačega turizma, ki še vedno predstavlja 75 % celotnega turističnega prometa, v zadnjem času znatno zaostajajo na račun povečane skrbi za porast inozemskega turizma ter nekaterih nerešenih problemov. Po oceni prve polovice prejšnjega leta je namreč zdrknilo število nočitev domačih gostov v primerjavi s prejšnjimi leti za 30 % navzdol, medtem, ko je letovalo v nekaterih obmorskih letoviščih tudi šestkrat več tujcev kot minula leta. Torej, podatki nedvomno povsem jasno podčrtujejo gornjo trditev. Sindikati so mnenja, da je- eden izmed glavnih vzrokov za takšno stanje neurejen pravni status počitniških domov in objektov, namenjenih oddihu in' rekreaciji delovnih ljudi. Pomanjkanje ustreznih novih zakonov v zvezi s počitniškimi domovi pa ne predstavlja le oviro za nadaljnji razvoj domačega turizma, temveč tudi predmet številnih napačnih predlogov s strani posameznikov, ki s svojimi enostranskimi pogledi na razvoj turizma, ovirajo nadaljnjo investicijsko izgradnjo tovrstnih kapacitet. Torej, zastarel sistem administrativnega omejevanja samoupravnih pravic delovnih organizacij do počitniških do-* mov, ki nas tepe in o katerem govorimo že toliko časa, predstavlja še danes temeljno oviro nadaljnjemu razvoju turizma pri nas. Omenjenim pomanjkljivostim moramo dodati tudi slabo izkoriščanje turističnih kapacitet, namenjenih domačemu turizmu. V letu 1962 smo namreč izkoristili le 41,29 % NA TEMO: KAJ OVIRA RAZVOJ DOMAČEGA TURIZMA KJE JE DELEŽ KOMUN? kapacitet v počitniških domovih, v privatnih sobah in gostiščih pa le 18 %. Krivda za tako stanje je brez dvoma v preveliki razdrobljenosti počitniških kapacitet in pa v pomanjkljivem programiranju dopustov, razporeditvi šolskih počitnic in ne dovolj stimulativni obliki nagrajevanja delavcev, zaposlenih v počitniških obratih. Del krivde za tako slabo izkoriščanje kapacitet brez dvoma nosijo tudi ustrezne strokovne službe upravnih organov, turistični biroji in potovalne agencije, ki ne kažejo zanimanja za domače turistično tržišče, in očitajo kolektivom ter sindikalnim organizacijam, da se ukvarjajo z njihovimi posli. Značilen primer nezadostnega obdelovanja tovrstnega področja turizma je v sami propagandi. V Sloveniji ni izdala nobena turistična agencija prospekta ali kake druge publikacije o turističnih objektih, ki so namenjeni domačemu turizmu. Edino tovrstno edicijo (»Moj oddih«) je izdala Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Tudi trditev, da je domač turizem nepomemben in da ne daje potrebnega ekonomskega učinka, ni povsem na mestu. Resnica je prav- nasprotna. Kapacitete, ki so izgrajene iz sredstev gospodarskih organizacij in predstavljajo prenesene investicije iz industrijsko razvitih komun v nerazvite komune, so brez dvoma pomembne. 2e samo obratovanje teh domov daje komunam nov vir dohodkov. In ob zagotovitvi pristopnih cen v obratih, ki so namenjeni domačemu delovnemu človeku, je torej vsekakor mogoče ustvarjati dodaten priliv sredstev za komuno. Vzrok za padec nočitev je še v zastarelem in neekonomskem načinu poslovanja počitniških domov. Najboljšo tovrstno organizacijsko izpopolnitev predstavljajo po čitniške skupnosti, ki so pogoj za kvalitetne in predvsem cenene usluge širokemu krogu delovnih ljudi na letovanjih. Počitniške skupnosti morajo medsebojno povezovati svoje delo in nastopati kot kolektivni investitorji za večje in funkcionalnejše objekte, športne naprave, servisne službe itd. Nujno pa morajo uvesti svojo ustrezno informativno, propagandno in recepcijsko službo. Integracija počitniških domov preko poslovnih počitniških skupnosti mora zato potekati ne, kot omejevanje pravic ustanoviteljev počitniških domov, temveč nasprotno, kot izpopolnitev organizacijske oblike, ki bo sposobnejša nyditi cenejše in kvalitetnejše usluge širokemu krogu delovnih ljudi, ter lažje reševala probleme, ki so v veliki večini še nerešeni prav na relaciji počitniški dom— komuna in obratno. K tej orientaciji urejanja domačega turističnega tržišča morajo glede na veliko razdrobljenost počitniških domov in ureditev tega dela turizma, prispevati svoj delež' tudi komune, kjer se domovi nahajajo. Te naj bi podprle tovrstno usmerjanje in organizacijo letnega oddiha tako, da bi določen del sredstev namenile za kredite, oziroma izgradnjo objektov skupnega pomena: obratov za prehrano, športnih naprav, prostorov za razvedrilo itd., saj bi se takšna oblika sodelovanja nedvomno dobro obrestovala v prvi vrsti komuni, kot tudi celotnemu našemu turizmu. U. Pretekli torek so na polju med Dimičevo in Vojkovo ulico v Ljubljani zasadili prvo lopato za temelje novega poslopja Zavoda za gluhonemo dlno. Prvo lopato je v zemljo zasadil direktor Zavoda Mirko Dremelj, za njim pa bivši direktor, ki je polnih 38 let skrbel za vzgojo gluhoneme dine, Franjo Grm. Dom bo predvidoma dograjen do 1965. leta, nekateri oddelki pa bodo gotovi že do konca prihodnjega leta, (Foto M. Šparovec; glosa za občnega zbora KRANJSKIH SINDIKATOV: Več ravnovesja tudi pri investicijah Na zadnjem občnem zboru kranjskih sindikatov me je presenetila predvsem ena ugotovitev: da bodo sicer vsi letošnji Programi v celoti doseženi — za nekatere med njimi bi lahko že z gotovostjo trdili, da tudi Preseženi — le pri planu investicijskih vlaganj ostaja gospodarstvo kranjske komune precej Pod predvidenimi številkami in je prav malo verjetnosti, da bi jih tudi dosegli. Pa da se ne bi napak razumeli, če ‘.pravim, da me je Presenetila predvsem ena ugotovitev, s tem še nočem trditi, da kranjski sindikati niso načenjali še drugih problemov. So in celo kopico. Od statutarne Problematike, do specifičnih Problemov gospodarskega razvoja posameznih delovnih organizacij, do uveljavljanja načela dohodka v družbenih službah. ?am zase celo mislim, da so jih Se preveč razgrnili pred seboj, da bi na vse tudi lahko odgovo-rili ali podrobneje osvetlili globlje vzroke, ki jih sprožajo. Sicer pa je to že druga tema, Povezana z našim razmišljanjem samo v toliko, ker tudi v tem primeru — pri zaostajanju investicijskih vlaganj — ni vsak *tako« dobil svoj »zakaj« in »zato«. Pa oglejmo si nekaj podatkov: od predvidene letošnje vsote investicijskih vlaganj v osnovna sredstva, so v kranjski komuni v osmih mesecih realizirali program le s 35,8 "/o, med-te*n ko je bil plan investicijskih vlaganj v družbeni standard izpolnjen le z 22,3 °/o. In razen tega v sindikatih pristavljajo novo pripombo: tudi glede na 1Zvor investicij se razkrivajo Protislovja. Veliko število delovnih organizacij se je tako ra j e odločilo za počasnejšo izgradnjo in vlaganja z lastnimi sredstvi, kot pa da bi poseglo Po prostih sredstvih iz drugih virov. Pri vlaganju sredstev v družbeni standard pa na primer °d 15 delovnih organizacij kar ® ni vložilo v te investicije ničesar, a tudi večja podjetja vlagajo spričo števila zaposlenih in potreb več kot skromna sred-stva. Tako na primer kranjska Planika v letošnjem letu le . 287.000 dinarjev in IBI 962.000 dinarjev. Ne gre nam za to, da bi tokrat razmišljali o tem, ali so ^vesticijska sredstva pravilno naložena ali ne, ali spet ponavljamo staro napako in vlagamo v zidove, ali pa te investicije Zares pomenijo posodobljanje tehnoloških procesov. Tudi ne nameravamo govoriti o tem, ali s° bili investicijski programi pravilno in dovolj pretehtano sestavljeni ali pa so bili morda predimenzionirani. Čeprav bi veljalo tudi o vsem tem razmišljati, pa naj tokrat naše vprašanje zastavimo — zakaj ta zaostanek za programi. V gospodarskih organizacijah pojasnjujejo ta zaostanek, češ da je bila dinamika vlaganj pogojena z dobavami strojne opreme in vsled počasnosti gradbene operative. Dvoje objektivnih vzrokov, kot bi lahko zaslutili iz podtona njihovih pojasnil. A bržčas bi jim morali dodati še nekaj subjektivnih. Z vso gotovostjo našteti te, ugotavljati njihov dejanski vpliv na 'zaostanek pri investicijskih vlaganjih, pa pravzaprav ni mogoče. Že zato ne, ker tega ni doslej še nihče v kranjski komuni sistematično obdelal. Tako lahko o globljih vzrokih samo sklepamo. Sklepamo o tem, da so že v prvih zasnovah programi investicijskih vlaganj premalo dokumentirani in premalo zasnovani na analizi tržišča in njegovih potreb. Morda bi lahko govorili o tem, da tudi ne povsem .jasna perspektiva proizvodnih programov povzroča premalo kontinuirano obnovo in modernizacijo osnovnih sredstev. V sindikatih tudi ugotavljajo, da v delovnih organizacijah z vse prevelikimi zamudami začno pripravljati načrte za realizacijo investicij. In ne nazadnje bi lahko sklepali tudi o tem, da se zlasti v manjših delovnih organizacijah izogibajo investicijam, ker tudi tako, kot je, nekako gre, medtem ko bi si z večjo modernizacijo proizvodnih procesov nakopali le nove težave. A naj že bo tako ali drugače, resneje bomo morali začeti razmišljati tudi o dinamiki investicijskih vlaganj. Se posebej zaradi tega, ker vedno znova dokazujemo, da so naša osnovna sredstva že preveč zastarela, preveč izrabljena, da z njimi ne moremo uveljavljati veliko-serijske proizvodnje, ki pa jo zlasti vključevanje v mednarodno delitev dela neizbežno terja. Predvsem pa bomo morali sami zagotoviti, da bo obnova in modernizacija naše industrije stalna in ne tako kot pogosto doslej, ko smo se odločali za investicije v osnovna sredstva šele tedaj, ko nam je praktično voda tekla v grlo, O kaki skladnosti pa v tem primeru bržčas ne bi mogli govoriti. In kar velja za investicije v osnovna sredstva, velja tudi za investicije v družbeni standard. Potrebe so velike, to vedno znova ugotavljamo, vlaganja v družbeni standard pa so pogosto prav nasprotna. A kdo drug, če ne prav mi in z lastnimi sredstvi, naj to stori? S. B. Zaključena dela v 13. nadstropju .. . DELITEV - IZKUŠNJE IN RAZVOJNA POT Nerazvita merila za delo Med vzroke, ki zavirajo hitrejši razvoj socialističnega načela delitve, nedvomno sodi tudi nerazvitost elementov in meril za delež pri delitvi. Kakšno je na tem področju stanje na Hr-vatskem, lahko razberemo iz ankete, ki jo je nedavno izvedel v sto kolektivih republiški odbor Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu. PRVI ČLEN NE ZADOŠČA VEC Analitična ocena delovnih mest je vsekakor najvažnejša izmed tako imenovanih objektiviziranih metod za določanje izhodiščnih osnov, toda ta prvi člen v verigi delitve je zelo zapostavljen. Anketa je pokazala, da se je na to oceno opiralo le 39 med sto kolektivi, vendar niti pri njih ni vse, kakor bi moralo biti. »Uljanik« v Pulju in nekateri drugi kolektivi niso že sedem ali osem let spreminjali analitične ocene, se pravi, da je niso usklajali z razvojem tehnologije in gospodarjenja. Tako so se večinoma uvrstili med tiste kolektive, ki so prejšnje tarifne postavke preprosto spremenili v startne osnove in tako ustvarili bazo za to, da imajo ljudje na razmeroma zelo podobnih delovnih mestih in ob enakem trudu različne prejemke. V OPEKARNI LJUBECNA-BUKOVŽLAK SO SE PREVEC ZANESLI NA OBLJUBE Vsak dan več zamujenega Kolektiv opekarne Ljubečna Z" Bukovžlak (pri Celju) je že ,ed leti delno moderniziral °°rat Bukovžlak. Nekako pred Prtimi leti so se odločili tudi za konstrukcijo obrata Ljubečna, bi odpravili ozka grla in osegii bolj kontinuirano pro-^odnjo. Pripravili so vse elemente in na razpisanem nate-leta 1960 tudi uspeli, in ’Cer tako, da- bi iz republiških ^-dstev dobili nekaj več kot 46 l. bjonov dinarjev posojila, če 1 deležu podjetja (42 milijonov) -TJjo soudeležbo (skupaj 109 ,'Jijonov) priložila še okraj in “čina. Ko so bili v banki že jkpisani vsi akti in pogodbe, kolektiv opekarne začel z j^Adnjo proizvodne hale. Vanjo -! Potem, ko bi še okraj in ob-J,na izpolnila obveznosti, po-v avdi še vso potrebno opremo, -uP|jeno z občinskimi, okrajni-1 *n republiškimi sredstvi. j Zgodilo pa se je, da okraj je °bčina nista izpolnila spre-jbh obveznosti. Kolektiv ope-y ^ne je zvedel le to, naj — te-tpi!' *<0 so dela že potekala — konstrukcijo odloži približno C pVe leti, ko bi OLO in ObLO ohi m°gla izpolniti pogodbene žvAezn°sti. Samo po sebi je ra-Vgrrdjivo, da opekarna zavoljo te§a tudi posojila iz re-pliških sredstev ni dobila. Zdaj, leto dni po tistem, ko naj bi okraj in občina vendar že izpolnila svoje obveze, v Ljubečni še vedno občudujejo prazno, čeprav lepo proizvodno halo. Občasno jo sicer porabljajo za skladišče, s čimer delno zmanjšujejo škodo zaradi pogostega prekladanja surove in žgane opeke in tako nevtralizirajo stroške za obresti poslovnega sklada,.ki sicer bremenijo novi objekt. Z rekonstrukcijo so torej začeli z najboljšimi nameni. Vse so predvideli (zato je bil njihov program tudi hitro potrjen); le tega ne, da soinvestitorji lahko odpovedo v zanje najbolj neugodnem trenutku. In če so zato v Ljubečni še zdaj nezadovoljni, imajo prav. Če bi dovolj zgodaj vedeli, da okraj in občina ne bosta zmogla soudeležbe, ne bi investirali v zgradbo, pač pa v opremo. Tako bi vsaj delno povečali obseg proizvodnje in olajšali delovne pogoje ter vsaj nekaj pridobili na račun 42 milijonov dinarjev lastnih sredstev, ki so zdaj »zamrznjena«. Dobro polovico teh sredstev pa so porabili tako, da so se odrekali osebnim dohodkom, ki bi jih v tistih letih lahko razdelili na račun dobička. Obeti, da bi vsaj v najbližji prihodnosti okraj in občina iz- polnila obljubo in obveznost iz leta 1960, pa so tudi tako megleni, da ne morejo vplivati na boljše razpoloženje med kolektivom. Pričakovali so, da bo po rekonstrukciji zanje bolje, pa je slabše. Zato se veča fluktuacija, predvsem kot posledica nizkih osebnih dohodkov in nikakršne perspektive, da bi opekarna za svoje delavce lahko gradila tudi stanovanja. Razen tega opekarna odklanja številna naročila, med drugim tudi iz inožemstv> kjer se zanimajo za nekatere vrste specialne opeke. Slednje je predvsem posledica dejstva, da so izvozna naročila vezana na kratke roke, ki jih opekarna zavoljo popolne odvisnosti od vremena (ni umetnih sušilnic) in nevsklajenih zmogljivosti ne more prevzeti. Čas pa beži. Konkurenčna podjetja se — navzlic mnogim težavam — hitreje modernizirajo. V opekarni Ljubečna-Bukovžlak so se sicer odločili, da bodo predvideno rekonstrukcijo zaključili z lastnimi sredstvi iz amortizacijskega sklada. To bo trajalo vsaj pet let, verjetno pa še dlje. Torej vsaj še pet let težav, skrbi, nezadovoljstva je pred njimi, ki so vsega krivi samo toliko, da so verjeli s podpisi potrjenim obljubam predstavnikov celjske občine in okraja. «-mG Le redki kolektivi analitično ocenjujejo na podlagi lastne politike delitve. Napake se ponavljajo zlasti pri popravljanju startnih osnov, s tem da jih preprosto linearno zvišujejo, namesto da bi jih — to je nujno — spreminjali in izpopolnjevali. DELAJO Z ŽAGO, OSNOVA ZA NORMO JE SEKIRA V sedmih delovnih organizacijah elektroindustrijske panoge dosega normo 15,9 odstotka delavcev, 47,3 odstotka zaposlenih jo presega za več kot 20 odstotkov, mnogi pa celo nad 40-odstotno. Povprečni šestmesečni presežek norm v osiješkem OLT znaša 48 odstotkov. V »Uljaniku« presega normo 64 odstotkov delavcev za več kot 30 odstotkov, v reškem »Vulkanu« pa 56,6 odstotka delavcev za več kot 60 odstotkov. Toda v vseh pregledanih delovnih organizacijah industrijske in rudarske stroke dela po normi le 47 odstotkov delavcev. V proizvodnji dosega število normiranih delovnih mest 61 odstotkov, v drugih dejavnostih pa znaša komaj 1,4 odstotka, toda tudi takšno normiranje je pogosto vsiljeno, o njem redkokdaj odloča ekonomska enota, marveč večinoma strokovne službe in administracija. Pokazalo se je, da vloga normiranja ni razčiščena zlasti s stališča novih načel delitve in novih potreb. Najboljši primer za ■ to je neko gozdno gospodarstvo v Liki, kjer so sekire nadomestili z motornimi žagami, norm pa niso spremenili. Nič čudnega torej, če nastajajo spričo tega razne deformacije, tako da so norme, ki naj bi imele pomembno vlogo, spreminjajo v svoje nasprotje. Norma seveda ni edini element za delež skupine ali posameznika pri delitvi osebnih dohodkov. Kot merilo za obseg dela nastopa tudi enota proizvoda, vendar velja tudi v tem primeru, da se praksa ne ravna po sprejetih načelih, zato ■ je enota proizvoda izgubila svoj prejšnji pozitivni pomen. PROIZVAJALCI BI SE MORALI SAMI KONTROLIRATI Pri merjenju rezultatov dela in pri delitvi ustvarjenih osebnih dohodkov je v hrvatski industriji in rudarstvu kakovost dela mnogo bolj zanemarjena kot obseg proižvodnje. Kolikor se je ta element sploh razvijal, je v glavnem zajemal samo delovna mesta v proizvodnji. Po drugi strani pa zahteva po boljši kvaliteti pogosto vnaša v kolektiv nezdrave odnose. Ker v mnogih gospodarskih organizacijah nimajo jasnih, natančno določenih meril za kakovost, prepuščajo vse delo kontrolorju in njegovim subjektivnim ocenam. Za to, da ne bi prihajali iz tovarniških dvoran proizvodi, ki ne ustrezajo določeni kvaliteti, so v praksi vsaj v glavnem na voljo disciplinski ukrepi. Pravi cilj pa bi bil v tem; doseči, da bi bili proizvajalci stimulirani za kontrolo samih sebe, se pravi, da bi pri delu mislili na kvaliteto, ki jim neposredno prinaša večje dohodke. In še: v vsaki delovni normi naj bi bila razen količine upoštevana tudi kakovost. Tudi elementi za smotrno rabo sredstev za delo pogosto niso sestavni del mehanizma za notranjo delitev. Četudi jih ponekod upoštevajo, ti elementi ne učinkujejo neposredno na delavca, se pravi, da ga ne spodbujajo k bolj ekonomični proizvodnji, kajti osebni dohodki. ustvarjeni s prihranki, se ne delijo glede na prispevek posameznikov, marveč nekako enakomerno, povprečno. Poseben problem je to, da v nekaterih podjetjih stimulirajo za višjo stopnjo izkoriščenosti sredstev in predmetov za delo ter obratnih in osnovnih sredstev samo strokovne službe in organizatorje proizvodnje. IZNAJDITELJI PRED ZAPRTIMI VRATI Anketa republiškega odbora je pokazala, da so proizvajalci le redkokdaj stimulirani za iz-najditeljsko in novatorsko delo. Kolektivi' dejansko niti nimajo normativnih aktov, ki bi urejali to vprašanje. Med 92 gospodarskimi organizacijami, ki jih je zajela anketa, jih ima samo 26 pravilnike o stimulaciji za tehnične izpopolnitve; v 15 organizacijah obstaja nekaj določenih osnov in meril, vseh drugih 51 delovnih organizacij pa ne posveča nikakršne pozornosti temu problemu. Prejšnji sistem stimuliranja so torej opustili, niso pa izdelali novega. V minulih dveh letih in pol je praktično samo 27 anketiranih organizacij spodbujalo člane kolektivov k iznajditeljski in novatorski dejavnosti. Čeprav gre torej za majhno število podjetij, znaša skupni učinek proizvodnih izboljšav — po podatkih ankete — nad 577 milijonov dinarjev. In nagrade zanjo* Za vse izboljšave in novatorstvo so znašale 29 milijonov dinarjev. V neki zagrebški tovarni je inženir pripravil svoj predlog za instaliranje plinovoda. Za uresničenje predloga, ki so ga sprejeli šele po letu dni, so vložili samo 3,5 milijona dinarjev, njegov letni učinek pa je dosegel okoli 110 milijonov. Toda inženir ni dobil nagrade v znesku šestih milijonov, kakor je določal pravilnik, marveč simbolično nagrado 100.000 din. Odločitev so utemeljevali s finančnimi težavami, čeprav so v istem času delili večje nagrade za nekatere storitve postranskega pomena. Po organizacijski shemi bi potrebovali na Hrvatskem v skupnem številu zaposlenih 1,9 odstotka inženirjev, imajo pa jih en odstotek, medtem ko je ekonomistov namesto enega celega le štiri desetinke odstotka. Toda gospodarske organizacije pozabljajo na to — v lastno škodo, posebej še v tem smislu, ker ne stimulirajo tistih strokovnih zadev, ki zahtevajo dolgo in potrpežljivo delo. D. DREZGA (Foto M. Šparovec) OB OBČNEM ZBORU.. ObSS ŽALEC SINDIKAT SE UVELJAVLJA V občini Žalec so tudi v bodoče predvidene znatne investicije v kmetijstvu pa tudi v rekonstrukcije podjetij. