Leto H. Poštnina plačana o gootolni. Ljubljana, četrtek 29. aprila 1920. Posamezna številka € NEODVISEN DNEVNIK Stev. 97. Cen« po pošti* K celo leto . H W— za pol leta . H ¥Z*— a četrt leta. K ZI-za 1 mesec.. H V- Zb L]nbljano mescCnu Dpidništuo in opran: Hopitapjeva ulica It. I Bredn. telsfon Ste?. 58 Posamezna številka 60 vliv Vlada proti obstrukciji v parlamentu. LDU Belgrad, 28. aprila. 86. redni ^stai}ck začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik Ribar ob 17. uri 45 minut. Takoj v ^cetku je preeital tajnik Mijovic na-g dopis ministrskega predsedni-ednika^ začasnega nar. predstavni-j, Va: »Gospod podpredsednik! Z ozi-v 111 *la Vašo izjavo, izzvano po mojem Prasanju v teku današnje seje, ki ste izvolili dati kraljevski vladi, da jeirlaJa °P°zicija tudi nadalje pri svo-obstrukcijskem držanju, katere-naž namerava dati izraza tudi na da-®nji seji, mi je čast sporočiti Vam imenu kraljevske vlade to-le: V in- teresu parlamenta in dežele želeč, da se niti začasno narodno predstavništvo niti dežela ne izpostavlja prizorom, kakršnim je bilo začasno narodno predstavništvo dosedaj torišče, naša dežela pa priča, kraljevska vlada soglasno z mislimi, ki sem jih razložil v svojem ekspozeju o politični situaciji, predloženem Nj. Vis. prestolonasledniku, ne more pod takimi okol-nostmi prihajati na seje začasnega narodnega predstavništva dotlej, dokler ostane opozicija pri tem svojem držanju. Podpis: Stojan M. Protič, j 28. aprila 1920.« so ta znesek dobili za to, da bi Italijani prej ko slej lahko zasedli železnico do Celja, ostali del do Špilja pa bi Italijani prepustili Nemcem. * milijone lir došlo za komunistično stavko. k RJafisJor, 27. aprila, Štrajkujoči da « n*St^ni železničarji se hvalijo, lahko štrajkajo delj časa, ker so lil' voditelji okrog 4,000.000 “ Nadalje raznašajo tudi vest, da ^Ooljuiaaio delavstvo proti komunističnemu vodstvu. pov8^, 28. aprila. Na Srbskem se je stv 0 na nac* ^ve tretjini delav- de/1’ ^ belgrajskem Delavskem domu je stvuVUV0 °ž°rčeno nastopilo proti vod-> kateremu očita, da je delavce golju- %otav!jan|e cen živlfensklm potrebščinam In določanje delavskih plač. falo, ko je trdilo, da gre za mezdna vprašanja, dejansko se je pa pripravljal prevrat. Še-le izjave dr, Topaloviča so delavstvu odprle oči. Ljubi ljana, 29. aprila. Jug. Strok. Zveza , —a na vlado zahtevo, naj se ustanovi b^a paritetna komisija, ki bo določala 1 Poslai. P°£e!-n cen? Pantetna komisija, n naiT.-.^^nskim potrebščinam in določala p'e Plače delavstvu. Podi -Ver’eništvo za soc- skrt)Stvo ie na zahteve izdalo naredbo, ki stopi p. v veljavo. Glasi se: skleDa.se usl-vari zanesljiva podstava za daijf je mezdnih pogodb, veljavnih za ver: 0 .dobo, se ustanavlja v področju po- ^oniin-1Stva Za soc‘alno skrbstvo posebna llaivaS'lia’--k* *ma nalogo, da ugotavlja cene loča Z?e!