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta je razpravljal o teh naložbah in opozoril med drugim zlasti na probleme investiranja v človeka. Rekonstrukcije in podobna vlaganja v proizvodnjo so namreč pokazala, da gospo-garske organizacije niso dovolj smotrno nalagale sredstev tudi v vzgojo kadrov in sploh usposabljanje delavcev za delo na modernih strojih in rno-. de.rnizirani proizvodnji. Dejstvo je, da se reševanja teh problemov lotevajo šele sedaj, ko opažajo pomanjkljivosti v rezultatih proizvodnje rekonstruiranih obratov. Nazoren primer je tovarna nogavic v Polzeli, ki je prva organizirala kadrovsko socialno službo in tako dosegla boljšo izbiro de-gavcev, pravilnejšo zaposlovanje na delovnih mestih in hkrati seveda tudi boljše rezultate dela. Prav ta služba pa je predvsem s pomočjo analiz socialnega delavca pomagala sindikalni podružnici proučiti probleme, ki osvetljujejo odnos delavcev do dela, gospodarjenja in sploh življenja v tovarni, ki so pogojeni z vsakdanjim življenjem delavcev tako v tovarni kot doma. , Prav gotovo je ta primer opozoril na možnost in uspešnost takega analitičnega dela, katerega rezultati lahko veliko pomenijo v oblikovanju ekonomskih enot. decentralizacije upravljanja in drugem, kar spodbuja delavce k boljšemu gospodarjenju. Dosedanje ocene, ki so namreč izvirale iz za-pažanja posameznikov, so čestokrat napačno dokazovale, da delavci nimajo pravega zanimanja za gospodarjenje in da je zaenkrat še vedno bolje, če ostane upravljanje podjetja centralno, zlasti zato ker so rekonstrukcije še vedno v teku in zahtevajo hitrega odločanja. Vsekakor je, prav, da sd sindikalne podružnice takemu mnenju zoperstavile primere nasprotnih stališč, ki se izražajo že v rezultatih dela, kot smo že omenili. delavska ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani List »e ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik VINKO FRINKAUS Naslov uredništva tn uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul 2. ooštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 In 36-672, uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna Številka stane 20 din - Naročnina le: četrtletna 250. oolletna 500 ln letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina ola-Cana v gotovini - Tisk in kll-5*11 C7.T> »Ljudska oravica« Ljubljana imiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN KALEIDOSKOP Slikanje brez slike Sedimo v čakalnici v zdravstvenem domu. Gledamo jg čakajoči drug drugemu v obraz in se v mislih vprašuj e-§j mo: Kaj pa je tebe prineslo? Ura je četrt čez šesto. Da pride doktor, bo pač treba m še malo počakati. Kaj pa je danes urica, ko pa v nekaj M minutah že lahko obkrožiš zemeljsko oblo, Pa čakamo še g urico in ko kazalci kažejo že pol osmih, tedaj mi sosed g prične pripovedovati, kako je otroke zaprl v stanovanje, g da so majhni mi pravi in potlej me še vpraša, če si ne m bodo kaj napravili. Skrbi ga. Mislil je, da bo v pol ure m vse opravil, zdaj pa tu v čakalnici sedi že dve. Vrag ga m vedi, doktorja pa od nikoder. Kazalci kažejo četrt čez m osem,, čakajoči tam v kotu, ki je bil vse dotlej tih in mi- li ren, pravi: »Hudič!« Pa zakaj kolneš, tovariš? Kazalci kažejo tričetrt na g devet, onega, ki naj bi nam slikal pljuča, srce in podobno, m pa od nikoder. »■Halo, sestra!-« kličem za lepo brinetko. »Bo kaj ali 1 nič?« »Tovariš, počakajte in ne bodite nestrpni.« Ura pa je že skoraj pol desetih. Po čakalnici odmevajo trdi koraki, časopise nekateri živčno razgrinjajo, šumijo z njimi in tisti tam v kotu, ki je bil vse doslej tih m miren in'je samo hudič rekel, se znaj ponovno zgane. »Kaj pa, če ga ne bo ... Tako kot včeraj?« »Kaj ...? Da ga ne bo!« »Sestra! Sestra!« Odprejo se vrata čakalnice v Zdravstvenem domu v Kranju, med njimi pa stoji vitka sestra, lepa je na pogled in še lepša je barva njenega glasu, ko pravi: »Danes tovariši, tistega tovariša, ki bi vas moral slikati, po vsej verjetnosti ne bo.« Še vedno je med vrati. Nekam čudno nas gleda, ko v čakalnici zavlada vsesplošen vik in krik, in tisti tam v kotu, ki je bil vse dotlej tih in miren, in je samo hudič rekel, se zažene proti sestri. Bled je v obraz, človek. Tuli, ne vem sicer kaj misli povedati, ker so mu besede zmedene, toda bojim se, da bo sestro udaril. »Ne, tovariš, pravim, počakajmo na tistega, ki bi nam moral slikati pljuča, pa srce in ostalo...« Pa kdo bi nanj čakal, ko ga ni bilo prejšnji dan, ko ga ni bilo danes in je vprašanje, če se bo pojavil jutri. Se to: ljudje pravijo, da se nekaj takega tokrat ni zgodilo prvič. »Prijetna« zabava Nikogar nočem strašiti, toda... Kaj toda, boste rekli? Peljati se danes z avtobusom, tega ne priporočam 1'-mur. Kako, sem prav slišal? Da se zavzemam za nekat starega, preživelega? Ja, kje pa! Vozarjenje z vu«v priporočam tistim, ki so živčno bolni. Taki pa so danes v večini in njim naj velja svet. Peljemo se zvečer na Jezersko in napovedovalec v radiu pravi: — Dragi poslušalci in poslušalke, kot vsak četrtek, tudi danes priljubljen četrtkov večer domačih... Šofer, ki sicer res upravlja z vozilom, z radiom pa naj ne bi imel nobene zveze, privije gumbe in že hrešče, po škripajočem vozilu, zvoki dobro znane Avsenikove polke. Sprevodnik »kasira« v njenem ritmu, šofer se zaganja v ovinke po tem taktu in z nogo nenehno udarja, udarja. Toda joj. III P I 1 I I »Dajte malo tiše!« se zadere nekdo od potnikov. »Tiše, g 1 razumete?« g Šofer in sprevodnik tega ne slišita. Zdaj je na vrsti že g 1 Kmečka godba, ki je še bolj hrupna kot Avseniki... »Dajte malo tiše!« tulijo potniki. _ g§ Tudi zdaj ni odmeva. Morda so res preglasno naviti g B zvočniki, tako da glas potnika ne pride do merodajnega, g r— Dragi poslušalci in poslušalke, upamo, da ste se g 1 prijetno zabavali ob domačih zvokih, — pravi po tričetrt- g g urnem hrupu spiker domače radijske postaje. ■ g Prijetno? Šofer z eno roko upravlja vozilo, z drugo g 1 išče gumb radia in si izbira novo postajo. Da, dobil jo je. g 1 Tako po zvočniku že glasno odmevajo zvoki simfoničnega g g orkestra, ki ga takole ob večernih urah, ko si sit vsega in g j utrujen, še doma ne bi prenesel. Tako poteka vožnja. Na Jezersko. Pa ne samo tja. g g Povsod, kamorkoli se že pelješ, te spremlja, hrup glasbe, g g ki jo na radijskih postajah tako skrbno izbirajo, samo da g M bi ustregli poslušalcu. Tulijo ti hudičevi zvočniki, da bi g g človek znorel ali pa si prižgal cigareto in upal, da bo zdaj g 1 zdaj izstopil. . 1 Malo uvidevnosti, dragi šoferji in sprevodniki, tega g m vam manjka. Uvidevnosti do tistega, zaradi katerega pač g g opravljate svoj posel. Potnika. j H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1 1. 1. septembra — Zdravstveni dom v Kranju — JANEZ g g GOVC I g 2. Šoferji avtobusov — JANEZ GOVC ^„ini|i||ii|iiiiiiiiiiiiininmniiiiiii[ii.... EK S P E RT Novinar »Krajevnih novic« Simen Poskok je zvedel, da so v podjetju »Premik« že vse pripravili za prehod na dvainšti-ridesetumi delovni tednik in da so delavnik že tudi skrajšali. Ker je že iz izkušenj vedel, da tega ni storil nihče drug kot tovariš Janža Kovar, tamkajšnji genijalni komercialist, je zaprosil tega tovariša za izjavo za »Krajevne novice«. Ta intervju, ki je zelo aktualen in ponazarja prizadevanja delovnih organizacij za skrajšanje delovnika, v celoti objavljamo, seveda s soglasjem tovariša Janže. Vprašanje: Kako da so ravno vas angažirali za skrajšanje delavnika? Odgovor: Zato, ker me poznajo kot specialista za vpraša-šanja ponudbe in povpraševanja. V zgodovini našega podjetja so se izkazale vse moje gospodarske rešitve, zasnovane na ponudbi in povpraševanju, za najboljše in najučinkovitejše. Kar je pa pri tem vedno najvažnejše — naše podjetje je take naloge vedno prvo izvršilo. Vprašanje: Kako to, da skrajšanje delavnika navezujete na ponudbo in povpraševanje? Odgovor: Zato ker ponudba in povpraševanje spremljata človeka od začetka njegovega obstanka in sta odločilna za vsa njegova dejanja in nehanja. Povpraševanje se je namreč začelo že takrat, ko se je človek nasitil in je hotel ostanek hrane zamenjati za vidrin kožuh. Ta ponudba je bila tako dolgo ponudba, dokler se ni našel človek, ki je bil pripravljen zamenjati vidrin kožuh za to hrano. Vprašanje: Ne vidim zveze, kako...? Odgovor: Zveza je! To je samo za razumevanje bistva. Moj oče je bil na primer branjevec in je med drugim prodajal tudi žganje. Ker so bile cene nizke zaradi majhnega povpraševanja, je oče prilival žganju vodo, da bi bile cene zanj ekonomske. Tiste dni, ko pa so ljudje čutili potrebo po žganju, ker so se ga predhodno že nasrkali pri oštirju, pot pa jih je vodila domov mimo naše branjarije, se je ponudba znatno zmanjšala in so pač cene narastle — seveda zaradi majhnega povpraševanja. Vprašanje: Še vedno ne razumem?! Odgovor: Kako je to mogoče?! Saj vendar ponazorujem vpliv povpraševanja in ponudbe na dohodek. V tem je tudi bistvo vsega — tudi dvainšti-rideseturnega tednika. Pred leti na primer, ko sem se zaposlili kot komercialist v tem podjetju sem prilagodil ponudbo in povpraševanje takratnim razmeram natančno na isti način, kot je ravnal moj oče z žganjem in vodo. Ko so prišli moji znanci, sorodniki ali funkcionarji, katere sem vedno želel imeti za svoje prijatelje, sem takoj, ko se je kateri izmed naštetih zanimal za katerokoli blago naše proizvodnje, ugotovil, da se je ponudba povečala, kajti povpraševanje je bilo majhno. Seveda se je potem, ko se je za isto blago zanimala množica potrošnikov, ponudba zmanjšala. Tako sem v prvem primeru naročil znižanje cen, v drugem pa zvišanje in sem s tem naredil ogromne usluge podjetju. Vprašanje: Zato so vas torej nazvali za umetnika, Toda še vedno mi ni jasno, kako vam je uspelo... Odgovor: V danem primeru skrajšanje delavnika je zadeva popolnoma jasna. Čim skrajšamo delavnik, zmanjšujemo po nudbo. Torej se povpraševanje povečuje. To pa pomeni, da smo povsem upravičeni do zvišanja cen proizvodov. Čim to ugotovimo in cene primerno zvišamo, potem je'izračun vsega ostalega enostavna stvar na svetu. Vprašanje: Toda pri vsej zadevi je najbolj važno, da ostane stanje nespremenjeno in da se rezultati gospodarjenja povečajo za toliko, kolikor je več prostega časa. Storilnost... Odgovor: Seveda storilnost. Pri nas bo ostalo vse popolnoma nespremenjeno, samo rezultati gospodarjenja bodo boljši. Mi bomo namreč hkrati s prehodom na skrajšan delavnik v celoti preusmerili proizvodnjo. Seveda so za to potrebni novi tehnološki postopki in tako dalje. Povečali bomo na primer Število navojev. Zmanjšali bomo število vboklin. Spremenili bomo nekatere vzorce. Vse se bo potem najlepše ujemalo. Dvig storilnosti bomo prikazali iz finančnega obračuna dohodka ... Novinar »Krajevnih novic« se je za izjavo najlepše zahvalil in vprašal tovariša Kovar j a ali ima kaj proti, če ta intervju objavi. Zaradi tega namreč, ker bi si kdorkoli utegnil njegovo iznajdbo prilastiti. Tovariš Janža je odgovoril, da nima nič proti temu, če si kdo tudi prilasti njegov patent, ker mu je samo do tega, da bi skupnosti Čim bolj koristil. VIKTOR SIREC Postelja je sumljivo zaškripala, ko sem se premaknil na levo. Odprl sem oči in jih spet zaprl in sam ne vem, koliko časa je minilo od tedaj, ko sem zaslišal tajnika občinske skupščine Spodnje sedlo, ki je kar naprej tarnal: »O, jej, o, jej! V političnih aktih so o našem osnutku občinskega statuta že na dolgo in široko razpravljali, predlogov pa nobenih. O, jej, o, jej!« Poleg tajnika sem zagledal še druge odbornike, referente in ostale občinske veterane, ki so si z rokami podpirali glave in nekateri med njimi so tiho ihteli. Pa spet tajnik: »O, jej, o, jej! , Pa vem, da naš osnutek občinskega statuta ni najboljši. V Gornjem sedlu, kjer imajo prav takega kot mi, so dobili že vrsto predlogov, njihov tajnik je menda kupil že tretjo mapo, kamor te predloge spravlja. O, jej, pri nas pa nič!« Pred očmi se mi je slika že zameglila, kot da odhaja, je bilo videti, toda ponovno se je - povrnila in zagledal sem odbornika Kuzmo, ki je še pred trenutkom dremal in se zdaj zavedel, kot da bi ga polili z mrzlo vodo. Slišati je bilo kot da je kriknil: »Idejo imam!« . In spet tajnik: »Kakšna je ta tvoja ideja?« Pogled mi zdrsi do Kuzme in z ustnic mu berem besede: »Najemimo tri privatne detektive in jih pošljimo tja v Gornje sedlo. Tam naj izmamijo od tajnika predloge, prefotografi-rajo naj jih in mi jih bomo spet na novo pretipkali. Vam pravim, da bodo izgledali kot da so čisto naši. Napisali bomo nekako takole: »Politični aktiv iz naselja Novi bloki je na eni svojih sej dolgo premišljeval, sklepal in diskutiral...« Slika se zamenja in spet je v prvem planu tajnik občinske skupščine, ki ima resen pogled in grozeče izgovarja besede: »Ne. Ne, tovariš Kuzma. Vam se vidi, da vse preveč berete slabe romane in da preveč televizijo gledate. To vam škodi, kot kaže. Ta predlog... saj to je vendar kriminal.« Odbornik Kuzma je zlezel vase, zaprl oči in zadremal. Tu- di sam bi storil isto, da ni nekje iz daljave prijadral glas tovariša Zumila, ki je rekel: »Kaj pa, ko bi kakšen Zavod poklicali na pomoč? Naj nam on napravi predloge.« In takoj za tem: »Kaj no, tovariš Žurnil, nič ne berete? Kaj ne ,veste, da tako pomoč pri nas odklanjamo, da ne rečem obsojamo. Kakšen Zavod, vas vprašam? Ta Zavod mora biti naš človek, naš občan!« Slišati je, kot da je nekdo tiho zajokal in videti, kako nekateri tajniku prikimavajo, nekaj jih celo živahno udarja z rokami. Kam dlje pa vkljub vsemu, kot kaže na tem sestanku, niso prišli in to kljub temu, da jih v sanjah vidim, kako premišljujejo in se nalivajo s črno brozgo. Pa nič, nobene pametne ideje, še naprej ostaja . vprašanje: Kako zainteresirati občane, da bodo bolj sodelovali, da bodo kdaj pa kdaj tudi kaj predlagali, da bo občinski statut boljši in da bi tajnik lahko poročal: — Javna razprava o osnutku občinskega statuta je pri nas dobila silno širok razmah, prišlo je vse polno konstruktivnih predlogov (375). Skoraj vsi ti predlogi so upoštevanja vredni. Zato lahko rečem... Zdaj pa tako klavrno stanje. Spet se mi je zdelo, da sem te odbornike, pa tajnika in referente izgubil izpred oči, ko zagledam tajnika občinske skupščine, kako krili z rokami in venomer izgovarja: Idejo imam, idejo, razumete! Idejo. Razpišimo nagradni natečaj. Vsak peti predlog bo izžreban in nagrajen. Skuter »Prima«, šivalni stroj, ekonom lonci... To naj bodo nagrade za prizadevanje.« Spet sem se premaknil na postelji. Tokrat na desno stran in zagledal tajnika občinske skupščine Spodnje selo, ki ne ve več, kam s predlogi. Videl sem račun za 64 map, ki si jih je kupil zato, da bi vanje spravljal predloge. Pa kaj bi z njimi, ko so polne že vse omare, tajnica je izpraznila svojo sobo, zasedli so jo predlogi. Na vrsti je žrebanje. Prvo nagrado je dobil predlog, ki ga je iz bobna, velikega kot vinska klet, potegnila mala Mir- janca. Prvo nagrado, skuter »Primo« pa je dobil delavec Silo, ki je predlagal: — Menim, da je naš osnutek statuta tipkan na zelo slabem papirju. Črke se ponekod niti ne vidijo. Zato predlagam, da ga takoj na novo natisnemo in razpošljemo. Drugo nagrado, šivalni stroj, je dobil šolnik Svetoglav: — V osnutku statuta nikjer ne piše, da bodo plače prosvetnega kadra izenačene z onimi v proizvodnji. Zato predlagam ... Tretjo nagrado, radio z električnim gramofonom, je dobil.. - Stoštirideseto nagrado, ekonom lonec je dobila gospodinja Meta: — V mestni pralnici slabo perejo perilo, je zapisala. Kdo bo tisti, ki bo te stvari uredil? Zato predlagam ... Postelja je ponovno zaškripala. Ležim vznak. In glej čudo, spet slišim in vidim tajnika občinske skupščine Spodnje sedlo, ki je odrinil vrata svoje pisarne, . poskočil čez mape predlogov do pisalne mize, zde-val mape iz pisalne mize na tla, vzel čisto bel neomadeževan papir, se zamislil in zapisal: — Akcija, se pravi javna razprava o osnutku občinskega statuta, našega občinskega statuta, je popolnoma uspela. Dobili smo 10.375 predlogov, ki pa še kar naprej prihajajo. To kaže, kako visoka je zavest našega občana. Oči imam odprte. Glava me boli, ko premlevam sanje. — Kakšne trapaste sanje — si pravim, ko lezem v hlače. JANEZ GOVC T*"X irektor Bon in 1 kadrovik Kos v I J podjetju »Blisk« ■ sta si bila kolega že od mladih nog. Pravzaprav se je to njuno prijateljstvo spletlo tedaj, ko je bil direktor Bon še mitraljezec v partizanih in je venomer nekaj vpil, sedanji kadrovik Kos pa je bil tedaj še mlad in neizkušen — zato so rekli — naj pomaga partizanu Bonu pri mitraljezu. Njuno prijateljstvo tam v partizanih je bilo sila iskreno, čeprav se je mitraljezec Bon venomer nekaj zadiral nad svojim pomočnikom. Toda, so tedaj menili ostali, časi so težki in Bonovo nejevoljo lahko razumemo. Vse mine in tudi vojna je minila. Zasijala je sončna svoboda. Mitraljezec Bon je dobil v upravljanje majhno tovarno, res da je bila še primitivna, toda tovarna, ki je bila perspektivna. Direktor Bon je tedaj predse poklical pomočnika Kosa in mu dejal: »Odslej, dragi tovariš, boš pomočnik tu pri meni. Za kadre boš skrbel in glej, da bodo ti kadri dobri. Zdravo!« »Razumem!