šim življenskim potrebščinam, do- žin t eksistenčni minimum samcev in dru- oblasT" °^aia v teh vprašanjih na zahtevo nisL- Cv *n strokovnih organizacij izvede- mnenje. _ Člen 2. živ]je 0,misi)a ugotavlja cene za nastopne no'jJ?e Potrebščine: goveje meso, slanici^ ast> Pšenično moko, krušno moko, ko-fiŽol pšenični zdrob, koruzni zdrob, pir ’ Je,čmeaček, kašo, zelje, repo, krom-jajc'a Ce,?u50. sladkor, sol, kavo, cikorijo, m0s’ *co- olje, kis, petrolej, drva, premisi; ^ Potrebi lahko pritegne ko- Ijencf V Sv°ej območje še druge važne živ-^ke Potrebščine. Cene se ugotavljajo za vsako zadnjo dekado v mesecu, in sicer posamič kakor tudi povprečno za vse navedene življenske potrebščine. Ako komisija ugotovi, da se cene omenjenih življenskih potrebščin v posameznih krajih bistveno razlikujejo, jih mora ugotoviti za te kraje ločeno, kakor tudi povprečno za vso Slovenijo. Člen 3, V komisijo pošljejo po enega zastopnika: 1, Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani. 2, Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani. 3, Gospodarska zveza v Ljubljani, 4, Nakupovalna zadruga v Ljubljani, 5, Strokovna komisija v Ljubljani. 6, Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, 7, Zveza industrijcev v Ljubljani, 8, Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani, Predsednika komisije imenuje poverjeništvo za socialno skrbstvo. Komisija sme v gotovih vprašanjih pri-tezati specialne izvedence k sejam. Ne besed! P. E, IriT. mir izvršujejo. GeoiM -Pari2> 28- a?rila- (Dun- KF) L!°7d vilj (|’e J® v pogovoru s časnikarjem izja-Ity[ijo ■ nePOsredna pogajanja med jaiiistv ^ ^ufioslavM° nedvomno najboljše vpraš.°. Za ugodno rešitev jadranskega rabitM,a' Anglija da je pripravljena upo-držala T°fn,.?nski dogovor, katerega se ji tni. j ‘alija med vojno s tolikimi žrtva ^'ezniki iskreno žele sestanka v je p3. i kar,\r* *em sestanku bo nemški držav-.?.aXzernal mesto, enako onemu Hi ^avil V:'!;n*®kih ministrskih predsednikov. 1* svo' ° Predl°Se in bo mogel obrazloži-*Vr0JČunazore Slede prihodnje ureditve r'^11 Problemov. ASence TI i2’ 28' aP‘‘ila' (Dun- KU T ^trski as-) V zbornici je naznanil mi- glja dnKMrec1lSe(^n^ Milierand, da je An-Potarf,;: 1 p mandat za Palestino in Mezo-^ržaVe t'rancija pa za Sirijo; Zedinjene ?ad Arm° naProsde prevzeti mandat »dalje eni’P ,a^. Pa določiti njene meje. Millera'c lziavil ministrski predsednik SarmstnrH iiSe lzPraznita Frankfurt in ? Ih čet ’ .or hitro se bo število nem-a^°i kakV .rutr,8kem okrožju zmanjšalo. °r je bilo predvideno v dogovoru z dne 8. avgusta. Ministrski predsednik je dejal, da je bilo načelo konferencam v San Remu, izključiti vsako misel o reviziji pogodbe. Prebral je izjavo zaveznikov in rekel: Z njo (izjavo) stopalo v pozitivno pe-rijodo izvedbe pogodbe. Sporazum zaveznikov je iskrenejši nego kdaj prej. Zavezniki so se poslovili od San Rema z veliko gotovostjo glede potrebe in moči svojega sporazuma. Konferenca ni bila brezuspešno delo. (Odobravanje po vsej zbornici.) LDU Berlin, 28. aprila. (Dun. KU) Pressinformation javlja iz Washingtona: Senat in reprezentacijska zbornica sta se z večino izjavila za vzpostavitev trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo na podstavi starih pogodb. Trgovinske zbornice so v vlado zahtevale takojšnjo vzpostavitev trgovine z obema državama, STAVKA V NEMČIJI. LDU Berlin, 