« je rekel pomočnik Kos in s petami tako silovito udaril, da mu je ena odletela. Lepo je bilo to njuno prijateljstvo, prisrčno, čeprav sta ga oba nekje (i\e)zaupanje skrivala, toda direktor Bon je spoštoval svojega pomočnika, ker je menil, da je to kader, ki obeta; pomočnik Kos pa je spoštoval Bona, ker je menil, da je to kader, ki ga danes potrebujemo ... Minilo je desetletje in še nekaj let. Podjetje »Blisk« je še vedno perspektivno in tudi dober kader še vedno išče. Pravzaprav vse je ostalo tako kot nekoč. Le odnosi med direktorjem Bonom in kadrovnikom Kosom so se skalili. Kadar se pogovarjata, se sicer še vedno ostro in kratko, toda njuni pogovori so postali nekam drugače jedki. Dir. Bon: »Kadrovik Kos. Takoj mi napravite preiskavo, zakaj je izginilo dvoje parov čevljev. Zaslišite ves skladiščni oddelek, ekspedit, šoferje...« »Razumem,« pravi kadrovik Kos in nič več ne udari z nogami skupaj. Samo pogleda ga, si zadrgne kravato in si svoje misli. Dir. Bon: »Zakaj že dva meseca tratite čas s tisto neumno preiskavo zaradi dveh usranih parov čevljev, raje nam priskrbite kader, ne pa, da med zaposlene vnašate nezaupanje.« »Razumem,« pravi kadrovik Kos in si svoje misli. Dir. Bon: »Takoj pojdite na občino in uredite vse za sanacijo podjetja, kar zadeva vaše delo v prihodnje, pa si zapomnite, da bomo takoj izpovedb popolno reorganizacijo v podjetju. Pripravite vse potrebno in mi čez teden dni položite na mizo. Tule sem, j vidite.« »Razumem,« pravi kadrovik Kos. Pa na občini podjetja niso sanirali. Ukinili S® ga. V bolnišnici pa leži kadrovik Kos, ki so g® delavci skoraj do smrti pretolkli. Zakaj tudi ne, venomer je vnašal neko nezaupanje med kolektiv, namesto da bi iskal boljše kadre, delal 3® raznorazne reorganizacije, ki si jih je kdo ve odkod izmislil. Poslu* šajte, na kant nas _ 1® spravil s temi svojimi bedarijami. Tako so rekli delavci in z glavo J® pokimal tudi direktor Bon. J. G- NOVINAR SE JE USTAVIL V »PLETENINI« pred nedavnim je NAS novinar obiskal »pletenino« in SE s TOVARIŠEM LUDVIKOM Rigljem, predsednikom izvršnega odbora sindikalne podružnice v tej ljubljan-SlCl delovni organizaciji, pogovarjal o odnosu njihovega sindikata do načina nagrajevanja, ki velja v njihovem podjetju, objavljamo zapiske o tem razgovoru. Predsednik in novinar se sporazumeta, o čem bosta govorila. kawem’ da 3e v Pletenini zaposlenih eUote 1740 ^udi in cia imate ekonomske ka^^113010 prvo ekonomsko enoto, v dt®ri sta dve pletilnici in previjalnica, cjj ®3 je barvarna, v tretji sta konfek-sjjj 1 in 2, v četrti uprava, avtomobil-pr„ Park itd., vzdrževalni obrati pa so uračunske enote.« VllnV'in vem tudi, da imate nov pra-vJ.O delitvi osebnih dohodkov.« Ni tako nov. Velja že leto in nekaj v in j® enoten za vse podjetje; Mj^ePaske enote nimajo svojih pravil- dU2anima me predvsem, kakšen je (k.°s vašega sindikata do načina naštevanja, ki velja pri vas. Je delo tijj^Uno merilo za pridobivanje oseb-dohodkov, vam je pravilnik žago- . večjo pobudo za odkrivanje in iz-(ijpSeanje do nedavna še neodkritih Crv. za bolj množično sodelovanje v javljanju? Morebiti imate kakšno no-#j^°> dobijo premije, ki so odvisne od Pret5P.anja. So dvojne, ne, trojne vrste ' ‘ ‘ Najboljše bo, če pokličem .°na vam bo to zadevo podrobno >Ua.« je bilo vprašanje preura-?ato ab pa tudi napačno zastavljeno. s4m p°tem, ko pride normirka, vpra-, ^ugače.) vas . bi mi lahko povedali, kako pri bief “bkujete osebni dohodek, na pri-^p?eke delavke, katere koli?« s« v 3 J Prej po stroškovnih mestih, ki 3lstvu faze dela, na osnovi katerih $*ty]*lernl določeno bruto postavko. *o je pri krojenju je 106 dinarjev, ho rripUrna postavka in vsako stroškovno ima svojo-« * °snovi česa je prišlo do teh po- 'sti^asih so pri nas plačevali po du-•hepJ Potem so določili stalni del — Jih J, Po določilih republiških ali zvez-”elovn^anov — ki je odvisen od ocene Boliga mesta. Tako je še danes. Smo , tfivke spreminjali. Zadnjič maja h liev sm° jih spremenili zato, ker so . bi 7®J*nh mestih bile prenizke. Sicer Ju Ha-?1 0 najbolje, če bi se o tem, kako ^Vrj^Ue, pogovorili s tovariši iz raču- ^inar hii ni šlo za analizo njihovega j debtve osebnih dohodkov — J1 hi r J° bodo morali sami narediti — r biiirif naprej spraševal, čeprav me 'Hl; 0' da bi ugotovil, kako to, da ii^iko ne ve’ na osnovi česa je bila vka°Xana tako imenovana bruto po-> ' Le-ta namreč v njihovem na-U rjrlaErajevanja predstavlja glavni “N^kov. Kolikšen, pa nista vedela Potem?« »Imamo še premije, oziroma, po novem, nagrade po učinku. Odvisne so od preseganja norme posameznika in znašajo: 930, 1490, 2240 in 2980 din. Pravilnik določa, za koliko odstotkov moraš preseči normo, če hočeš dobiti prvo ali drugo, tretjo ali četrto premijo. Ta določila imenujejo kriterije, ki so za vsako stroškovno mesto različni. Odvisni so od bruto postavke. Na primer, če je postavka 92 dinarjev, potlej so kriteriji 113, 120, 125 in 130, se pravi, če pre-sežeš normo za 13%, dobiš zraven bruto postavke še 930 dinarjev, če jo pre-sežeš za 20 %, dobiš 1490 dinarjev in tako dalje«. »Na osnovi česa ste določili te kriterije?« »So že stari nekaj let, menda celo deset. Kako so nastali, ne vem. Jih pa spreminjamo, če se pokaže, da so ponekod premajhni.« »Zadeva torej zgleda takole: če imaš bruto postavko 92 dinarjev, pa presežeš normo za 13 %, dobiš 92 X 208 (ur) — je 19.136 dinarjev, kot osnovni (bruto) del osebnega dohodka, plus 930 dinarjev za preseganje norme, je 20.066 dinarjev, minus prispevki na osebni dohodek. Če pa presežeš normo za 50 %, torej narediš za 37 % več kot prejšnji, dobiš 19.136 plus 2.980 dinarjev (tolikšna je premija, če presežeš normo za 30 ali več odstotkov), skupno torej 22.116 dinarjev, kar je komaj za 10 % več kot tisti, ki je presegel normo le za 13 %.« »Drži, to se dogaja, včasih so ta nesorazmerja še večja. Vemo, da ni prav, ne vemo pa, kako priti iz tega.« (Predsednik še doda, da se je v zadnjem času nagrmadilo toliko problemov, da res nimaš časa, misliti na vse.) »Potem izračunamo urni dohodek v enoti na posameznika in povpreček skupnega presega, ki ga v ekonomski enoti lahko delijo ali pa tudi ne. O tem odloča delavski svet enote. Praviloma pa ga delijo. Če se zgodi, da naredijo več kot je določal normativ (in navadno je tako), potem dobi sleherni delavec v ekonomski enoti, ki dela po normah, enak odstotek od svojega bruto dohodka,- se pravi od bruto postavke in preseganja osebne norme.« »Recimo, da so v enoti dosegli 120 %. Koliko dobi tisti, ki je normo presegel za 13% in koliko oni, ki jo je presegel za 50 %?« »Prvi dobi od 20.066 dinarjev bruto dohodka 4.013 dinarjev, drugi pa od 22.116 dinarjev 4.423« »Prvi, ki je naredil za 37 % manj kot drugi, torej dobi za tolikanj manjše delo samo za 410 dinarjev manj kot drugi, ki je prikrajšan tudi pri delitvi, ko gre za individualni proizvodni uspeh.« »Drži, to se dogaja, vemo da ni prav, ne vemo pa, kako bi prišli iz tega.« (Govorimo še o četrti delitvi, pri kateri pa sodelujejo samo uslužbenci uprave in vsi tisti, ki ne delajo po normah. Zračunajo, kolikšen je bil povprečni preseg v celotnem podjetju — v avgustu je bil na primer 29 % — in za tolikšen odstotek povečajo bruto dohodek režijskim delavcem in uslužbencem.) III. Predsednik in novinar gresta v ekonomsko enoto konfekcija, kjer skušata najti spodbudo za svoja nadaljnja razmišljanja s pomočjo obratovodje tega obrata, oziroma enote. »Rad bi zvedel, če ste odtlej, ko ste vpeljali nov način nagrajevanja, našli v vaši enoti kakšne nove možnosti za povečanje proizvodnosti?« (Predsednik in obratovodja molčita. Kaže, da nisem zadel v črno.) »Kako bi bilo, če bi primerjali vašo sedanjo, delovno storilnost na posameznika s -hsto pred letom dni?« »Teh podatkov nimamo!« »Zakaj pa imate ekonomske enote?« »Zato, da več ustvarjamo. Smo pa odvisni od drugih ekonomskih enot. Če je pri. njih vse v redu, potem je naša proizvodnja normalna, če je nekje izostanek, proizvajamo drugo blago. Glede storilnosti pa vam ne bi mogla povedati; proizvodnja je vedno večja, pa če bi bile ekonomske enote ali ne.« (V eni sapi dvoje mnenj. Skušam spraševati bolj konkretno.) »Kako delujete kot upravljavci? Kje, na kakšen način?« »Delavski svet v ekonomski enoti vsak mesec prouči plan za prihodnji mesec in razpravlja o izpolnjevanju plana v minulem mesecu.« »Toda v delavskem svetu je le nekaj deset ljudi, v vaši ekonomski enoti pa jih je štiri sto. Kje in na kakšen način pa tisti, ki niso člani delavskega sveta, uveljavljajo . .^y.qje . .pravice . .in ■dolžnosti upravljavcev?«" ' / »Na sestankih kolektiva enoto.« »O čem . pa govorite. ha teh : sestankih?« »Predvsem o nagrajevanju. Skladov nimamo, pri delitvi čistega dohodka ne sodelujemo, oziroma sodeluje le naš delavski svet s svojimi predlogi, ki pa jih centralni delavski svet lahko odobri ali pa ne.« (Predsednik pojasni, kakšen je na primer postopek za nabavo novega stroja. »V ekonomski enoti pletilnica, v kateri delam, je delavski svet predlagal, da bi kupili nov stroj za 5 milijonov dinarjev. Zaprosili smo centralni delavski svet, naj ga kupi. Le-ta je nakup odobril, potem je o njegovem sklepu razpravljal še kolegij in končno so ga kupili. Res je, da delavci v enoti o tem nič ne vedo. Želimo, pa, da bi kolegij razširili in da bi bili v njem še obratovodje, tako da bi bili na tekočem.«) (Ne vem, kako bodo spravili v statut • kolegij s pravico potrjevanja sklepov samoupravnih organov. Najbrž ne bo šlo. Toda to je njihova stvar. Mene pa še vedno zanima, kje in o čem lahko neposredno odloča proizvajalec. Ponovno mi povesta, da na sestankih kolektiva, na katerih govorijo predvsem o nagrajevanju.) »Imamo pa tudi desko, na kateri je razvidno, koliko je ekonomska enota naredila prejšnji dan. Če je naredila manj kot 18,000 komadov — tolikšna je skupna obveznost — potem se kar brez sestanka dogovorimo, kaj moramo storiti, da bi dosegli in presegli normativ.« »Pa presežek vedno dobite?« »Pri tej delitvi se dogaja nekaj čud- nega. V avgustu smo na primer dosegali dnevno, povprečno 18.500 komadov in smo delili 27:% presežka. V septembru smo proizvajali povprečno 19.000 komadov, pa sd; nam dcfvolili, da razdelimo le 20 % presežka, tako da smo si izposodili še %4 % iz centralnega rezervnega sklada, da bi imeli vsaj kolikor toliko primerne dohodke. Res je, da je bilo v zadnjem mesecu nekaj več delavk kot v prejšnjem, toda komad je bil v septembru kljub temu za 1,60 din cenejši kot v avgustu — pri enakem materialu in istih dajatvah. Drži pa, da več novih delavčev, ki jih priučujemo, škoduje skupnemu presežku. Delavka, ki komaj pride v tovarno in največkrat sploh ne doseže norme, dobi enak odstotek od presežka ekonomske enote — glede na njen bruto dohodek — kot tista delavka, ki je izpolnila poldrugo normo.« »Za nove delavce torej niste kdo ve kaj zainteresirani?« »Kdo bi pa bil!« »In kaj nameravate v bodoče?« »Razmišljamo o tem, da hi povečali bruto postavko in zmanjšali tisti gib- 111 ■ ljivi del, ki povzroča predvsem hudo kri, kreg in prepir.« (Rekel sem jima, da ne vem, če jim. bo takšna pot kaj dobrega prinesla, kajti doslej, kolikor se jaz spoznam na : nagrajevanje, nikoli ni bilo dobrih odnosov v kolektivu, če človek, ki je več naredil, ni več dobil. .Vprašala sta me: »Torej to ni prav?« Dejal sem, da bi bilo bolj prav, če bi vso zadevo resno premislili in vpeljali takšen način nagrajevanja, ki bi koristil njihovemu delu, odnosom in tudi žepu.) Ob slovesu novinar in predsednik razmišljata, kaj se bo izcimilo iz tega, kar sta slišala In rekla. Novinar pravi: »Skušal bom napisati vso zadevo tako, kot je bila izrečena ...« Predsednik pa: »lic, le koristilo! Nekje smo se ustavili, radi bi napredovali, pa ne vemo, kako. Da bi le bilo več takšnih razgovorov. Nas pa v zadnjem letu nihče ni obiskal.« Potlej je novinar molčal. Kaj pa naj bi tudi dejal? JANEZ VOLJČ DELAVSKA ENOTNOST - St. 45 - 16. novembra 1963 i. m OC€H£ i ... Z KRITIKA /M FORMA CIJF m m NE ČVEKAJTE O LEPOTI! ]iiui:iiuiiiiuijiiiiuiiiiinii!ii!iii!iiniiii!iituiniH!UimiHiniiiiu!!!i RADIJSKA MONTAŽA A. ANDERSCHA: »SMRT JAMESA DEANA« V torek, 12. novembra, smo lahko v večernih urah poslušali na prvem programu ljubljanskega Radia prvo jugoslovansko izvedbo radijske montaže Alfreda Anderscha »Smrt Jamesa Deana«. Mirno lahko rečemo, da je bila oddaja ena najboljših v vrsti radijskih iger, ki nam jih je doslej posredovala naša radijska hiša, in sicer po originalni oblikovni plati, družbeno psihološki izpovednosti ter izvedbi. Andersch je v svoji montaži 'spretno prepletel dve, na prvi pogled vsebinsko povsem nasprotujoči si reportaži Johna Passosa o življenju in smrti filmskega igralca Jamesa Deana in Roberta Lowryja o borbi za svetovno boksarsko prvenstvo leta 1951 ter jima pri- ključil pesmi sodobnih ameriških pesnikov, predvsem Alle-na Ginsberga. Tako ni njegovo delo niti klasična radijska igra niti poročilo o nekih dejstvih in dogodkih, temveč pretresljiva podoba dela ameriške mladine, kot jo popisujeta in predstavljata literatura in dnevno časopisje in kot jo je iz' živih virov prepoznal in poustvaril pisatelj. James Dean je za svojega življenja predstavljal neki določen pojem. Pojem mladine, ki se naveličana bori proti vsemu in vsakomur, ne da bi našla svoj smisel in imela kakšen cilj. Mladine, ki je zoper povzdigovanja lažne lepote in zoper staro pojmovanje lepote, ki se navdušuje nad močjo in brutalnostjo (svetovno pr- venstvo), hkrati pa občuti svojo praznino in brezciljnost kot temno zlo in moro (pesmi). Režija Mirča Kraglja An-derscheve »Smrti Jamesa Deana« je ohranila oni na videz poročevalski pisateljev prijem, hkrati pa ni prezrla izpovednosti teksta in ustvarila z racionalno uporabo glasbenih efektov in posrečenim izborom interpretov prepričljivo in pretresljivo radijsko igro. Sodelovali so Rudi Kosmač kot bralec Passosovega teksta, Dušan Skedelj kot športni reporter, Polde Bibič, Jurij Souček, Anton Slodnjak in drugi kot recitatorji. Glasbo je napisal dr. Urban Koder. ALA PECE »cene kritik« informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije" ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Šibko psihologiziranje ANGLEŠKI FILM: NIKOLI NE POPUŠČAJ Režiral ga je John Giller-men, v glavnih vlogah pa nastopajo Richard Todd. Peter Selers in Elizabeth Selers. Pred nami je zgodba človeka, ki se nikakor ne more in ne zna uveljaviti v življenju. Režiser in scenarist sta po vsebinski zasnovi sodeč, želela umetniško oblikovati zanimivo snov — usodo človeka, ki kljub nakazanim ambicijam in hotenju le malo tvega, da bi premagal nekatere psihološke silnice, ki ga tiščijo k tlom in mu ne dajo moči, da bi se uveljavil v svetu in družbi, v kateri živi. Usoda mu nekako ni naklonjena. Česarkoli se loti in ob tem pokaže določena stremljenja po uspehu, mu prej ali slej zdrsne iz rok in ga žene v neuspeh. Kljub obetajoči zasnovi pa scenarist in režiser nista imela tiste ustvarjalno izpovedne moči, ki bi ju vodila v iskanju odgovora na bedno usodo in neodločnost svojega junaka. V njegovem značaju, hotenjih in dejanjih je premalo psihološke utemeljenosti in nič čudnega, če sta prav v tem posegla po lažjem, lažjem za nezahtevnega gledalca, kakor tudi za ustvarjalca: vpletla sta kriminal tam, kjer naj bi se čimmočneje uveljavljala prav junakova notranja nasprotja. Zaradi tega stoji pred nami človek, ki se mora nehote vmešati med tatove, da bi našel ukradeno lastnino in še samega sebe. Čeprav ima ob sebi ženo, ki ga hrabri in si prizadeva, da ga privede na pot, kjer bo lahko začel vse znova in se ob tem izognil prejšnjim napakam, John naenkrat vztraja, se bori in doseže svoj cilj: najde bandite, svoj ukradeni avto in sebe, človeka, ki se odločno in vztrajno oklene življenja in vseh njegovih nasprotij. Kot že rečeno, bi delo lahko bilo boljše, če ustvarjalci ne bi vztrajali v dokaj skromnem psihološkem in sociološkem okviru. Brez logične kritične osvetlitve junaka in sredine, v kateri živi, ni mogoče temeljito obdelati individualnih niti družbenih problemov, ki jih vsebuje naša doba. IVA BOŽO VIČAR ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene GOSTJE IZ ZAGREBA niiiiiiiiHniuloiiiRimiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniimHiiii G. VERDI: »FALSTAFF« Ne kaže znova poudarjati pomembnosti podobnih gostovanj, pomembnosti izmenjave, sodelovanja — da bi ne bilo za vse večne čase še vedno iz Beograda (ali Zagreba) v Ljubljano mnogo dlje kot iz katerega teh mest čez- državne meje ... Kaže, da smo se le pričeli zavedati. V znak spoštovanja do G. Verdija smo tako začeli letošnjo sezono kar z dvema njegovima operama: z »Mac- bethom« in »Falstaffom«. Primerjava izvedb bi bila krivična, zakaj »Macbeth« je bil premiera vigranega ansambla, »Falstaff« pa je po eni strani na hitro zakrpana predstava dveh gledaliških hiš in — kar zadeva goste — postavitev, ki je že dokajkrat zašla na odrske deske. O delu samem ne kaže izgubljati besed — ob »Macbethu« še celo ne, zakaj »Falstaff« je resnična mojstrovina, mnogo bližji glasbeni govorici naših dni kot bi si nemara kdo mislil, mnogo manj »verdijanski« kot velja v kavarniških debatah za »lepo« in vrhu tega svež, radosten, življenjski... tak, da bi morfel in moral slehernemu občinstvu ob vsakem času povedati marsikaj dragocenega. O izvedbi ne moremo zapisati zgolj najlepšega — dasi-ravno je bila centralna oseba dela interpretirana tako, kot sito le lahko želimo. Tomislav Neralič je s Falstaffom dosegel enega svojih viškov, dosegel je najtežje: v njegovi kreaciji ni ničesar preveč in ničesar premalo, vse je odtehtano s tolikšno mero okusa in tako premišljeno, da obiskovalec, vajen večnih banalnosti in pretiravanj v domala vseh komičnih vlogah pri nas, preprosto ostrmi — in uživa seveda. Ostali solisti težkih, večidel ansambelskih prizorov niso reševali vselej najbolje bodisi po lastni, bodisi po dirigentovi (Jovan Sajnovič) ali režiserjevi (Kosta Spaič) krivdi, nekajkrat pa verjetno tudi zaradi številke reprize, ki sicer ni bila navedena na gledališkem plakatu — a smo jo čutili. Omeniti velja Ivico Kisa, Bademo Sokolovič, Tatjano Slastjenko in tudi Janjo Han-žek. Zbor v svoji kratki vlogi ni mogel kaj prida pa tudi ni ničesar pokazal, naš orkester pa je svoje vse prej kot lahko nalogo opravil dovolj zadovoljivo. BORUT LOPARNIK ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene ◄ Medla uprizoritev OB CELJSKI UPRIZORITVI 0’NEILLA »STRAST POD BRESTI« Dolga vrsta zgodb o prvih ameriških naseljencih po samotnih farmah, ki so živeli v nenehnem boju s kruto naravo in jih je ta narava prisilila h grobemu življenjskemu realizmu ter zatajevanju mehkobe in čustev, je v novejšem času tako izpopolnila v nas predstavo o krajevno in časovno odmaknjenem življu z Novega sveta, da nas umetniške stvaritve na to temo, če ne povedo kaj bistveno novega, le še težko navdušijo ali pretresejo. Podobno je z dramo ameriškega pisatelja Eugena 0’Neilla »Strast pod bresti«, ki jo pravkar uprizarja Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Farmar s tremi odraslimi sinovi iz dveh zakonov se na stara leta v tretje poroči. Prvorojenca odideta na zlata polja, tretji pa, Eben, ostane in se bori za dediščino, da bi mu je ne izmaknila le preveč mlada mačeha. Toda njuno medsebojno tekmovanje se spre- vrže v ljubezen, mačeha rodi zaslepljenemu, a trdosrčnemu možu, ki ga v trenutkih mehča starost, sina, ki je v resnici Ebenov sin. Eben v pogovoru z očetom podvomi, da ga mati njegovega otroka resnično ljubi, , zdi se mu, da ljubezen samo hlini, da bi dobila farmo. Tedaj mlada žena, da bi mu dokazala resničnost svojih čustev in da bi bilo spet vse tako kot prve dni, ko ni strašil med njima dvom, umori otroka. Dvomi so resda razpršeni, toda ponjo pride šerif. Drama, polna strasti in ka-rakteriološko do nadrobnosti oblikovanih značajev, drama s slikovito upodobljenim am-bientom je v celjski uprizoritvi sicer dinamična, napeta, toda medla, kakršna 0’Neillova dela nikoli niso in tudi na odru ne morejo biti. Režija Branka Gombača ni poustvarila tekstu adekvatne eruptivno-sti in poglobljenosti. Nekaj je kriv temu tudi izbor igralcev, ki so vložili v svoje delo obilico truda, pa ni rodil pravega sadu. Stari Cabot Pavla Jeršina je nemočni, brezsrčni starec, brez one življenjske sile in samozavesti. Mačeha Ebbie (Marjanca Krošlova) se je predvsem v prvem delu močno oddaljila sirovočutnosti in premočrtni odločnosti in Eberta, ki ji je po silovitosti narave podoben, je Sandi Krošl oblikoval bolj kot jeznega užaljenega slabiča. Vselej znova pa navdušijo v celjskem gledališču množične scene, ki terjajo živahnost in drobno prizadetost. Tedaj zaživi ves ansambel s tolikšno toploto in temperamentom, ki ga komaj kdaj srečamo celo na večjih odrih. Sceno je zasnoval Mile Korun, koreografijo dr. Henrik Neubauer, glasbo pa skompo-niral in izbral Lojze Lebič. ALA PECE ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene ,v 1 M* • Prizor iz celjske uprizoritve 0’Neilla »Strast pod bresti-« (Pavle Jeršin) PESNIŠKA BESEDA IN LIKOVNA UMETNOST NA TV EKRANU Pred dnevi smo obiskali kulturno redakcijo ljubljanske Televizije, da bi kot novinarji in gledalci malce pogledali za televizijski ekran letošnjih oddaj o slovenskih pesnikih in likovnih umetnikov. Oddaji sicer nista povsem novi. Lani smo ju poznali pod imeni »Pesniška beseda« in »Fine likovne oblike«, in sicer z nekoliko drugačnim konceptom, posredovale pa so nam življenje in delo najrazličnejših, predvsem tujih avtorjev. Po mnenju televizijskih ustvarjalcev so se te oddaje nekje izognile svojemu bistvu. Bile so bolj pripoved o življenju in delu umetnikov namesto da bi se poglabljale v izpovednost, besedne ali likovne stvaritve, v njih značilnosti in pomen. Da ne bo pomote! Te besede ne pomenijo zanikanje lanskoletnega dela, ne, so le rezultat samokritičnosti na poti iskanja boljšega in bolj televizijskega izraza. Ko sem vprašala tovariša Sandija Sitarja, urednika letošnjih oddaj o slovenskih pesnikih, zakaj so se odločili prav za poezijo, mi je s svojim odgovorom obudil pisano vrsto vprašanj, ki se v verižni zamotanosti ponavljajo vsa leta, odkar imamo domač televizijski program. Ponavljajo, ne da bi dobila odgovor, ne da bi potihnila. Odvrnil mi je: »Odločili smo se za slovenske pesnike, da bi popularizirali pesniško besedo med televizijskimi gledalci in ker je le-ta občutljiv indikator za to, kaj se na ekranu da narediti in kako in kaj se ne da narediti in ne sme.« To se pravi, da gre obenem s popularizacijo tudi za eksperiment, seveda z zavestjo, da je treba ustvariti, dati, nuditi nekaj vrednega. Naj že obrnemo te besede kakorkoli, pa bodimo zraven še optimisti in zaupajmo v kulturno redakcijo, da ji bo uspelo posredovati bistvo umetnosti naših pesnikov, kljub temu pa še vedno grozeče lebdi nad nami besedica »eks-* periment«. Ne bilo bi tako hudo, če bi je ne slišali v zvezi s televizijo tako pogosto kot izgovor, če se kaj ponesreči, kot izgovor za njeno slovensko mladost in v zagotovilo, da pomeni eksperimentiranje bodočnost. Eksperiment v znanstvenem, kemičnem laboratoriju na primer, je res oni nujni postopek, ki vodi do novih odkritij, eksperiment pri šolskih urah v gimnaziji pa le učenje, iskanje in dokazovanje splošno znanih dejstev. Naj mi torej kulturna redakcija ljubljanske televizije ne šteje v zlo, da zato, ker je pač njen program sestavni del celotnega programa, slepo ne verujem v uspešno realizacijo njenih načrtov, pač pa si jo močno želim in upam vanjo. Drugi in tretji pomislek okrog oddaj se pojavlja v zvezi s samo realizacijo. Zakaj tu se srečamo s problemi idejne in tehnične narave, ki niso izključno le domena televizijskih ustvarjalcev, še manj samo kulturne redakcije. Pa poglejmo najprej, zakaj, in kako si zamišljajo v kulturni redakciji svoje oddaje. Predvsem želijo, da bi bile resnično umetniško izpovedne interpretacije slovenske pesniške ali likovne besede in da bi prešle iz golega odrskega ali radijskega recitiranja ter prikazovanja razstav in monografij v specifično televizijsko obliko. Zato naj slikovne ilu- stracije neke pesmi na primer met rično soustvarjajo pesnikove prisp°° be in misli, pri likovnih oddajah pa. morebiti (kot bo to primer pri oddaj' j Savinškovih spomenikih NOB, ki | pravkar snemajo) govorjeno besedo ^ komentar zamenjajo glasbeni efekti MUHlCHi/CU. f,ainciijaju giaduciu ... človek, ki zaide v svet Savinškove P stike in jo skuša s svojo igro interp’ tirati. Dolga vrsta oddaj, ki jih pripra' iti>. kulturna redakcija slovenske televi^č o slovenskih pesnikih pa bo variirala po različnem pristopu k snovi sami' L ko naj bi v oddaji o Alojzu Grad^ spoznali njegovo umetnost s stal1’,. mlajše generacije (Kajetan Kovič), - j{ nez Menart naj bi sam recitiral Sv ^ satire (nastop ene same osebe, ki sme zaiti na stara netelevizijska P1 ali pa naj bi videli pravcati film o & juhovi smrti z izjavami očividcev Medtem ko se zdi, da koncept i/- ; odd31 o pesnikih ne pomeni več večjega 10^ no oblikovnega problema, je teže pf1^, kovnih oddajah. Rizba, slika, kip • • • j so besede in kako pristopiti k I vselej z novim načinom, originalno, ^ da bi prezrli bistva? Če jim bo usP^6 ali ne, še sami ne vedo, niti ne v®^8 j tega gledalci, saj se prva oddaja - „ pripravlja, medtem ko smo bili Prpj< kar že priče oddaji o slovenskih PeSpo kih (Kosovel), ki je nedvomno zelo ' uspela. rgv' Oddaja o pesniku s Krasa pa je PL» s svojo slikovno simboliko opoz° t,' tudi na to, kako je le-ta izredno ljiv, subjektivno izpovedni način, 14 lahko kaj hitro zdrsnil na stranpot3^ Pri nastajanju oddaj skuša kultu ^ redakcija ljubljanske televizije že ,j; samem začetku angažirati tri strokovnega sodelavca, ki naredi pesmi ali likovnih umetnin, potem nega člana iz redakcije, ki igra _ fC( nekakega televizijskega novinarje *, režiserja. Že ob Kosovelu se je z8o <,e nilo pri izboru. In to se bo mend8 ,, rekli, kje je. pr8 kaj pogosto. Težko bi__________, . zaprav tiči glavni krivec, znano P8^) da imajo že sami literarni zgodov'8 jj (ti bi naj namreč v glavnem sodej0^,, pri oddajah o slovenskih pesnikih^ lična mnenja o tem, kje tiči bistŽ umetnine in to celo še v trenutki'-^ je treba upoštevati možnosti in n8 <»- „ tek' televizijske govorice. Pa tudi na p viziji često pozabljajo, da se samo g, viziji na ljubo pač ne da stvari P°. j(1j» stavljati. Zato tanek posluh, preče) mero znanja in malo več toleranc®' In režiser? Za letošnje slovenske ^ snike je zadolžen Dušan Prebil, k , v je s Kosovelom vsekakor prepri^r moč svoje ustvarjalnosti in pouS.g et> jalnosti. Toda kaj je mogoče, da J pisarn režiser kos zahtevni globini 1 pj! sanosti vseh tovrstnih oddaj v se Morebiti da. o k?; Na primeru dveh ciklov oddaj, yUb' terih je govora, vidimo, da gre na « 3-ljanski televiziji za neko novo V pes devnost, voljo in tudi prvi usPet: o0'. škoda pa bi bilo, če teh oddaj ne 'e|i> sneli na filmski trak, Kajti to Pg to' edino možno sredstvo afirmacij ,p <1 vrstnih oddaj v drugih republik8 zamejstvu. In kulturna redakcija ljub .J vgČJa Televizije tudi namerava posneti število svojih letošnjih oddaj. ^5 ALA 4 Skupna vprašanja Brez kadra ni kvalitetne . azg°vor o tem, kako naj bi statuti variUn. obravnavali področje izobraže-teila kulture, ki so ga pretekli pe-^Oanizirali Centralni svet Zveze "aet "a£01"’ Zvezni sekretariat za pro-suet° /n kulturo ter Kulturno-prosvetni ra "uSoslavije, je opozoril na nekate-toj, kupna izhodišča pri izdelavi statu-iio' ~°. bi namreč verjetno nesmotr-\oL„ vsaka komuna povsem zase 6en ,10 . iskala odgovorov na nekatera izrer?ar£e vsem skupna vprašanja. Kljub Se .° specifičnim pogojem, v, katerih hralaV^ai° vprašanja s področja izo-evanm in kulture v določeni ko- T>ohi’ Vendarle gre za to, da jih povsod !>«noC??amo najbolje uskladiti z druž- neekonomskimi in družbeno-politič-rn0J~ Procesi, da uveljavljamo načelo s(a erne družbe, njeno spoznanje, da i(l lz°braževanje in kultura integralni "to. „pr°9resa in končno, da uveljavljat-tiVn e dan jo stopnjo razvoja in perspek-eiso usmeritev na obeh področjih.. Potr zaradi teh skupnih izhodišč in knj5.®0 medsebojni izmenjavi izku-staL^i dosedanjem delu na osnutkih f0ru "ov komun, je pobuda omenjenih !o ,7noy za skupni razgovor gotovo ze-nij °ristna. Tembolj, ker so isti foru-»n“° razgovora samega tudi že izdelali i2o/nenklaturo problemov s področja rnjlJa^evanja in kulture za statute ko-0rn "• Izdelavo take nomenklature je nje 9°čilo predvsem javno razpolože-mu’ s®J je v zadnjem času v naših ko- iZTPrln f\ rlhcti 'rnvmrrvit n 1)SQ}l ni°g'^izredno dbsti razprav o hvno h problemih z obeh področij. To razpoloženje pa je treba zdaj tj,," smotrno izkoristiti, predvsem vse - e Pobudt 1 v prid toi vlianja na teh področjih, na raz- er’ strokovnih kadrov), steu ” ^stavljenih nalog, količine sred-.......................v letnih in ki^^ktivnih družbenih planih, morda Digj v nekaterih dokumentih na nivoju rej. °bčinskega sodelovanja, okraja ali kulturo, šolstvo, štipendije, statutih y OVCLViV UIVUJU, ULL Zn .mike, pa še v pravilnikih skladov ^kulturo, šol ip maževalnih in kulturnih institucij i^azugih samoupravnih aktih. Vse to z\.a v skladu s specifičnimi komu-Pogoji, tako materialnih mož-kiiif1 kot glede na konkretno stopnjo tig Urnega razvoja, glede na proizvod-kulturne potrebe, glede na struk-o občanov in podobno. Ky,ekatur% vPrašunja iz te nomen-jjJre.bodo obdelana v statutih samoten!!0. . specifična vprašanja izobra- in kulture, npr. tista, ki naj Cgn,. °ugovor. na to, kje so družbeni ak-*■ ;r 1 komunalne izobraževalne in kul-e politike, kako bo komunalna in kulture, npr. tista, ki naj >r na to, kje so družbeni ak-ti,r'v komunalne izobraževalne in kul- SCn PC tičTl nost Preko obstoječega demokra-j6j ®9a samoupravnega mehanizma ure-Z0! vprašanja z obeh področij itd. sani!1 druga, nPr- vprašanja razvoja nl>VnhPTavnih or9anov v samih usta-krno ‘n domeno njihovih konkretnih n0 iMiravnik pravic, pa bodo verjetij ^ko najbolj smotrno obdelali sku-2 ostalimi družbenimi službami. «,2®*»!«, da bi v statutih taksativno obe, 1 vse ustanove in dejavnosti z ?0got Področij, ki naj bi jim družba irr0r ovilh normalen razvoj, so kljub k’tau!nu namenu ostale na tleh nekon-Sploh je danes precej raz-rttiv3art3a povsod o tem, kaj je dekla-f>etjjn,°> kaj načelno in kaj konkretno, ^st^uilvno bi bilo prepisovanje to, !nih načel v statute, ne glede na knf. ako bodo ta načela realizirana, kako jih bomo v komunah re-ga -i pa je gotovo stvar konkret-^ tt n n ^opovora določene komunalne °sti in sodi v statut. tittijg Množice problemov, ki jih obrav-Kter 0Tnenjena »nomenklatura« in na ttttin e, naj dajo odgovore statuti ko-bi navedla le nekatere: Sfitjp,^ako bomo v statutu uveljavili Potir ?. skladnih materialnih naložb za te^ ci's kulture in izobraževanja in s ti $e;Veljavili spoznanje, da sta sestavah ^konomskega in družbenega raz-• °9oy komune (fiksirani proporci; ali lteh k se načelo skladnosti upo-“etie„0° vsakoletnem formiranju druž-p^ana’’ skladnost sredstev v ehko ,car Pa še ne pomeni vedno razporeditev sredstev navzven). Ni, Ifako bomo ta sredstva obliko-'t kyi,a bosta povečana produktivnost \ti !Urni razvoj v medsebojni odvis-Ntteo ezano na rasi osebnega oz. na-■% f,a dohodka; na osebni in druž-^standard). %, bo upravljal s sredstvi skla- %^-Pravni odbor, skupščina korist- drus^0 sklad razdeljeval sploš-^hrtr^bena sredstva (ne na naslov !Sd.Ve; za programe; po pogodbah j'ii »obojestranskih obveznosti; krite-aVe’ ki naj upoštevajo sintezo ^Ui^.alnih interesov občana in druž-tnteresov). ^e8$ttyt£o v ustanovah razpolagal s delil dohodek (postopoma, bi *ett#e P morali prepuščati to v odlo-kolektivom; npr. določanje cene V občini Idrija je zaposlenih le 56 oseb z univerzitetno izobrazbo šolanja, kajti težko je verjeti, da se bo sicer delitev osebnega dohodka v teh ustanovah popolnoma uveljavila). — Kako se bo politika izobraževanja in štipendiranja uveljavljala kot integralno kulturno-proizvodno vprašanje (politika sofinanciranja se prepočasi uveljavlja; ekonomski moment ni deloval v pogledu perspektivnejše politike štipendiranja; skrb proizvodnih organizacij za lastne kadre; za katere kadre bo skrbela komunalna skupnost). — Kako bi zagotovili čim večji vpliv javnosti (da občan uveljavi svoje interese, potrebe, kritične pripombe) na kulturno politiko (kulturne tribune kot metode družbenega dogovora, njihovi predlogi in sugestije občinski skupščini; ali v ekonomsko in kulturno razvitejših komunah morda v perspektivi skupščinski kulturno- prosvetni zbor). — Kakšni bodo akcenti družbene kulturno-prosvetne politike, da se bo v praksi kreativno uveljavljal vedno širši krog občanov na teh področjih. Skratka, številna so vprašanja, na katera bo v statutih treba odgovoriti. Po decentralizaciji obeh področij in njuni integraciji v, komuno, je nastala med javnostjo določena nervoza. V skrbi za nadaljnji razvoj. To skrb lahko seveda edino pozdravimo, slabo je le, če hočejo nekateri v tej skrbi reševati vprašanja izobraževanja in kulture izven procesov, sredi katerih se danes gibljemo. SONJA GAŠPERŠIČ V zvezi s financiranjem društvene dejavnosti se v Zasavju pojavljajo še vedno precejšnje težave. Zbrana sredstva — z izjemo Trbovelj — ne zadoščajo niti za osnovno dejavnost društev. Sistem zbiranja sredstev za društveno dejavnost namreč temelji na dogovoru s predstavniki delovnih organizacij, ki pa dokaj neredno izpolnjujejo svoje obveznosti. Ob pomanjkanju sredstev se razumljivo zmanjšuje društvena dejavnost. To dejstvo narekuje zahtevo, da se zagotovi povsod tak sistem zbiranja sredstev za financiranje društvene dejavnosti, da bodo zagotovljena sredstva vsaj za osnovno dejavnost. V Trbovljah se stekajo v sklad za pospeševanje kulturne in telesno vzgojne dejavnosti sredstva 5 % dopolnilnega proračunskega prispevka. Letosbo vplačilo znašalb 35,7 milijona din. Po predračunu bodo letos iz zbranih sredstev namenili 22,3 milijona din za funkcionalne izdatke; 8,4 milijona din za investicije; 3,8 milijona din za vzdrževanje domov ter 1,1 milijon din za izredne prireditve. Kljub temu pa v Trbovljah ugotavljajo, da imajo premalo sredstev za vzdrževanje domov, čeprav znaša skupna vrednost osnovnih sredstev 5 kulturno-prosvetnih in telesnovzgojnih domov nad 680 milijonov din. Poleg tega pa še ugotavljajo, da sO pokazala doslej društva premalo zanimanja za vzdrževanje domov in so z vzdrževalnimi deli odlašali iz leta v leto; ponekod pa so ta sredstva uporabili celo za osnovno dejavnost posameznih sekcij oz. društev. V Zagorju ob Savi pa deluje zdaj pri občinski skupščini poseben sklad za pomoč družbenim organizacijam in društvom. Ob ustanovitvi sklada je bilo s predstavniki vseh delovnih organizacij dogovorjeno, da bodo prispevale letno po . 