28, aprila. (Dun. KU) »Achtuhr-Abendblatt« poroča: Plovci na Labi in Odri so zaradi mezde zastavkali; zbog tega je oskrba Veleberlina z živili hudo prizadeta, pravtako tudi oskrba Hamburga, ker je stavka na Labi od Draž-dan do Hamburga splošna. Komaj je zlomljen komunistični puč, ki je grozil upropastiti državo in začeti splošen pokolj, že se dozdeva, kakor da hoče na drugi strani velekapitalistična struja izrabiti javno mnenje za svoje namene. Oglašajo se razni poklicani in nepoklicani snubci in oznanjajo svoje načrte, Ti ljudje se čutijo sedaj gotove in korajžne. Celo nauke dele na levo in desno. Po njihovem mnenju bi sedaj moral prenehati vsak boj proti kapitalizmu in korupciji Drže se namreč naivnega mnenja, da je boj proti kapitalizmu kriv komunističnega pokreta, Zato moramo poudariti svoje stališče. Kakor smo nasprotniki nasilnih prevratov in pučev, ki pomenijo oslabitev gospodarstva, nevarnost za državo in nesrečo za ljudstvo, smo prav tako odločni nasprotniki vsakemu izkoriščevanju delavnega ljudstva od strani kapitalistične družbe. Če ta nesocialni in nesrečni posel izkoriščan;a vrši kaka judovska ali narodna banka, judovski ali ljubljanski verižnik, je Za stvar brez pomena. Zlo ostane zlo, naj ga izvrši ta ali oni. Današnje gospodarske ali politične razmere so ustvarile eksplozivnih snovij med množico. Verižništvo in oderuštvo tira ljudi v obup. Obstrukcija kapitalističnih elementov v zbornici onemogočuje izvedbo socialnih zakonov, preprečuje izvedbo volilnega zakona in volitve, Tu je treba spremembe. In če kdo le količkaj hoče ustvariti med ljudstvom boljše razpoloženje, naj gre in pomaga, da se važne socialne postave rešijo ljudstvu v korist. Sedanje stanje je voda na mlin onim, ki to zlorabljajo v svoje sebične namene. Ljudje najtemnejše preteklosti s vrivajo masi za voditelje, Ali ni značilno, da so pri komunističnem hujskaču, ki je hujskal reveže v smrt, našli poleg bodala in revolverja tudi sijajno zalogo masti in moke? Tihotapski in verižniški elementi, ki se bojijo luči in reda, so najhujši agitatorji za prevrat, Tu je treba odločnega nastopanja. Danes se svobodomiselno meščanstvo sklicuje na posurovelost množice ter s prstom kaže na one, ki so pred Leoniščem s palico do krvi pretepli katoliškega duhovnika. Zraven pa pomenljivo s prstom kažejo in uče: »Ne pišite več tako! Tudi po vas bodo padli!« Dobro se zavedamo, da bi ob vsakem uspehu kakega puča, naj-prvo padli ne le po duhovnikih, marveč proti vsem krščanskim ljudem. Sovraštvo do vsega, kar je krščansko, razjeda srca mnogoterih v sloju proletarcev. Toda, pra-šajte se gospoda: Kdo je tega kriv? Vaši otroci so to! Meščansko svobodomiselstvo je zaneslo svojega protikrščanskega duha v sloje, ki ste doslej nad njimi gospodarili. In, ko mine nevarnost, ki se stresete pred njo, ko iz boječih kuncev zopet prilezejo n k dan junaki velikih besed, tedaj boste zopet začeli staro lajno o krščanstvu in o farjih. I nče bi Vi danes še mogli delali revolucije, če bi še kdo šel na barikade za meščansko revolucijo, bi si današnje meščansko svobodomiselstvo prav nič ne pomišljalo slediti