10 «/o od doseženega bruto produkta. Lani so predvideli, da bodo delovne organizacije vplačale 7,864.000 din v sklad, vplačale so pa le 3,757.000 din; letošnja obveznost delovnih organizacij do sklada znaša 7,594.000 din, do konca meseca septembra pa je bilo vplačano le 2,226.656 din. Za lansko in letošnje leto dolgujejo tako delovne organizacije skladu za pomoč družbenim organizacijam in društvom nad 9,200.000 din. Torej doslej niti eno leto še ni bilo vplačanih vsaj 50 % predvidenih sredstev. Za osnovno dejavnost društev in družbenih organizacij je do 10. oktobra letos upravni odbor sklada razdelil skupaj 2,480.000 din sredstev; od tega občinski zvezi za telesno vzgojo 1,380.000 din in občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev 570.000 din. Dodeljena sredstva so uporabili samo za osnovno dejavnost društev, tako za nakup rekvizitov, za najemnino in za stroške tekmovanj. Zaradi nerednega in nezadostnega dotoka sredstev se porajajo številni problemi, hkrati pa se zmanjšuje že itak minimalna društvena dejavnost. Ko je zagorska občinska skupščina razpravljala o tem vprašanju, je med drugim sklenila, da je treba delovne organizacije opozoriti, da izpolnijo svoje obveznosti do sklada; na prvih zborih volivcev naj se poda poročilo o društveni dejavnosti in o problemih v zvezi s tem; za prihodnje leto pa je treba izdelati nov način zbiranja sredstev in zagotoviti redni mesečni dotok sredstev, da se tako ustvarijo pogoji za razgibane j šo in stalne j šo društveno dejavnost. V obeh zasavskih občinah menijo, da bo treba v prihodnje v sistem delitve sredstev vnesti nekatere nove elemente, ki bodo temeljili na številu organiziranih, prireditev in doseženih uspehih, da se tako stimulira posamezne organizacije oz. sekcije za opravljeno delo. Zra- Borba proti zastareli in nazadnjaški miselnosti, da bo v podjetjih vse šlo brez visoko šolanih kadrov, borba proti odporu do ljudi, ki imajo višje znanje in borba proti zasidranim in že oguljenim vodstvenim stolicam, 'je v podjetjih dokaj težka in dolgotrajna, zato pa je tudi borba za šolanje in štipendiranje mladih kadrov postala zelo ohlapna in zvodenela. Če pogledamo pa te trditve skozi številčne podatke o kadrih z univerzitetno izobrazbo v idrijski občini, nas bo stresla prava mrzlica. Z univerzitetno izobrazbo je v občini le 56 oseb. Največ, po osem je rudarskih inženirjev in zdravstvenikov, 11 oseb je s filozofsko in prirodoslovno matematično fakulteto, 6 pravnikov, po eden in največ štiri pa iz ostalih področij. Stanje je torej dokaj revno in obeta kaj slabo gospodarsko in drugo perspektivo razvoja komune. Od skupnega števila fakultetnih izobražencev jih je zaposlenih v gospodarstvu 25, niti polovica torej, v negospodarstvu pa 31. Tudi taka porazdelitev je vse prej kot razveseljiva, za gospodarstvo pa naravnost porazna. ven tega pa bo treba določiti tudi vire in kriterije za sredstva za vzdrževanje domov in za nadaljnje investiranje, seveda usklajeno z načrti in potrebami. MARJAN LIPOVŠEK Pripisano v uredništvu: Zgoraj objavljeni članek tovariša Lipovška kaže na praktične probleme financiranja društvene dejavnosti — v sistemu financiranja pač, za katerega so se v dveh zasavskih občinah odločili v preteklih letih. Toda prav tak sistem odpira za razmišljanje že nova vprašanja. Dogovor obeh komun z delovnimi organizacijami, da prispevajo določen delež svojih sredstev za društveno dejavnost, se ne realizira zadovoljivo. Sredstva pritekajo neredno ali pa tudi ne v višini dogovora. Postavlja se vprašanje, zakaj takp. Ali. v,Zagorju delov-, ne organizacije niso ustvarile predvidenih planiranih sredstev, in zatorej svoji obljubi ne morejo zadostiti? Ali morda niso prepričane, da je tako vlaganje sredstev najbolj smotrno, da imajo od le-tega tudi sami neposredno korist? Ali so ta sredstva vendarle bila po dogovoru namenjena le dejavnosti, danes pa se trošijo tudi za investicije in vzdrževanje domov? Ali potemtakem morda delovne organizacije le čutijo, da v samem sistemu takega sofinanciranja, ni nekaj v redu? Iz članka tovariša Lipovška bralec namreč ne more razbrati, ali so ta sredstva delovnih organizacij edina sredstva'v obeh komunah za področje kulture ter telesne kulture ter njunih dejavnosti, ali kolikšna je participacija za ta področja ob delitvi skupnih sredstev komune iz občinskega Kot vidimo ne pride na eno gospodarsko organizacijo niti en visok izobraženec, dočim jih pride v republiškem merilu sedem. Ekonomisti so v občini trije. Dva sta zaposlena v občinski upraVi, eden pa v rudniku. Vse ostale gospodarske in negospodarske organizacije so brez ekonomistov. Podobna je situacija tudi^ s pravniki. Dva sta zaposlena na sodišču, dva v rudniku in dva v občinski upra vi. Skratka od 27 podjetij je 23 brez univerzitetnih izobražencev. Ob tej analizi je zanimiva nadaljnja ugotovitev, da je mnogo takega kadra, že odšlo iz občine in da odhaja tudi domač kader, dočim tuj sploh ne prihaja, z redko izjemo k rudniku. Kje so temu vzroki? Predvsem bo najbrže temu krivo slabo počutje, saj velja še vedno za domačina pregovor, da v domačem kraju ni uspeha in bodočnosti, kar velja še vedno za nekatere manjše kraje. Dalje bi med vzroke lahko prišteli tudi dejstvo, da mladega 'človeka kaj radi odrivajo, da mu ne dajejo možnosti razmaha in uveljavljenja njegovega znanja in mladih ambicij. Zato mladina nima perspektive. Če dodamo proračuna? Ali je prav, da domove vzdržujejo iz sredstev, ki so jih prispevale delovne organizacije, verjetno predvsem zato, da bi lahko uveljavile kulturne interese in potrebe tudi članov svojih kolektivov, a ne morda zato, da bi na ta način, morda edini, reševali skupne komunalne potrebe, npr. investicije in vzdrževanje domov, ki so končno javni komunalni objekti kot komunalne ceste, mostovi itd. Ali bo moč zagotoviti le ob na ta način danih sredstvih kolikor toliko stabilna sredstva za trdnejši kulturni razvoj npr._ trboveljskega in zagorskega občana? Že iz članka se vidi, da obstaja v obeh komunah danes prepričanje, da bo treba poiskati zlasti za investicije in vzdrževanje domov stabilnejše vire sredstev. Katere? In končno vzbuja članek še eno poslednje vprašanje: ali je dovolj, da bosta obe zasavski komuni poiskali sicer nove kriterije za delitev sredstev, namenjenih društveni dejavnosti, upoštevajoč njeno kvantiteto in kvaliteto, toda ločeno od ostale delitve sredstev za dejavnost na tem področju, npr. za ostale programe, dejavnost in usluge s področja kulture, ki jih bodo izvedle morda delavske univerze ali recimo za različna gostovanja itd. To je le nekaj vprašanj, ki se vsiljujejo za razmišljanje danes v tem članku, še celo zato, ker so nekatera takega značaja, da bo treba zlasti v statutarni javni debati nanje najti neke odgovore. Zato bi bili zelo veseli, če bi se iz obeh zasavskih komun k takemu razmišljanju kdo oglasil, saj so morda perspektivnejše rešitve že dokaj jasne, le da jih ta članek bolj podrobno ne omenja. x semkaj še prav pogosto tudi nizke prejemke,’ problem stanovanj, odhajanja za zakonskim drugom, pomanjkanje vsakega družabnega življenja, zelo šibko in revno kulturno prosvetno življenje in ne med zadnjim tudi slabe medsebojne odnose; ki so značilni za mala: gnezda, potem bi v glavnem izčrpali vzroke take kadrovske situacije v Idriji. V take pogoje seveda nerad pride tudi tujec. Kako bomo reševali problem? Predvsem bo treba spremeniti odnose do znanja in s tem do visoko šolanega kadra. Docela bo treba spremeniti dosedanjo ■ kadrovsko politiko gospodarskih organizacij. Začeti bo treba misliti na bodočnost podjetij, ki ni samo od danes do jutri, in se brezpogojno in čimprej sprijazniti z dejstvom, da je bodočnost podjetij le v razgledanem in strokovno' visoko usposobljenem in mladem kadi;u. Brez teh bodo podjetja prav kmalu zašla v težave, teh pa je.že bilo želo mnogo prav zaradi pomanjkanja kadra. Zakaj naj bi čakali, da nas bodo šele težave spametovale in privedle do prepričanja, da kvalitetno proizvodnjo in njeno uspešno prodajo na trgu lahko zagotovijo samo sposobni kadri. Težko se je seveda sprijazniti in odločiti za umik z določenih in že segretih vodstvenih položajev, toda ta bo pccj ali slej neizbežno. Tubi v štipendiranju bo moral zapihati nov veter. V tej politiki ni načrtnosti in. sistematičnosti, kaj pogosto pa odločajo prijateljske vezi. Število štipendij in štipendistov v občini naglo pada. Za tem dejstvom se skriva borba proti strokovnjakom, proti šolam in znanju, borba proti vsem, ki kaj več 'znajo in utegnejo ogrožati stolčke, na katerih je ustoličeno neznanje. Zlomiti : vse to ne bo lahko, je pa nujno že danes in- ne šele jutri. ■ Kakšno je stanje štipendij? Res je, da je na visokih šolah 52 vseh štipendistov, res pa je tudi, da so bile letos dane samo tri nove štipendije v občini. Od vseh štipendistov pa jih odpade na gospodarstvo manj kot polovica. Poglejmo malo v podjetja. Neko določeno kadrovsko politiko vodi samo rudnik. Od vseh podjetij ima samo on kadrovika in kadrovski sektor. Ima dalje tudi že dovolj strokovnega kadra in štipendira še 13 študentov. Priznati je treba, da pomaga s svojim štipendiranje^ tudi celi občinski skupnosti. ETA v Cerknem s 500 zaposlenimi štipendira samo enega študenta na elektrotehnični fakulteti. Zadovoljili bi se samo z absolventi prve stopnje., V Lesni industriji imajo tri štipendiste na strojni fakulteti, na arhitekturi in na ekonomski fakulteti. »Kolektor« štipendira dva študenta na strojni fakulteti, »Simplex« prav tako enega na strojni, KZ enega na ekonomski in obrat GG enega študenta na gozdarski fakulteti. Vsa trgovska in gostinska podjetja pa 'ne štipendirajo niti enega dijaka >n študenta, niti na srednjih niti na višjih in visokih šolah. t Tako je torej stanje in perspektiva kadrov v podjetjih. Ali ni že marsikaj zamujenega? Ali smo že kdaj pomislili na škodo, ki jo je , .povzročila že doslej taka nesmiselna in za podjetja ter našo ožjo in širšo skupnost porazna in škodljiva politika? Kdaj bomo spoznali, da brez razgledanega, šolanega in strokovno sposobnega kadra ni bodočnosti niti podjetij, niti komune same. Brez pravega kadra ni visoke proizvodnje, ni kvalitetne proizvodnje, ni višjih dohodkov proizvajalcev .in podjetij, ni večjih dohodkov niti v občini. Na tak način ni napredka, razvoja komune in višjega standarda. Na univerzi pada število študentov iz delavskih vrst. Gimnazija svojo nalogo na tem polju že izpolnjuje. Treba pa je domačim gimnazijcem v interesu domačega razvoja priskrbeti domače štipendije in jih obdržati v domačem okolju. Rešitev nadaljnjega razvoja je samo v domačem kadru, seveda pa bo treba spremeniti in odpraviti vse tiste vzroke, ki povzročajo beg domačega kadra iz domače zemlje. Vprašanja sredstev ni in ne sme biti. V kadre vložena sredstva se bodo v bodočnosti bogato obrestovala. Neko podjetje je letos že plačalo 20 milijonov sodnih taks in stroškov tožb. Ako bi bil v podjetju sposoben kader, bi najbrž teh nepotrebnih izdatkov ne bilp ali vsaj ne v tako visokem številu. Z ustvaritvijo novih pogojev za nove in boljše kadre ne smemo več odlašati. Pred nami je že plan za prihodnje leto in tudi že perspektivni sedemletni plan razvoja komune. Ali bo dobila nova in trezna kadrovska politika in z njo primerna sredstva v njih primerno mesto? Ob sredstvih za nadaljnje investicije v osnovna sredstva morajo biti zagotovljena tudi sredstva za investicije v kadre. O vseh teh perečih problemih je razpravljal na svoji zadnji seji plenum občinskega odbora SZDL in sklonil, da bo s stanjem seznanil občinsko skupščino; ki naj o problematiki razpravlja in tudi ukrepa. LADO BOZlC Finansiranje društvene dejavnosti v Zasavju IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ 'IN KOMUN PllllllllllllllllilBlllllllllllliilllllllllllllllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu ilillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! Na dnevnem redu: statuti! • TRBOVLJE: Manjšina za zgled večini Komisija za pomoč pri izdelavi statutov delovnih organizacij pri občinski skupščini Trbovlje, je sklicala se-stanek s predstavniki vseh trboveljskih delovnih organizacij, na katerem je bilo ugotovljeno, da poteka prepočasi izdelava osnutkov statutov delovnih organizacij. Doslej je komisija dobila na vpogled le dva statuta delovnih organizacij, in sicer statut Gostinskega podjetja »Rudar« in poslovne enote Trbovlje »Elektro-Ljubljana«. Sicer pa je stanje v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij na področju trboveljske občine naslednje: od ostalih 31 delovnih prganizacij imajo v 18 delovnih org zacijah izdelane le teze, v devetih delovnih organizacijah pa člani kolektivov razpravljajo o osnutkih statutov. Ugotovljeno je tudi, da v 4 delovnih organizacijah doslej še niso začeli z deli, ker »čakajo na nekatere predvidene organizacijske spremembe«. i -k- . • SLOVENSKE KONJICE: ■ Najmanj storjenega v obratnih in družbenih službah Predsednika občinskega sindikalnega sveta tovariša Vlada Pratnemerja, ki je skupaj še z nekaterimi člani predsedstva pred kratkim obiskal skoraj vsa podjetja v občini, smo vprašali, kako poteka izdelovanje statutov v posameznih delovnih organizacijah. Odgovoril je: »Po ugotovitvah, ki smo jih dobili ob nedavnem obisku podjetij, so v naši občini šele štiri delovne organizacije izdelale osnutke statutov, in sicer v Tovarni kovinskih izdelkov in livarni v Vitanju, v tovarni umetnih brusov ,Komet' v Zrečah, gostinskem podjetju ,Jelen' v Slovenskih Konjicah in Opekarni Loče. Od skupnega števila delovnih organizacij na območju občine (brez šol, ustanov in zavodov), je to le slabih 20%: Komisije v teh podjetjih bodo osnutke v najkrajšem času dale v javno razpravo vsem zaposlenim. Njihove pripombe, predloge in mnenja bodo komisije obravnavale, še preden bodo osnutke predložile organom upravljanja v dokončno potrditev. Mnogo je napravljenega tudi že v nekaterih večjih podjetjih kot npr. v usnjarskem kombinatu ,Konus', dalje v tovarni usnjarskih strojev ,Kostroj‘, na LIP v Slovenskih Konjicah, v TKO Zreče in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah.« Ko smo tovariša Pratnemerja vprašali, kako izdelujejo osnutke v manjših, predvsem obrtnih podjetjih, nam je dejal: »Prav v teh je bilo doslej najmanj napravljenega. Delno je temu krivo, ker 'nimajo ustreznih kadrov. Zato se razgovarjamo z delavsko univerzo, da bi organizirala v ta namen poseben seminar. Na podoben način bomo verjetno pomagali pri izdelavi osnutkov osnovnim šolam in zavodovi. Odločili smo se tudi, -da ,‘bomch«o~izdelavi statutov razpravljali na prvi seji plenuma občinskega svčia« V. L. • ČRNOMELJ: Učinkovita pomoč Izdelava osnutkov statutov delovnih organizacij na območju črnomaljske občine je v drugi polovici oktobra in začetku novembra lepo napredovala. Po dosedanjih prizadevanjih je moč pričakovati, da bodo pravočasno izdelani. Doslej so že izdelali osnutke v Splošnem trgovskem podjetju Črnomelj, Beltu in nekaterih drugih delovnih ko-lektivih. Nedvomno je k pospešitvi te. akcije, ki je bila nekaj časa v zastoju, znatno pripomoglo prizadevanje občinskega sindikalnega sveta in ostalih političnih vodstev. Na posebnem seminarju, ki ga je pripravil OSS Črnomelj, so udeleženci obdelali pomen izdelave osnutkov statutov in naloge sindikalnih podružnic, organov upravljanja in vodstev kolektivov. Poseben problem predstavljajo v tej občini statuti javnih služb. Zaradi tega je tudi o tem posebej razpravljal strokovni odbor sindikata. D. V. m. 1 Dva veljkana — »človek in stroj«. V novem obratu tovarne papirja v Količevem izdelajo na orjaškem avtomatiziranem stroju do 13.000 ton raznega kartona (Foto M. Šparovec) g' -# 1 jflniiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiifflnMiiiiTniniffiiiiiHianinmiiniiiniiiiinmiinnuniiiifflnminiHutiii e ILIRSKA BISTRICA: Trideset let pozneje Pred časom je skupščina občine Ilirska Bistrica organizirala javno razpravo o regionalnem načrtu urbanistične ureditve mesta in okolice. Predvideni razvoj ilirsko-bistriškega gospodarstva v naslednjem obdobju tridesetih let nakazuje nadaljnji razvoj industrije in_ kmetijstva zlasti v predelavo lesa in kmetijskih pridelkov. Tako naj bi v obstoječih industrijskih obratih opravili potrebne> rekonstrukcije in modernizacije, pospešili naj bi uvajanje . tehnoloških procesov in podobno, kar naj bi v naslednjih letih znatno povečalo proizvodnjo. Tako je predvideno letno povečanje proizvodnje v tovarni Lesonit za 10 odstotkov, skladno s tem pa bo treba zagotoviti hkrati šel,5 ha novih zemljiških površin za gradnjo ndvih objektov. . Čeprav naj bi v glavnem celoten postopek proizvodnje mehanizirali, bo tovarna še kljub temu zaposlovala nad 450 delovnih moči. Načrt prav tako predvideva dve etapi rekonstrukcije tovarne TopoL Pri: prvi etapi bo poudarek le na uvedbi večje mehanizacije, na bolj mehaniziranem načinu proizvodnje in bo zijel predelavo eksotične hlodovine v furnir ter. sestavo turnirskih elementov,:za pohištvo. Po prvi fazi bi tovarna zaposlila 500 delavcev, danes jih zaposluje skupaj 450. Druga faza rekonstrukcije pomeni zgraditev nove tovarne kosovnega pohištva. V prvi fazi rekonstrukcije bi znašala vrednost fizičnega obsega proizvodnje 1 milijardo 600 milijonov dinarjev, danes znaša eno milijardo dinarjev, po končani drugi fazi rekonstrukcije pa bi znašala nad 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. S programom je predviden tudi bodoči razvoj, tovarne organskih kislin in predvideva povečanje obstoječih kapacitet in osvajanje proizvodnje še drugih organskih kislin. Tako je s programom predvideno, da bi le-ta povečala sedanjo letno proizvodnjo citronske kisline od 120 ton na 350 ton, predelavo vinskih droži od sedanjih 400 ton na 2000 ton letno. To povečanje na- merava tovarna analizirati v najkrajši perspektivi. V daljši perspektivi pa namerava EE kmetijsko industrijskega kombinata tovarna organskih kislin razširiti še kapacitete cintron-ske kisline od sedanjih 120 ton letno na 2000 ton, osvajanje novega postopka za mlečno kislino in postavitev obrata od sedanjih 180 ton na 2 do 3 tisoč ton letno. Prav tako ima v programu postavitev obrata mravljinčne in oksalne kisline s proizvodnjo 2000 ton, osvajanje postopka in postavitev obrata za proprionsko kislino z letno proizvodnjo od 500 do 1000 ton in povečanje obrata za vinsko kislino od sedanjih 180 na 500 ton. Gostinstvo in turizem sta ena od glavnih gospodarskih panog, ki ji bo dana vsa prioriteta v prvi fazi izgradnje, prav zaradi obstoječe skromne gostinske in turistične kapacitete. Tako je predvideno, da bi za bodoči razvoj gostinstva in turizma morali zagotoviti en sedež na vsakih deset prebivalcev v restavracijah, po en sedež na vsakih 20 prebivalcev v slaščičarnah, kavarnah, mlekarnah in gostiščih, ker pa je tu že tako močno razvit tranzitni turizem, je treba te kapacitete povečati za vsaj še 50 odstotkov, tako da bi pridobili skupaj 1350 vseh sedežev v lokalih, sedaj je trenutno na razpolago po vseh tovrstnih obratih v Ilirski Bistrici skupaj 610 sedežev, . fioleg že^omenjenega'so predvideni še številni servisni obrati; otroški vrtci z otroškimi igrišči, bralnice, šolski prostori, postavitev kulturnega doma s 500 sedeži, gradnja zdravstvenega doma in skupaj 68.300 m2 potrebnih stanovanj za prebivalstvo mesta, ki bo po predvidevanjih naraslo na 6000 od sedanjih 3700. Za realizacijo izdelanega regionalnega urbanističnega načrta bi po predračunih potrebovali skupaj 15 milijard 371 milijonov 170 tisoč dinarjev v treh fazah izgradnje do leta 1992. Po dograditvi vseh predvidenih objektov in ureditvi mesta Ilirske Bistrice in njene okolice bi popolnoma spremenili njeno sedanje lice, bruto dohodek pa bi tedaj znašal letno skupaj 85 milijard dinarjev, danes pa znaša skupaj 8 milijard dinarjev. jk 9 ZASAVJE: Priprave za praznovanje 20-letnice AVNOJ V vseh štirih zasavskih občinah hočejo kar najbolj slovesno praznovati 20-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ. V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji bodo pripravili več kulturnih prireditev. Ob tej priložnosti bodo v Trbovljah izročili namenu nov prepotrebni otroški oddelek Bolnice Trbovlje; Elektro livarska industrija — ELIT se bo vselila v nove tovarniške prostore v Zgornjih Trbovljah; v Trbovlje pa bo preneseno ob tej priliki tudi del proizvodnje nove »Iskrine« tovarne polprevodnikov. Omenimo naj še, da bodo v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji pripravili na dan pred praznikom slavnostne akademije; pred tem pa se bodo sešli na slavnostna zasedanja organi samoupravljanja v delovnih organizacijah in občinske skupščine. -k- • TGA KIDRIČEVO: Čimprej tople malice Menda je delovni kolektiv TGA v Kidričevem eden izmed redkih v mariborskem okraju, ki še vedno nima toplih obrokov. Zato ni nič čudnega, da so na seji CDS nekateri člani o tem ponovno razpravljali. Tovarna ima sicer Urejen bife z mrzlo malico, toda ta prav gotovo ne more nadomestiti kalorične vrednosti tople hrane. Vse do danes ni prišlo do nikake rešitve. Zato so tudi na tej seji smatrali, da to vprašanje zahteva širšo • razpravo in so odločili, da bodo o toplih enolončnicah in izboljšanju službe v bifeju razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Topla jedila so nujno potrebna, saj prihaja del zaposlenih iz oddaljenih krajev in so tudi po 10 do 12 ur brez tople hrane, -ce- Nove linije ... (Foto M. Šparovec) 7 dni v sindikatih KRANJ — Na pobudo strokovnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so v minulem tednu predstavniki desetih večjih podjetij razpravljali o izdelavi statutov, ijdele-ženci so opozarjali, naj bi v posameznih poglavjih statuta jasno nakazali načelne smernice o izobraževanju, planiranju itd. Sindikalne organizacije naj bodo pobudniki za čim širše razprave. M. LITIJA — Udeleženci občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Litija so razpravljali predvsem o izdelavi statutov in skrajšanju delovnega časa. Občni zbor je ugotovil, da pomanjkanje strokovnega kadra predvsem v manjših delovnih organizacijah vpliva, da delo v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij in prehodom na 42-urni delovni teden ne poteka tako, kot bi bilo želeti. Sicer je občinski sindikalni svet Litija o tem že nekajkrat razpravljal in v sodelovanju z litijsko Delavsko univerzo nudil pomoč delovnim organizacijam pri izdelavi osnutkov statutov. Ugotovljeno pa je, da sindikalne podružnice v delovnih organizacijah niso posvetile tem nalogam zadostno pozornost. Izjema pri tem so sindikalne podružnice v Lesni industriji Litija, v Predilnici, Industriji usnja Šmartno in Kresniški industriji apna. Predvsem v manjših delovnih organizacijah ugotavljajo, da so sicer organi samoupravljanja imenovali potrebne komisije za izdelavo osnutkov statutov, toda te si niti niso izdelale načrtov za delo. V večjih delovnih organizacijah na področju litijske občine bodo začeli z razpravami o osnutkih statutov ob koncu novembra oziroma v začetku decembra. Vprašanje pa je, kakšni bodo osnutki statutov v tistih delovnih organizacijah, kjer so zdaj šele na začetku del ali pa z deli sploh še niso začeli. Udeleženci so med drugim naglasili, da je povsem nesmiselno tekmovanje, v kateri delovni organizaciji bodo prvi prešli na 42-urni delovni teden. Bistveno je namreč, da bo ta ukrep temeljil na podrobnih analizah, hkrati pa, da bo zagotovljena nadaljnja rast storilnosti, večja proizvodnja in večji standard. Ob razpravah o pripravah za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij in prehodu na skrajšani delovni teden je bilo ugotovljeno, da tamkajšnje Društvo inženirjev in tehnikov dosedaj ni nudilo prav nobene pomoči delovnim organizacijam pri urejanju teh dveh važnih nalog. V razpravi o gospodarjenju je občni zbor ugotovil, da se samoupravni organi prehitro zadovoljujejo z doseženimi uspehi in ne iščejo vzrokov, ki vplivajo na slabše rezultate. Zbor proizvajalcev prejšnjega občinskega ljudskega odbora je sicer redno spremljal gibanje gospodarstva, toda tudi ta se je prehitro zadovoljil z obrazložitvami delovnih organizacij glede nastalih problemov, -k A jr, čiACADIOAv rrtnr mrvm r,TrrmT7nT» ^ _ ............................. ................... • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV « IZ ČASOPISOV D® Dilema: Ležeči lev ali lev v skoku Bistveno je, kaj hočemo. Ali hočemo ležečega leva, ki preži na vse in vsakogar, ki bi se skušal samo dotakniti nečesa, kar je na njegovem območju, ali pa hočemo leva v skoku. Tako duhovito je uprispodobil predsednik naše ustavne komisije in predsednik upravnega odbora podjetja inž. Saša Škulj poglavitne probleme, ki jih mora rešiti komisija, ki pripravlja spremembo našega statuta. Gre torej za to, ali naj bo Gradis tak, kakršen je zdaj, se pravi s poslovnimi enotami, priklenjenimi na domače bazene, ki naj se tu razvijajo ter iščejo vsak svojo perspektivo na tistem področju — z drugimi besedami bi se to reklo, da razvijamo samostojne pa vendar heterogene poslovne enote, ki jih povezuje skupno ime — ali pa naj bo Gradis monolitna celota, sposobna tudi najzahtevnejših gradbenih nalog, naj bo doma ali v tujini, kar pa seveda pomeni, da je treba tudi or- ganizacijsko podjetje močno modernizirati, specializirati in v tej smeri tudi mehanizirati. To je torej dilema, za katero bi marsikdo dejal, da je že zdavnaj rešena, da smo jo postavili z dnevnega reda že ob decentralizaciji delavskega samoupravljanja v našem pod-jutju, da je to vprašanje skoraj dokončno rešeno s sklepi znamenitega pohorskega posvetovanja, še kljub vsemu temu — aktualna. Res, prišli smo v razpravo sicer že tako daleč, da je redko kateri, ki bi na 'glas zagovarjal okostenele organizacijske principe in smo po besedah vsi za moderno organizacijo podjetja, v dejanjih pa ... Kar spomnimo se predlogov poslovnih enot, kakšno mehanizacijo naj bi kupili, drobne zadeve, s katerimi naj bi — modernizirali obrtniško proizvodnjo, ne pa gradbeništva industrializirali. Navsezadnje pa — le čemu spet besede o tej problematiki, ko se vendar pogovarjamo o statutu podjetja? Preden bomo napisali nove člene statuta, si moramo razjasniti perspektive razvoja podjetja in tudi njegove organizacije, je dejal tovariš Škulj. Prvotni osnutek statuta na primer je temeljil na organizaciji, ki bi pomenila dokajšnjo centralizacijo podjetja in upravljanja v njem. Zaradi hudega odpora v enotah tista varianta ni bila sprejeta in tako imamo sedaj statut, v katerem je za-kovana sedanja organizacija podjetja z vsemi svojimi pomanjkljivosti in brez nakazane poti, kako naj bi jih odpravili. To moramo napraviti najprej, pravi tovariš Škulj, pel posla je že opravljen, saj, je sprejet poseben uvod k statutu, v katerem so naštete poglavitne misli za nadaljnji razvoj družbenih odnosov v našem podjetju, nekakšna temeljna načela, ki naj bi bila v pot sameznih členih statuta potem podrobneje obdelana in razčlenjena. Statut naj odseva prizadevanja, da postane Gradis tako podjetje, ki bo sposobno, uresničevati največja dela v gradbeništvu, dalje razvijati tehnologijo gradbeništva ter njegovo notranjo organizacijo. Gradis naj bi bil sposoben prevzemati dela tudi v tujini (in naj bi jih tudi prevzel), potlej ; pa naj bi bilo podjetje tudi dovolj akumulativno, da bi si moglo nabaviti potrebno mehanizacijo. Nekateri trdijo, da Gradis stagnira. Navsezadnje je čisto človeško vzeto tudi res, da vsakomur godi, če živi umirjeno življenje brez vsakršnih skrbi in pretresljajev, da dela tako kot včeraj in kot predvčerajšnjim in od tod tudi razumljiv kon-servatizem, ki pa je seveda v nasprotju s stremljenjem po napredku. Vzpostavili naj bi novo organizacijo podjetja, pa ne takšne, kakršna se je izkazala v Poreču, kamor &o poslale enote svoje presežke in še te vsaka s svojim šefom. Te stvari pa je treba prej dobro proučiti z vseh Plati, še preden bodo uzakonje-n® v statutu. Navsezadnje se lahko zgodi, da nekaj zapišemo v statut, v življenju pa se po-tem izkaže, da terja tako določilo take in take kadrovske Premike — če omenimo samo j° — pa ostane določilo statuta . . ”ka na papirju, ker so objektivni in še bolj subjektivni razlogi za to, da premika ni moč uresničiti. Zato se je treba prej domeniti in potlej šele zapisati. Vprašanje pa je, ali sploh nočemo tak Gradis. Predlogov glede nove, drugačne organiza-C1.ie je veliko. Najprej gre » oblikovanje specializiranih obratov — obračunskih enot, kl naj bi postale sčasoma te-^nejj organizacije našega pod-jetja.^ v poslovnih enotah za zdaj še ne kažejo kakšne poseb- ne vneme, da bi jih ustanovili. Navajajo kopico razlogov, da jih ne morejo ustanoviti. Najpogostejši med njimi je pač ta, da se specializirane enote ne bi obnesle, ker ne bi bilo zanje dovolj kontinuiranega dela: zdaj bi imele dela preveč, čez čas pa nič. Da ne navajamo drugih razlogov, med katerimi omenjamo tudi kadrovske. Če le ti kadrovski problemi ne nastopajo na drugi strani? No, to vprašanje v sedanjem statutu ni obdelano, ali je rečeno bolj mimogrede,, ali pa je pomanjkljivo razčlenjeno. To je treba storiti sedaj, ko smo se lotili podrobnega študija statutarnih členov, ki jih je treba spremeniti ali dopolniti. Posebno vprašanje, ki ga je treba obdelati v statutu s tem v zvezi, je položaj obračunskih enot, njihovih pravic in dolžnosti ter njihove organizacije. O tem je v sedanjem statutu sicer ■ nekaj napisanega, vendar bi bilo treba prav- to poglavje posebej obdelati, če se že zavzemamo za novo organizacijo podjetja. Nekateri menijo, da je lastna cena kot eno izmed meril gospodarnosti in obračunavanja dohodka enote, poseben problem. Pravijo, da bi bili rešeni nenadoma vsi problemi, če bi mogli ugotoviti lastno ceno. .Vse poslovne enote bi imele enaK start, enake bi bile v pogoj'*1 ustvarjanja dohodka, zaradi 6e' sar bi bilo laže ljudi prem6' ščati in podobno. Pa poglejmo, kaj bi bilo tre' ba storiti, če bi se odločili z® obračun po lastni ceni. Pred' vsem bi morala biti kalkulam' ska služba na centrali pod jeti zelo močna, zlasti pa najma°' toliko avtoritativna, da bi m°®' la izločiti vsakršne poskuse m°' rebitnega »okrog prinašanja« . poslovnih enotah. Pa smo Pr kadrovskem problemu, ki je z®' radi privezanosti ljudi na d<>' ločen bazen tako zapleten. Vprašanje pa je, ali je treh iskati rešitev v tej smeri, če odločimo za specializirane obra^ te? Zdi- se, da potlej ugotavlja' nja takšne lastne cene za °D' račun dohodka niti ne bi bU treba. Naj bo dovolj, je dejal tova riš Škulj. Bistveno pri vse tem je, da se je treba dogov riti za to, kakšno organizacu. podjetja hočemo, kakšna naj bila v bližnji in kakšna v dal) ni perspektivi. Zato je Parnejn no, če se ob dopolnjevanju predelovanju statuta dog°v0 mo za te stvari in na tem zg dimo poglavitne člene, statuta- Kar se tovariša Škulja *' on je odločno za »leva v s* ku«. 15. komuna METLIKA 1. komuna VELENJE 2. komuna IDRIJA 3. komuna JESENICE 11. komuna GROSUPLJE 12. komuna MURSKA SOBOTA 13. komuna PTUJ 14. komuna TREBNJE Občinski praznik — 26. november 1963 — bo v metliški občini res praznik slehernega občana. Verjamem, da ga bodo praznovali bolj slovesno kot kdaj koli doslej. Upravičeno bodo ponosni na svoje uspehe pri krepitvi gospodarske moči občine; .pregledali bodo sadove svojih dosedanjih prizadevanj in nedvomno ugotovili, da so ubrali pravo pot, ki vodi k hitrejšemu napredku. Ne gre zgolj za spobdudne rezultate sicer še vedno maloštevilnih, čeprav praviloma mladih delovnih organizacij, temveč za druge pridobitve, ki so jih Belokranjci tako želeli in od katerih si veliko obetajo. Predvsem gre za košček asfaltnega traku čez Gorjance. Letos se že lahko peljete v Metliko po asfaltni cesti — iz Novega mesta; upajmo, da se bomo čez čas lahko pripeljali po taki cesti v Metliko tudi iz Vinice... Novi hotel v Metliki bo spričo odprtih vrat — tako Belokranjci govorijo o novi cesti — v prelepo Belo krajino eden od temeljev turizma. Gozdovi belih brez, zeleni travniki, vinogradi znanih trt, med katerimi se bele zidanice, obilo sadja, tople pomladi in čudovite jeseni, zgodovinske znamenitosti, topla Kolpa, slovita prijaznost domačinov — vse to bo privabljalo v Belo krajino vse več obiskovalcev. In ugotovili bodo, da Bela krajina ni več samo lepa .., 4. komuna KRANJ 5. komuna KAMNIK 6. komuna SEŽANA 7. komuna NOVO MESTO 8. komuna SEVNICA 9. komuna LOGATEC 10. komuna NOVA GORICA opremili s potrebnimi instrumenti in zagotovili potreben zdravstveni kader. Drobna ilustracija: zdravstveni dom v Metliki v svoji preventivni dejavnosti pregleduje in zdravi zobe vsem šoloobveznim otrokom. Velik napredek so dosegli v šolstvu. Najprej so obnovili požgano šolo na Radoviči, adaptirali šolo na Suhorju, dozidali učilnice v Podzemlju, uredili otroški vrtec in šolsko kuhinjo v Metliki. V občini so osemletke, kadrovsko dobro zasedene. Še pred petimi leti niso imeli dovolj učiteljev (predmetnih še danes ni dovolj), toda zdaj so tu štipendisti. Skrb za kadre se zrcali tudi v dejstvu, da občinska skupščina trenutno štipendira 16 študentov na srednjih in 4 na višjih šolah. Medtem se je spremenilo tudi mesto Metlika. Nove stavbe, ureditev ■ ulic, trgov, parkov, kanalizacije, vodovoda, novi trgovski lokali — to so spremembe oziroma novosti v mestu, za katerega že imajo urbanistični načrt. Ta jim je vodilo, ko se lotijo kakršnekoli gradnje. V zvezi s turističnimi načrti stremijo po ureditvi vseh naselij od Gorjancev do Gradaca. Tako, da bo Bela krajina še lepša. In, seveda, bogatejša. BELA KRAJINA NI SAMO LEPA »BETI« — belokranjska industrija trikotaže — krožni pletilni stroji Belokranjci so svobodoljubni ljudje. Njihov delež v narodnoosvobodilni borbi je nov dokaz za to. Bela kra-nna je zibelka slovenskega partizanstva. Dogodek pred 21. leti — 26. novembra 1942. leta — v spomin katerega so si Metličani izbrali 26. november za občinski praznik, ni zapisan v zgodovini le kot podvig enot udarne brigade »Ivana Cankarja« in 13. proletarske brigade. Likvidacija belogardistične postojanke na Suhorju je povzročila, da tod nikoli več ni bilo take postojanke. V z bojem priborjeni svobodi pa so se morali Belokranjci lotiti novih nalog. Metliška občina je po številu Prebivalstva najmanjša občina v SR Sloveniji. Ob popisu leta 1961 je štela 6381 prebivalcev, kii so živeli v Metliki in šestdesetih vaških naseljih. Spomnimo pa se na dejstvo, da je kljub znanemu izseljevanju Belokranjcev v tujino — koliko jih srečamo še v čezmorskih deželah, kamor so odšli za kruhom — pred vojno živelo na območju današnje metliške občine približno 9000 ljudi. To Pa pomeni, da je bilo izseljevanje po vojni še močnejše. Ne več v inozemstvo, temveč v druge, industrijsko bolj razvite kraje države oziroma tja, kjer so po vojni zgrajene tovarne potrebovale delovne moči. Teh Pa je bilo v teh krajih več ko dovolj. Industrije ni bilo nobene, slabo razvita obrt in pa promet z lesom (Gradac) pa ni nudila možnosti zaposlitve večjega števila prebivalcev. Reši- tev je bila v industrializaciji, kateri so doslej prizadevni Metličani ob pomoči vse družbe že postavili temelje. Njen začetek pa dejansko sega le nekaj let nazaj, v 1956. leto, ko je v Metliki začela delovati Belokranjska trikotažna industrija (BETI). Drugi korak na tem področju je bil storjen z ustanovitvijo NOVO-TEKSOVEGA obrata v Metliki. Svoj delež k industrializaciji je dalo tudi LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA, ki se je razvilo na Suhorju. Po vsem tem nam ni treba naštevati podatkov za dlje kot pet let nazaj: 1958. leta je bila vrednost družbenega brutoprodukta, ustvarjenega v metliški občini, le 1 milijarda 445 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa 369,539.000 dinarjev. Narodni dohodek na prebivalca je v tem letu znašal 52.125 dinarjev, v občini pa je bilo zaposlenih v družbenem sektorju 395 oseb. V 1962. letu je bilo v občini že 923 zaposlenih, vrednost ustvarjenega družbenega brutoprodukta je že presegla 4 milijarde dinarjev, narodnega dohodka pa dobro poldrugo milijardo. Vrednost narodnega dohodka na prebivalca pa je že znašala 230.800 dinarjev. Po planu za letošnje leto — glede na dosedanjo realizacijo sklepamo, da ga bodo uresničili — bo brutoprodukt spet za 200 milijonov večji... Vzporedno s tem so razvijali družbene službe. V Metliki so zgradili sodoben zdravstveni dom, ga »BETI« — PRVA BELOKRANJSKA TOVARNA Iz majhne obrtne delavnice v Črnomlju je nastalo invalidsko podjetje strojno pletiljstvo, ki se je razvilo v trikotažno industrijo Belokranjka. Leta 1956 se je podjetje preselilo iz Črnomlja v Metliko. To je bil zarodek industrializacije Metlike. Majhno podjetje je imelo delovne prostore v nekdanjem internatu; kmalu pa so postali pretesni. 1960. leta so se preselili v adaptirane prostore bivše vojašnice. Tisto leto je bilo v BETI — ob preselitvi iz Črnomlja v Metliko se je podjetje preimenovalo v BELOKRANJSKO TRIKOTAŽNO INDUSTRIJO (BETI) — 120 zaposlenih, vrednost brutoprodukta tovarne pa je bila že 381,866.000 dinarjev. Danes je v BETI že 450 zaposlenih. Po letošnjem planu naj bi izdelali za 1 milijardo in 40 milijonov dinarjev izdelkov; do konca septembra so že ustvarili za 744 milijonov dinarjev brutoprodukta. V omenjenih prostorih tovarne v Metliki dela danes 300 oseb. 150 jih je zaposlenih v črnomeljskem obratu. V Črnomlju je namreč medtem nastalo novo trikotažno podjetje, ki pa se je priključilo k BETI — v obojestransko korist. Crnomeljski strokovni delavci in tamkajšnji delovni »NOVOTEKS« obrat II, Metlika — predilni prstenčev stroj, ki ga upravlja ena sama delavka L Pogled na Metliko prostori so omogočili povečanje proizvodnje, ki jo je BETI lahko plasirala na trg glede na že pridobljeni renome. BETI danes nedvomno uspešno posluje. Priznanje zasluži ves kolektiv. Razumeti moramo — in tudi ceniti — napore, ki so jih vložili pri delu. Ce ne poudarjamo znova težav v zvezi s prostori (vsekakor bodo v prihodnosti morali zgraditi nove), ne smemo prezreti, da so se morali uveljaviti na trgu kljub konkurenci že razvite trikotažne industrije v državi, da se je ves kader poučeval k temu delu šele, ko se je zaposlil v podjetju, da so imeli stare stroje, s katerimi je bilo delo naporno in — zamudno. Tovarna mora biti nenehno v rekonstrukciji, BETI pa je še kako bila potrebne rekonstrukcije. Zdaj imajo sodoben strojni park. V prvi lazi rekonstrukcije so izločili ploske stroje za volno in bombažne majice, okrogle in »rasel« stroje pa so poslali v predelavo oziroma v preureditev za proizvodnjo finega pletiva. Ce obiščemo pletilnico danes, če opazujemo delavke, ki delajo ob štirih strojih, in dejansko samo nadzirajo stroje, medtem ko je prej ročna pletilja ves čas »telovadila«, bomo zaznali napredek in se prepričali, da smo v sodobni tovarni. To prepričanje nam utrdi vpogled na organizacijo dela, v to, lcako je organiziran notranji transport. Nič nepotrebnih prevozov ali prekladanja surovin, polizdelkov ali izdelkov. Skratka, tudi notranji transport je sodobno urejen, kot terja sodobno organizirana proizvodnja: od skladišča surovin — preko snovanja in navijal-nice — v pletilnico — v barvarno — v oddelek konfekcije ,— v skladišče gotovih izdelkov. Barvarna, mimogrede omenjeno, je pravzaprav nova oridobitev: glede barvanja bombažnega. blaga so se osamosvojili letos aprila, ob našem obisku tovarne pa so montirali nov natezalni stroj in druge ustrezne naprave za sintetiko. Tako se bodo osamosvojili tudi glede tega. Doslej so bili odvisni od uslug drugih in prav zaradi te odvisnosti se je konfekcijski oddelek marsikdaj znašel v težavah. Usluge niso bile pravočasno izvršene in blaga ni bilo... Belokranjska industrija trikotaže proizvaja sintetično in svileno trikotažo in čipke. Slednje za potrebe lastne proizvodnje, delno tudi za prodajo. Znano je, da so čipke prej morali uvažati. Zdaj so devize za to prihranjene, hkrati pa je BETI pričela izdelke izvažati. Računajo, da bodo letos izvozili za 30.000 dolarjev svojih izdelkov v Švico in Zahodno Nemčijo. BETI se torej prav uspešno razvija. Nadaljnja rekonstrukcija bo omogočala vse večjo proizvodnjo. V 'komuni nedvoumno poudarjajo, da pričakujejo od BETI čez dve leti proizvodnjo v vrednosti treh milijard dinarjev. Po vsem, kar "smo povedali, so pričakovanja utemeljena. »NOVOTEKS« — OBRAT II — METLIKA Pred leti, nekako v 1956. letu. so v novomeški tekstilni tovarni »NOVOTEKS« pričeli pripravljati načrte za gradnjo predilnice. Kot je znano, se je »NOVOTEKS« specializiral za proizvodnjo moških tkanin iz česane preje; tako surovino so morali uvažati. Logično je, da so se želeli osamosvojiti. Medtem pa je.bila, da bi pomagali nerazviti metliški občini, zgrajena v Metliki proizvodna hala. Za kaj jo uporabiti? »NOVOTEKS« torei pripravlja načrte za gradnjo predilnice, v Metliki pa stoji neizkoriščena zgradba. Delavski svet »NOVOTEKSA« se je odpovedal .tovrstni gradnji v Novem mestu in (Nadaljevanje na naslednji strani) '^XXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXSXXXXXXXXCCCeO.XXS\\XXXX\XXXXXXXXXVSX\V^X\XXXVCNXNNX>čC^XV.XXXXXXXXXXV^XNX\\^XXXX\XXXXXVXX\XXXXSXXX\.XXV'rvXVXV*XXXXX\XXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXX\XXXXXNXXXX\XXXXN\XXVXX\NNVXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx/ ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VA\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V»\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ prevzel stavbo (in vse obveznosti) v Metliki. Obrat — predilnica česane vodne v Metliki — je pričel poskusno obratovati konec 1958. leta. Po elaboratu naj bi tam proizvajali v treh izmenah 402 toni preje. Ko je pričela predilnica redno obratovati v treh izmenah (skupaj 220 zaposlenih), se je povečal količinski plan na 540 ton. Prvi čas obratovanja je obrat proizvajal tkalsko prejo za potrebe »NOVOTEKSA« pa tudi druge vol-narsike industrije. Proizvajal je tudi trikotažno prejo. Ko pa so povečali tkalnico v Novem mestu, je vso tkalsko prejo prevzel matični obrat. Vzporedno s specializacijo tovarne v Novem mestu je bilo potrebno specializirati tudi proizvodnjo metliškega obrata. Specializirana proizvodnja tako imenovanih česanih tkanin .zahteva razen sodobne oplemenilnice tudi sodobno predpripravo tkalnice. Le-ta po tehnologiji proizvodnje sodi k tkalnici in mora biti neposredno ob njej. Medtem pa se je »NOVOTEKS« vključil v mednarodno delitev dela, se pravi, pričel izvažati. Prav zaradi zahtev tujega trga so morali oziroma marajo izdelovati tkanine iz tanjše preje (preje višjih številk, kot pravijo tekstilci), toda za tako proizvodnjo obrat v Metliki ni bil prilagojen. Zato so, prav letos, izločili iz metliške predilnice tri s-troje, ki so sicer spadali v predpripravo v tkalnico in jih premestili v Novo mesto in tako pridobili prostor v obratu II za nove kapacitetne stroje, kar pomeni vskladitev proizvodnje, v pred-predilnici s predilnico, to pa omogoča proizvodnjo zaželenih in potrebnih višjih številk preje. Tako je torej danes obrat II »NOVOTEKSA« specializirana predilnica za proizvodnjo enojne tkalske preje. Še vedno v Metliki proizvajajo tudi trikotažno prejo, a vse manj in kaže, da bodo to proizvodnjo sčasoma opustili zaradi vse večjih potreb po enojni tkalski preji. Kot je znano, v Novem mestu povečujejo tkalnico. Ob taki specializaciji in z novimi stroji, bodo v metliškem obratu »NOVOTEKSA« z istim številom zaposlenih povečali že naslednje leto proizvodnjo na 630 ton. Produktivnost bo torej znatno večja kot doslej. in cest IV. reda, za snago mesta in preskrbuje prebivalce s pitno vodo. Razen tega imajo remontno v.jlav-nico (popravila hiš), mizarsko, kovaško ter vodno inštalatersko in sli-karsko-pleskarsko delavnico. MESTNA KLAVNICA METLIKA Obrtno podjetje MESTNA KLAVNICA ima razen klavnice tudi pet prodajaln mesa. Nujno potrebno bo urediti prostore klavnice, predvsem pa hladilne naprave. Podjetje posreduje sveže meso domačim potrošnikom, večje količine pa tudi mesnemu podjetju Stična. »KO-MET« Invalidski zavod Metlika — mali manekeni v pajacih, ki jih poleg drugega izdeluje tovarna »KO-MET« je lep primer, kako sodobni stroji v pridnih rokah lahko zagotovijo visoko produktivnost. V »KO-METU« pa vendar gre za izdelke, ki jih trg zahteva sicer v velikih količinah toda tudi v širokem asortimentu, predvsem pa v prvovrstni kakovosti. Da so ženske kot Metliški obrat »NOVOTEKSA« pa nakupovalke strog sodnik, je znano, ni v zadnjem času pridobil samo no- » — -i—- j—- - ,XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXWCvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvXXXVCX^XXXXV.^,XX'OvXXXXXXXXXXXX\XSXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXVvXXXXXX'W.XXXXNXX^ ve stroje. Zdaj ima dokončno urejene proizvodne prostore (stavba je urejena), največja pridobitev pa so nove klimatske naprave. Ureditev le-teh je bila potrebna zaradi zahtev samega tehnološkega postopka, nič manj pa zaradi zagotovitve dobrih delovnih pogojev. V Metliki raste nova generacija tekstilcev. Domačini postajajo mojstri svojega dela. Obrat je važen gospodarski činitelj v občini, kolektiv pa se zaveda, da ima v sedanji proizvodni usmeritvi, tako obrata kot vsega podjetja »NOVOTEKS«, trajne perspektive. »KO-MET« INVALIDSKI ZAVOD METLIKA Tista dvonadstropna stavba nekdanjega internata je, dejal bi, rojstna hiša metliške industrije. Zdaj v njej dela 135-članski kolektiv KONFEKCIJE METLIKA, že znan po imenu INVALIDSKI ZAVOD METLIKA. Da ni komet, ki nenadoma zažari in ugasne, temveč prej zvezda stalnica, če pač zapišem asociacijo,. bo razvidno iz nekaj skopih podatkov, ki jih bomo* nanizali. Pred dnevi je zavod stopil v četrto leto svojega obstoja. Ustanovljen je bil 3. novembra 1960. leta, ustanovil pa ga je ObLO Metlika ob sodelovanju republiškega zavoda za socialno zavarovanje in Zavoda za zaposlovanje delavcev Iz Ljubljane. Na začetku to ni bil zavod kot je danes. V takratnem INVALIDSKEM ZAVODU je bilo zaposlenih le 6 oseb. Pričeli so izdelovati konfekcijo in žensko perilo. Šest sodobnih brzoši-valnih.strojev in spretne roke kvalificiranih delavcev je kmalu pokazalo rezultat. Število zaposlenih se je počasi večalo, brutoprodukt 1961. leta pa je znašal 38,2 milijona dinarjev. Morda prvi hip pomislimo, da je to malo, vendar je bila številka večja kot je marsikdo pričakoval. Kazalo je, da so se lotili dela s prave plati. Že naslednje leto se je vrednost brutoprodukta skoraj potrojila — znašala je 112,7 milijona dinarjev. Letošnji plan je predvideval, ' ob povprečno 120 zaposlenih, vrednost proizvodnje v znesku 180 milijonov dinarjev; plan pa so 100-odstotno uresničili že v devetih mesecih, do konca leta pa ga bodo presegli za 100 milijonov dinarjev, ker so se novozaposleni že priučili delu. In kaj proizvajajo? V oddelku konfekcije: delovne obleke in delovne plašče (halje), otroške hlače, otroške pajace, v oddelku ženske galanterije pa: modrčke, steznike, pod-krilca, bluze in jutranje halje. Torej izdelke, ki so se jih lotili navkljub konkurenci in se kljub konkurenci uveljavili. Saj ne zmorejo izdelati toliko kot kupci z vseh strani naročajo. V tem se skriva, dejal bi, podvig ■kolektiva »KO-META». Tako kot vsa sedanja industrija v Metliki (čez nekaj let bodo v zvezi z Metliko govorili o tradicionalni tekstilni industriji, saj se je prva in najbolj razvila), tudi KONFEKCIJA METLIKA zaposluje delavce, pravzaprav delavke, saj so v krepki večini, ki so se svojemu delu priučile po nastopu službe. Po vsem tem smo dolžni povedati še nekaj besed o perspektivah zavoda. V prihodnjih letih bodo zgradili nove pro.izvodne prostore. Potrebovali bodo še več strojev in še več — in to si v občini žele — delavk. Računajo, da bo »KO-MET« 1965. leta s 350 zaposlenimi (seveda, že v novi hali) ustvarjal brutopro-dukt v znesku ene milijarde dinarjev, dve leti pozneje, s 500 zaposlenimi pa še za pol milijarde več. In kaj bo s prostori, v katerih je danes »KO-MET«? Spet bodo rojstna hiša nekemu novemu podjetju. Najbrž kovinske stroke. LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA Iz žagarskega obrata na Suhorju, zaposloval je 25 ljudi, ki so žagali les in iz mizarskega obrata v Gra-dacu — tam pa je bilo 10 stavbnih mizarjev — je nastalo LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA. Danes zaposluje že 120 delavcev, od tega jih je več kot sto zaposlenih v večjem obratu na Suhorju. V Gradacu je v mizarskem obratu 16 mizarjev, ki se ukvarjajo večidel s stavbnim mizarstvom. Ne le težnja po zaposlovanju, temveč predvsem potreba po izkoriščanju slabšega bukovega lesa je prispevale) k razvoju LPP, kot v Metliki označujejo to podjetje. Tako so se lotili proizvodnje lesne galanterije, raznih stolčkov, polic za rože, polic za knjige, za radijske sprejemnike, ročajev za čopiče in podobno. Pri tem so uspeli. Lani je brutopro-dukt podjetja znašal 166 milijonov dinarjev, letošnji plan pa že predvidela 200 milijonov. Letos so precej rekonstruirali podjetje: kotlovnico, lakirnico, uredili prezračevalne naprave. V načrtu imajo še razširitev delovnih prostorov, ureditev garderob in sanitarij, konec koncev bo treba zagotoviti, tudi nove pisarniške prostore. Na Suhorju bodo lahko zaposlili še kakih 30 do 50 delavcev. / LPP že nekaj časa izvaža. Letos bodo izvozili za 134.000 dolarjev, od tega vsaj polovico finalnih izdelkov. Dosedanje rekonstrukcije omogočajo podjetju nemoteno proizvodnjo lesne galanterije. Iz leta v leto izdelajo več izdelkov in izvozni plan za leto 1964 že predvideva 168.000 dolarjev. SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE METLIKA Trgovina v Metliki ne oskrbuje samo občane metliške občine, saj prihajajo nakupovat v Mx;liko tudi kupci od daleč onstran Kolpe. V zadnjih letih je SPLOŠN TRGOVSKO PODJETJE METLI A odprlo več poslovalnic in lahko Jčemo, da v 13 poslovalnicah tega rgovskega podjetja potrošnik dobi : toraj vse, kar sodi v Špecerijo, tekstil, konfekcijo, pohištvo, galanteri jo, steklo, železnino, elektrotehnični material; v svojem s k« cg ima podjetje tudi knjigarno ir- ,;>?pirnico, elenjavno trgovino in 1 .pcmsko črpalko. Le-to so zgradili ltisO.' leta. Povsem nova lokala, v novih stavbah, je Metlika pridobila 1958. leta (delikateso z bifejem) in 1960. leta (»Opremo«, ki tudi združuje dve prodajalni: pohištva in v drugem lokalu, elektrotehničnega materiala). Več drugih, starih lokalov, je podjetje adaptiralo in na novo opremilo. V podjetju je letos 42 zaposlenih. Računajo, da bodo v tem letu dosegli 390 milijonov dinarjev prometa, čeprav so planirali 345 milijonov. Tudi Metličani se ogrevajo za samopostrežno trgovino. Kolektiv SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA METLIKA razpravlja o združitvi z ljubljanskim. MERCATORJEM, ker sodi, da bi v sklopu močnega podjetja še več storil za modernizacijo metliške trgovske mreže. OBRTNO PODJETJE »MARMOR« — GRADAC Ukvarja se s kamnoseško dejavnostjo. Več lepih spomenikov je delo majhnega kolektiva obrtnega podjetja »Marmor« ' Gradac. Žal v bližini ni ustreznega kamna za njihovo delo; marmor kupujejo v drugih krajih. Delo v lastnih kamnolomih so morali opustiti zaradi slabe kakovosti surovine. Pripravljajo se na ustanovitev teracerskega obrata. Šest zaposlenih vestno izpolnjuje planske naloge; doslej so plan presegli za 20 odstotkov. PEČARIJA GRADAC V osmem letu svojega obstoja PEČARIJA Gradac dosega lepe uspehe. Kolektiv šteje 13 članov, ki gradijo vse vrste lončenih peči, montirajo tudi keramične ploščice in izdelujejo pečnice za peči. Letos si dograjujejo nove proizvodne prostore. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA Metliška kmetijska zadruga je bila ustanovljena 1946. leta. Danes je v zadrugi 90 zaposlenih. V svojem planu so si postavili nalogo ustvariti letos brutoprodukt v višini 495 milijonov dinarjev. , Vsekakor je KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA že danes važen činitelj v občini," kjer je kmetijstvo važna dejavnost. Pri tem ne mislimo samo na vlogo zadruge pri odkupu kmetijskih pridelkov, na pre-skrbovanje kmetovalcev z reprodukcijskim materialom ter na vlogo za-, druge v kooperaciji s kmetovalci, temveč predvsem na njeno lastno proizvodnjo. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA ima svoj kmetijski obrat s 120 hektari obdelovalne zemlje, lastne hleve za 300 glav goveje živine, lastno mlekarno, 10 hektarjev hmelje-vega nasada in sušilnice za hmelj. Bela Krajina pa najbolj slovi po svojih vinogradih. Zadruga bo obnovila okrog 60 hektarov vinogradov. Vinogradništvo bo vsekakor pomembna dejavnost zadruge. Prav gotovo bo takrat že danes sloveča metliška črnina, primerno kjetena in posredovana potrošnikom ■ v Originalnih steklenicah z etiketo KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA še bolj znana. Vsekakor pa bo KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA enakomerno skrbela za vse kmetijske panoge. KOMUNALNA UPRAVA METLIKA Ko so pričeli v Metliki intenzivneje urejevati mesto — graditi nove stavbe, asfaltirati ulico, urejevati parke — so morali podreti marsikatero staro hišo. Tako je prišlo do ustanovitve komunalne uprave, ki je sprva samo odstranjevala ruševine, pozneje pa prevzela vse komunalne službe. Danes 45-članski kolektiv KOMUNALNE UPRAVE v okviru svojih osmih enot skrbi za vzdrževanje javnih naprav v mestu Gradnja mostu v Primostku, na cesti, ki bo povezala Metliko preko Črnomlja z Vinico PEKARIJA METLIKA Tudi v Metliki vse bolj kupujejo kruh in ga vse manj pečejo doma. Zato je bila nujno potrebna nova parna pekarna, ki je tik pred dograditvijo. Ne le, da bodo peki imeli boljše delovne pogoje, lahko bodo spekli več kruha in peciva. To je še posebno važno zaradi nedvomnega razvoja turizma na področju občine. FOTO — KINO METLIKA Na koncu naj povemo, da ima-,,o v Metliki lep kinematograf, ki kljub prodoru televizije tudi v te kraje privablja številne obiskovalce. V sklopu tega podjetja je tudi metliški foto-atelje. KZ Metlika — hlevi v Logu Spomenik NOB Metlika — novi hotel tik pred otvoritvijo Vsem prebivalcem občine Metlika čestitajo za občinski praznik v reportaži navedena podjetja, politične in družbene organizacije občine, kolektivi delovnih organizacij in Občinska skupščina Metlika. as8Baas3s*a*Sa* T E L E S iti a VZGOJA Š P O R T - O D Najmiroljubnejši šport Kupil sem si boksarske r°kavice in vrečo za treniranje. Moja boljša polovica je zaradi tega vsa iz sebe in pošilja k psihiatru. *P°znam te kot pacifista,« Prigovarja zaskrbljeno, »tvoje nenadno navdušenje ~a boks je patološko. Boks 3® krvoločen šport, v rin-&h je skoraj toliko mrtvih kakor v Shakespearovih dramah.. Jaz pa se ji prešerno in brezskrbno smejem in z usnjenimi rokavicami suvam vrečastega nasprotnika, ki visi s stropa: h um... bum, bum... bum, bum, biim... Postal bom boksar. Nastopal bom v ringih, čeprav 36 z mojo duševnostjo vse v najlepšem redu. Ob pogleda na kri se mi še vedno zamajejo tla pod nogami in nisem postal niti za promi-. manj miroljuben. Pač pa 36 boks postal najmiroljubnejši šport. Krvoprelitje je tako rekoč izključeno. Boksarska zveza Jugoslavije zahteva, aa morajo boksarji na treningih uporabljati zaščitna sredstva. Zahteva sicer ni nova, ampak tokrat jo mora osak boksarski klub upoštevati. Na treningih bom orej docela varen. Prav tako pa bom varen na javnih nastopih. Rečeno je, da mora sodnik prekiniti igro, Ce vidi, da slabši nasprotnik dobiva udarce zaradi Neznanja. Ker sta partnerja malokdaj enakovredna, bo-“° javni nastopi praktična samo že igrive boksar-s 'e uverture rekreacijskega značaja. Dvakrat skočiš sem, dvakrat tja, medtem e nasprotnik zaradi večjega znanja boksne in sodnik Zabrlizga fiuuu ... Tekma se Konča brez zmagovalca in ®re2 premaganca. In seveda brez krvi in smrti. Boks ne bo več volk v kožuhu jagneta, ampak jagnje v kožuhu volka. Ha... , a • ■ • ha ... Bum ... bum, ujn--- bum, bum, bum.,. Čestitam vsem, ki so iz-asli to imenitno srednjo Pot. v nekaterih evropskih rzavp.h so boks pr epov e-a‘i kot preveč surov šport n s tem napravili medved- ih ,Us^u0° vsem njegovim gl btteljem. Pri nas pa, r ejte. smo boksu polomili 2l!a surovosti in postal je s.3miroljubnejši rekreacij-riri ^Port- Razgibalne vaje v n9u, bi ga na kratko Enačil. je seveda, če bosta izumoma nasprotnika ena-tebTedna v ringu, se bo ma nadaljevala, dokler gra ne omagata ali drug jsuQega ne ubijeta. To pa ko?e^ai čisto drugega, ka-Srh če umre en sam. Še pNri je v dvoje lažja in u finejša. Občinstvo, ki tujo kri, bo ob takih ('.jnerih pozabilo na razo- njemie iz Pr%j$njih Preki-(j0 nastopov in veselje z boksarskih nastopov bo Pet Poživljeno. 28orf^° to se meni ne' bo da _ °> kajti poskrbel bom, Partnerjem ne bova ni;r c°vredna. Zato: živel bu^ubni boks ... hurraaa, ’ bum, bum ... bum ... mmmmmmmm Pred nekaj dnevi na GR: Pokal za Markoviča... PO POSVETU O REZULTATIH KONGRESA ZA TELESNO KULTURO NISMO ZADOVOLJNI Preveč skrbimo za gledalce in vse prej kot dovolj za to, da bi tisti, ki danes tako pogosto polnijo sedeže v športnih arenah, tudi sami postali športniki Pet let je preteklo, odkar smo na I. jugoslovanskem kongresu telesne kulture v Beogradu soglasno sprejeli resolucijo, v kateri smo nakazali pot nadaljnjemu razvoju temeljne telesne vzgoje, športne rekreacije in tekmovalnega športa. Pet let je naokoli, odkar smo napovedali boj preživelim pojmovanjem: diletantizmu, športnemu larpuriartizmu, formalizmu, dirigirani telovadbi v'interesu organizacije, historicizmu in še številnim drugim nezdravim pojavom, kot so kupovanje igralcev, črni fondi, pretirana vročekrvnost na igriščih in podobno. In končno smo se po petih letih »preizkušnje« ponovno zbrali na posvetu v Beogradu, da se pogovorimo o rezultatih telesno-kulturncga kongresa iz leta 1958, da pogledamo, kateri sklepi in katere naše obljube so rodile sadove, in katere so ostale le na papirju... Res je, pet let je razmeroma kratka doba, pa vendar dovolj dolga, da se ozremo nazaj in ocenimo rezultate soglasno sprejete resolucije. Krivico bi delali sebi in družbi, če bi trdili, da se v zadnjih letih ničesar ni spremenilo, da sklepi beograjskega kongresa niso rodili določenih sadov. Že samo dejstvo, da smo potrošili na primer leta 1958 za te-lesnokulturno dejavnost 4 milijarde, v preteklem letu pa 14 milijard dinarjev, nazorno priča o drugačnem odnosu, o spremenjeni miselnosti na tem področju. Medtem ko je imela leta 195? Več kot polovica šol neredno telesno vzgojo, jih je . danes le še nekaj več kot 25 % takih, ki so prikrajšane za pouk telesne vzgoje. Tudi v razvoju športne rekreacije naših proizvajalcev smo dosegli korak naprej: dandanes štejejo vrste tistih ljudi v proizvodnji, ki svoj prosti čas že posvečajo tudi . športu, skoraj pol milijona. Na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih smo skupno osvojili 71 medalj! Številke so zgovorne... Še in še je bilo slišati na »malem kongresu« v Beogradu primerjave, podatke, - analize in tehtne besede, ki so govorile o tem, da napredujemo, čeprav počasi, pa vendar... Toda, ob vzporejanju storjenega in zamujenega, ob vzporejanju uspe- ’ hov in lepih besed, ki so ostale vse do danes le besede* je dele- gate »malega kongresa« dva dni-, kolikor je trajal posvet, navdajala misel, da se v preteklih petih letih nismo dovolj potrudili, in da so temu primerni tudi rezultati, ki močno zaostajajo za ostalim našim družbenim razvojem. Tako analize kažejo, da je še vedno 2 milijona mladih ljudi, fantov in deklet v razvoju povsem brez telesne vzgoje, da ne omenjamb ; brez — telesne kulture! To 'pomeni, da še vedno nimamo tiste baze, tistih temeljev (o katerih pišemo in govorimo že toliko časa, da nas boli že glava), iz katerih naj bi poganjala kvaliteta, iz katerih naj bi izšli ljudje, ki bi pozneje znali na svojih delovnih mestih utemeljevati koristi aktivnega oddiha, temeljev, katerih nadgradnjo bi sestavljali zares številni dobri in odlični tekmovalci, ki bi nas mogli dostojno zastopati na vsaki tekmi, na vsaki ravni. Če smo na posvetu slišali, da ima že blizu 75 % naših šol redno telesno vzgojo, moramo — če želimo biti objektivni — dodati tej informaciji še malce manj razveseljiv podatek: več kot polovica šol ima močno okrnjen pouk telesne vzgoje; zato, ker ni telovadnic, ker ni sredstev (na učenca pride letno za telesno vzgojo komaj nekaj več, kot pa stane porcija pečenega kostanja), ker v večini primerov »skrbijo« za pouk telesne vzgoje zanj povsem nekvalificirani ljudje, ki to delajo, ker morajo, pa čeprav si niti sami niso povsem na jasnem, če je telesna vzgoja zares potrebna... Še vedno ne moremo, oziroma ne znamo zvrtati denarja za skromne športne objekte, namenjene doraščajoči mladini. Td pomeni, da še vedno ne nudimo osnovnih pogojev za temeljno telesnokulturno dejavnost. Ni denarja..., še za nujnejše stvari ni sredstev! Tako govorimo, istočasno pa gradimo objekte za atraktivne prireditve, istočasno vlagamo milijarde v stadione in športne hale, v katerih bo lahko sedelo na tisoče in tisoče ljudi. V nekem mestu so se v času posveta pi govali, da bi zgradili nogo-rr.i li stadion za 20.000 gledalce- pa čeprav nima mesto niti polovico toliko prebivalcev... 6b dvodnevni diskusiji v Beogradu se tako človek upravičeno ni mogel znebiti občutka, da preveč skrbimo za gledalce in vse prej kot dovolj za to, da bi tisti, ki danes tako pogosto polnijo sedeže in stojišča v športnih arenah, tudi sami postali športniki. Kako skromna so na primer prizadevanja, da bi vključili žene in dekleta v telesnovzgojne organizacije, priča dejstvo, da je na sto moških komaj ena žena vključena v to ali ono športno organizacijo itd., itd. In zaključki? Množičnost, množičnost in spet množičnost. Seveda, pričenši pri temeljih, od spodaj navzgor ... Torej, »mali kongres«, ki je bil te dni v Beogradu, ne bo ostal v analih kot prelomnica naše telesnokulturne dejavnosti, še manj kot revolucionarna pre-okretnica. Prav nič od tega. »Mali kongres« nam pomeni le »osvežitev starih sklepov«, v katerih smo postali samo še bolj trdni kot pred petimi leti. ANDREJ ULAGA DELO ODBORA ZA ODDIH IN REKREACIJO PRI OBSS TRBOVLJE OB NOVIH NALOGAH V okviru občinskega sindikalnega sveta Trbovlje sta nekaj časa delovali samostojni komisiji za oddih in rekreacijo ter za delavske športne igre. Pozneje sta se obe komisiji združili v enoten odbor za oddih in rekreacijo. Naloga novega telesa je, da vzpostavi tesnejše stike s sindikalnimi podružnicami in drugimi telesnokulturnimt organizacij ami, hkrati pa, da uvede v delovne kolektive, odbore za oddih in rekreacijo. Izdelati mora tudi podrobno analizo perspektivnega razvoja oddiha in rekreacije v vseh delovnih organizacijah na področju trboveljske občine. V Trbovljah tudi ugotavljajo, da v večini tamkajšnjih delovnih organizacij še nimajo izdelanih pravilnikov o načinu koriščenja letnega dopusta nitj. ne. izdelanih načrtov za dodeljevanje dotacij. Omenjeni pravilniki hi seveda pripomogli članom kolektiva, da bi že na začetku leta planirali dopuste in si zagotovili prosta mesta. S tem bi dosegli, da bi bili počitniški domovi zasedeni skozi daljše obdobje in tako tudi bolje izkoriščeni. Odbor za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje si je v zadnjem času prizadeval, da bi rešil vrsto problemov, vendar v tem ni uspel v celoti, tako zaradi premajhnega razumevanja, pa tudi zaradi premajhnih sredstev za realizacijo načrtov. Ob razpravi o investiranju je komisija menila, da je nujno potrebno urediti bližnje, že zgrajene rekreacijske postojanke in se zavzeti za večje sodelovanje pri gradnji objektov za razvedrilo in počitek- -k- KJE JE MLADINA Na Gorenjskem že od leta 1960 sem g • telesnokulturni delavci ugotavljajo, da H v športna društva in klube ni več tajg! kega priliva mladih ljudi, kot je bilo to §| značilno še pred leti. Enostavno — ne-gj kateri resignirano ugotavljajo — ni več g mladine blizu. Pred leti so vsaj v dru-H štva Partizan še prihajali, da so po kon-= čani vadbi gledali televizijski program, g danes imajo televizijske aparate doma g in jim tako tudi vadba ni kaj dosti mar. Drugi spet iščejo vzrok za tako stanje drugod, češ: g pogoji za delo so slabi. Ni vaditeljev, pri delu ni več 1. tistega optimizma, ki je bil tako značilen za preteklo ob-g dobje... Ni... g Rezultat vsega tega je stagnacija v številu članstva po g društvih in klubih, iz leta v leto je manj nastopov, če pa g so že, niso več tako množični, udeležuje se jih le peščica, g Kot da bi ne bilo po društvih in klubih več tistega resnega g dela? Tako ugotavljajo telesnokulturni delavci. Pa ne bodimo črnogledi. Podobne ugotovitve bi lahko g zasledili tudi na Dolenjskem (podobno tarnanje sem slišal H pred dnevi), nekaj takega, pravijo, je tudi na Notranjih skem... . Raje se vprašajmo: Kaj- je takemu stanju vzrok? g Telesnokulturhi delavci bbdo v en mah rekli: Premalo S l"e PO društvih strokovnjakov. V občini Kranj, na primer, g pride na enega strokovnjaka 37 aktivriih članov iz društva g ali kluba, v občini Jesenice celo 63 članov, v občini Ra-g dovljica kar 68, v občini Škofja Loka 49, v Tržiču 60. Kaj nam povedo te številke? Preprosto samo eno. Va-g • diteljev, strokovnjakov po društvih je mnogo premalo in g še od naštetih jih najmanj polovica ne utegne opravljati H svojega dela, ker so ti navadno prezaposleni s svojim de-g lom, se pravi, da je število aktivnih članov v društvih in H klubih, ki pridejo na enega strokovnjaka, v resnici mnogo g večje. Po oceni enega iznied strokovnjakov; telesnokultur-g nega delavca: Na enega strokovnjaka, ki aktivno' dela v g . društvu ali klubu (seveda honorarno, ker za stalno našta-§j" vitev društva ih klubi nimajo denarja), pride najmanj g (samo v kranjski občini) 100 aktivnih članov. 1. Če je tako v kranjski občini, kaj bi potlej lahko zapi- g šali šele ža občino Jesenice, Radovljico itd. S In rezultat vsega tega? Mladi ljudje, ki pridejo v dru-g štvo ali klub, sb nemalokrat prepuščeni sami sebi. Nekaj g časa v takih pogojih dela v društvu ali klubu še vztrajajo, g a se tudi tega naveličajo in končno jih v društvo ali klub H ni več. Zabave si poiščejo sami. Zanimivo pa je nekaj. Medtem ko na Gorenjskem ugo-g tavijajo, da v društvih in klubih ni strokovnjakov, lahko g Pa tudi vidimo, da so na Gorenjskem le redke občine, ki g bi na srednji, višji ali visoki šoli za telesno kulturo, šti-g Pendirale študente. Samo občina Kranj ima nekaj štipen-g distov na omenjenih šolah, mnogo slabše je v ostalih goli renjskih področjih. ■ g Tako, kot kaže, tudi v perspektivi ni upati na bolj-H še čase. g Vzemimo primer občine Kranj. Pred leti so se odločili H in zdaj vsako leto štipendirajo nekaj študentov na šoli za g telesno kulturo. Trenutno jih štipendirajo pet. Malo, toda g Se vedno bolje kot nič, ali kot pravijo Kranjčani: v okviru g možnosti napravimo tisto, kar nam prilike nudijo. Pa je g res tako? Vprašajmo se: Kdo te študente po šolah usmeril ja? Jim je kdo poVedal, na kaj naj se specializirajo? g Utegne se celo zgoditi, da se, bodo vsi študent j e-štipendisti g na šoli specializirali na eno in isto panogo,, da se bodo vsi g odločili za šolsko telesno vzgojo. Nočem reči, da potrebe g po šolah ne obstajajo. Celo. zelo velike so, toda še vedno = manjše kot trenutno po društvih in klubih. Tako se utegne g zgoditi, da bodo v občini, ki štipendira, .kljub temu da g štipendira, po društvih in klubih. še naprej ostali brez g ' strokovnjakov, brez vzgojiteljev.. Poznani pa so tudi že drugi primeri, da strokovnjaka, . g ki so ga dolga leta »težko« čakali (in obenem mislili, da = bo z njegovim prihodom stvar na mah izboljšana), potlej g v praksi niso znali zaposliti... Pa kaj bi naštevali. g Oglejmo si raje to verižno reakcijo, ki bi jo lahko na-g daljevali. v nedogled. Po zvezah in občinah tarnajo, da g nimajo strokovnjakov, telesnokulturnih delavcev, v dru-g štvih in klubih ponavljajo isto, mladina, ki prihaja v klube = in društva, vsak dan to občuti... s Na šolah pa vzgajajo, premalo novih strokovnjakov, in g \ če jih že, zanje prepogosto ni posluha; zveze pripravljajo i premalo seminarjev za nove vaditelje in če jih že, ti tečaji i niso najbolje obiskani... g Rešitev pa je tako na moč preprosta. g No, pa to ni edini problem, s katerim se srečujejo te-g lesnokulturni delavci na Gorenjskem. Ce bi imeli na voljo g dovolj športnih objektov, potlej bi bilo tudi delo mnogo s lažje, pravijo športni delavci. Ali, ko bi imeli v uporabi g vsaj tiste športne objekte, ki že stoje,. so pa medtem po-| stali skladišča, stanovanja..., potlej bi bilo delo mnogo g lažje in. bi se stanje, kritično stanje z mladino, gotovo g kmalu izboljšalo. Tako pa se mladini ne da drenjati po g telovadnicah, ki pogosto niso higienične Toda na Gorenjskem 50 v zadnjih letih zgradili le en g večji športni objekt, oziroma gradijo ga še, in to stadion, j§ ki bo popolnoma izgotovljen šele v naslednjih letih (in to g v Kranju, kjer razmere še niso tako kritične), v drugih | gorenjskih občinah pa gre vse po starem, sicer vsako leto | na bolj majavih tirnicah. Nekaj številk samo v orientacijo: cela Gorenjska Ima | nekaj več kot 210 športnih objektov, od tega jih je treba | 37 takoj odšteti, ker so neuporabni. Od te skupne številke je 32 telovadnic, 4 »stadioni«, | vadišč, pod katerimi pojmujemo vsaj zasilni prostor za | najmanjše športno udejstvovanje, teh je 32, bazenov in g kopališč je 20 (tu so mišljena tudi kopališča ob rekah), I smučarskih skakalnic je 32 ... Pa kaj bi naštevali? Kaj je 180 več ali manj odsluženih | športnih objektov za nekaj sto tisoč ljudi? Malo je to, | gotovo premalo, da bi na podlagi tega lahko razmahnili | športno dejavnost na Gorenjskem, da bi v društva mla-I dina prihajala sama in da bi v klubih tudi ostajala, se | naprej razvijala. Nekaj bo treba spremeniti v tej deželi kranjski, kar | zadeva vaditelje oziroma športne strokovnjake po društvih | in klubih in kar zadeva športne objekte. J. G. Hill = = COLIBRI T-ll Tovarna Tomos vam je pripravila nove serije svojih popularnih Colibrijev. Ob novih, ugodnejših kreditnih pogojih, ki jih letos nudijo komunalne banke, lahko tudi vi postanete lastnik Colibrija. Izkoristite torej ugodno prildžnost! Vsa pojasnila glede nakupa lahko dobite v Tomosovih lastnih prodajalnah in pri vseh Tomosovih trgovskih zastopnikih. TOVUSlJfi MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER Izdelek kombinata »SVIT« Kamnik P 2 3 * 5 M 7 _ 9 10 _ 12 13 75 IS 16 1 J7 f8 19 r 2.0 21 22‘ 23 29 25 23 2/ ZB 29 3o 3/ __ __ Križanka Vodoravno: 1. egiptovski vojak (iz turškega sužnja), 7. mesto na Japonskem, 8. kratica znane škofjeloške tovarne, 9. trenje, 11. moštvo, ekipa, 13. začetnici prvega predsednika slovenske vlade, 14. površinska mera, 15. reka, ki teče skozi Firence, 17. negativno nabit del atoma, 18. trojanski junak, 20. vrsta mamila, 21. okrajšava za tega meseca, 23. povratni osebni zaimek, 24. koralni greben, 26. del sobe, 28. rimska boginja jeze, 29. nekdanja rimska provinca, 31. nauk, na katerem sloni praktično izvajanje. Navpično: 1. gradbeni material, 2. igralec, 3. domače moško ime, 4. latinski veznik, 5 raze vet j e, 6. geoldška doba, 10 del stanovanja, 12. besnost, strast, 16. vrsta divje zveri, 17. površinska mera (množ.), 18. pas, red, vrsta, 19. klic, poziv, 21. kemični element, 22. luža, stoječa voda, 25. del železniške proge (množ.), 27. češka pritr-dilnica, 30. oranje., REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kaskada, 7. vkapi, n, 8. ras, 9. rog, 11. Anit, 13. si, 14. N(ikola) T(esla), 15. klin, 17. Maira, 18. Ozalj, 20. mate, 21. da, 23. It. 24. cian, 26. Eol, 28, svi, 29. estet, 31. apoteka. Illllllllllllllllll! — Kaj pa je z njim,, ali ga boli zob? — Kje pa, iz treh podjetij je zletel, ker ni znal držati jezika za zobmi! — Zenica, začeli smo z 42-urnim delovnim tednom... — Čudovito, zdaj boš lahko veliko več delal honorarno! Prodajni servis LJUBLJANA - MARIBOR Zima je že tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije! == — Tole naše socialno zavarovanje je pa res odlično, spet nisem pri' šel pri zobozdravniku na vrsto! lil »Kaj hočem?« Schulz je priprl oči. »Svojega svaka? Kdo naj bi postal moj svak?« »Jaz,« je odvrnil Klaus. »Vi? Pazite se in ne zganjajte cenenih šal.« »Karl!« Eva se je previdno dotaknila bratove roke. »Klaus misli resno, kar govori.« »Res?« je. nejeverno vprašal Schulz. »Jasno!« Klaus je vstal in se pogumno za kak korak približal Schulzu. »Eva in jaz se bova poročila. Sklenjeno je. In če bi smatrali za potrebno, da vas po vseh pravilih poprosim za roko vase sestre... Prlosim lepo, pripravljen sem celo na tako žrtev.« Preden je Schulz vse prebavil, je rabil precej časa. Upal je, da se bo nekoč zgodilo tako, potem pa je to misel zavrgel kot neizpolnjen sen. Končnb je pričel s hripavim glasom: »Da se dobro razumemo, mladi mož: če moja sestra pričakuje otroka, še zdaleč ni treba, da bi jo na vsak način poročili. Razumeli? Otrok je ena stvar — in ljubezen druga — in zakon je spet nekaj povsem tretjega.« »Žp mogoče.« Klaus je ostal hladnokrven. »Pri naju pa se je ravno zbralo vse troje skupaj.« »Ce je tako...« Schulz je svečano vstal. »Potem sem zadnji, ki bi nasprotoval.« Stopil je korak in potem še enega proti Klausu. S silovito kretnjo je močno udaril svojega bodočega svaka po ramenih. V njegovih očeh se je nevarno lesketala vlaga. Potem je zgrabil sestro, si jo pritegnil na prsi in njegove dlani so dobile funkcijo vrtalnega svedra. Sopihal je z glasom, polnim zadovoljstva. »Vidva, pasja otroka!« je nato rekel osorno. »Spraviti mene tako iz ravnotež- ja, moj blagoslov pa imata. Presneto — kje je kava?« Eva je s smehom odhitela. »In kaj bo rekel tvoj oče? Že ve za vajino srečo?« »Se prezgodaj bo zvedel.« Klaus je bil videti čisto brezskrben. »In kaf bo rekel, si lahkto predstavljam. Pa mi je prilično figo mar!« »Kljub temu — tvoj oče je.« »Zdaj bom gotovo tudi sam kmalu oče,« je rekel Klaus z velikim zadovolj-stvfom. »In to se mi zdi najvažnejše. In svoje predstave imam, kakšen naj bo oče. Dvomim, če se moj lastni oče na očetovstvo kaj razume. Skoraj bi dejal: od njega sem se naučil, kakšen oče ne sme biti.« »Torej bodo težave,« je ugotovil Schulz. »Težav na pretek! Eno mi je čisto jasno: zaslužiti moram denar! Samo od zraka in ljubezni se ne da živeti.« »In kaj je s tvojim študijem?« »Nimam niti najmanjše želje, da bi postal jurist. To ni poklic zame. Ne verujem vanj... že mesece in mesece. Dvomim, če je kje vsaj kaka deloma pametna prayica.« »Previstoiko zame,« je odkrito priznal Schulz. »Vedno sem samo mislil: juristi gotovo morajo biti taki!« »No, ja... pa tudi bencinske črpalke morajo biti! In želim si delo, ki bo preprosto, preglednic in koristno. Zafo pravo rade volje obesim na klin in pričnem v prihodnje natakati bencin. Mi boš pri tem pomagal?« »Moj ljubi mladenič ...« Schulz je težko dihal in moral je sesti. »Že vidim: komplicirano bo. Toda, presneto, prestali bomo. Ne glede na to, kaj vse se bo razbilo!« Malo pred odhodom v Frankfurt je Tantau še enkrat poiskal Michaela Mei-nersa v Kolodvorskem hotelu. Bilo je še Tovariši 97 zgodaj zjutraj Meiners, le površno napravljen, je neobrit sedel na postelji. Podočnjaki pod njegqvimi oči so bili še glob-•ji kot sicer, barva obraza še bolj bleda-Komaj da je kaj spal. Seveda sta zopet govorila o dogodkih 20. aprila 1945. In o Meinersovih nekdanjih tovariših. »Kar se je pač takrat zgodilo,« je rekel Tantau, »je vaših šest tovarišev toliko kot pozabilo, tako pozabilo, kot bi se nikoli ne zgodilo. Naenkrat ste prišli, zmotili njihov mir in jih prisilili k razmišljanju. Možje, katerih velika večina je lepo zaljubljena sama vase.« Tantau je pomenljivo pomol? čals »Naredili ste jih negotove in spravil* v strah. Kajti trdili ste, da so na grozoten način nekaj zakrivili. To ni nenevarno *z' zivanje. In tako ste, Meiners, postali grož' nja. Skorajda grožnja življenja in smrt*. Meiners, odpotujte!« »In kaj boste vi?« »Jaz?« Tantau je zasanjano pogleda* proti oknu. »Igral bom igro, dragi Meiners. s katero nimate vi, ne da bi se ob njej opekli, kaj prida početi. Jaz bom te dobre tovariše še malo vznemirjal. Vedno z up®' njem, da najde morebiti ta ali oni le ‘e svojo vest. To bo namreč lahko očarlj*v postopek. In kaj naj storim... Ravno take stvari me veselijo.« Meiners je mrliško prebledel. Njegov'6 oči so izdajale grozo in strah. »Več veste, kot poveste,« je zašepetal. »Toda, kaj z® veste — JAZ vam nisem povedal.« »Dragi, mladi prijatelj! Pred petnajst]' mi leti so vas skušali odstraniti. Koga ^ danes to vznemirja? Lahko, da gre za s**' rovost neke skupine ljudi, pravno pa 5 tej skupini ne da več soditi.