vzgledom komunistov izpred Leonišča, Mi hočemo socialnega dela, socialnih preosnov, ker vemo, da je brez tega izgubljena država. Hočemo pa tudi srčne izobrazbe ljudstva, ker le tako ljudstvo bo zmožno sprejemati vase vse sadove novega reda ter istega pomagati graditi. Brez vere, brez morale pa prave srčne izobrazbe množic ni in je ne bo! Zato je naše delo posvečeno krščanskemu socializmu. Kot krščanski ljudje obsojamo in pobijamo posurovelost, pobijamo nemoralo in svobodomiselstvo. Kot socialisti pa pobijamo izkoriščanje delovnega ljudstva. Kdor je z nami, naj dela v naših vrstah. Od samih besed pa ljudstvo ne bo sito in država ne rešena!____________ ITALIJA IN JUGOSLAVIJA. LDU Lyon, 28. aprila. (Brezžično.) »Matin« poroča iz San Rema, da se je včeraj Scialoja razgovarjal v Nizzi z dr, Irum-bičem, ki je bil na polu v Belgrad. Prihodnji sestanek med Scialojo in jugoslovenski-mi delegati bo v par dneh, in sicer ob jezeru Lago Maggiore. Diktatura proletarifa-ta ali demokracija? V velikih potezah gre socialni razvoj povsod skoro enoinisto pot; pot od feuda-lizma čez kapitalizem do socializma, Le politične oblike razvoja so bile in so v posameznih deželah povsem različne. Gospodarski pogoji vsake dežele določajo povsem tudi njen politični razvoj. Vsaka proletarska revolucija — če le ni sad različnih zahrbtnih elementov, kateri skušajo proletarsko maso izrabiti v svoje koristolov-ske namene — se mora razvijati v različnih deželah po različnih metodah. Da se mora zrušiti sistem modernega kapitalizma je gotovo, gotovo je pa tudi, da mora proletarstvo govoriti glasno besedo. Komunizem vidi svojo bodočo zmago le v diktaturi proletariata, le v diktaturi sovjetov. »Vso oblast sovjetom« vpijejo komunisti! Toda kateri naj bi bili ti sveti? Mar samo delavski in vojaški sveti? Samo oni bi tvorili pravo diktoturo proletariata in ti naj ukazujejo večini; n. pr.: v Jugoslaviji 86 odstotkom kmetskega prebivalstva? Ali ni to utopija? Kmet bi se gotovo zoperstavil, živila v mesta ustavil, proti nasilni rekvizi-ciji pa bi bil v pasivni rezistenci. Diktatura proletariata bi ne bila v stanu zadušiti kmetski odpor. Če pa pritegnejo še kmetske svete bi to ne bila več diktatura proletariata, to bi bila ž koalicija proletariata s kmeti. Računati s tem pa ni mogoče, ker kmetje danes ne tvorijo več fanatične mase, ker oni ne uvidevajo svoje rešitve v krvavi prevratni revoluciji. Politična zavednost ljudstva to zabranjuje! Ali je pa sploh možno, da nastopi namesto demokracije, vlade ljudstva diktatura proletariata; namesto jednakopravnosti vseh državljanov le jednakopravnost enega sloja? Namesto občinskega sveta, kateri je izvoljen od vsega ljudstva, naj bi delavski in vojaški sveti prevzeli občinsko upravo? V državi naj bi namesto narodnega predstavništva nastopil neizvoljeni kongres delavskih in vojaških svetov? Po ruski šabloni — katera je bila v Rusiji le malo časa mogoča — bi bilo to pri nas lahkomiselna pustolovščina, ki bi peljala v pogubo. Smo zagovorniki proletarskih pravic in odobravamo njegov boj, kef je pravičen, Toda prevrniti državno uredbo, hoteč si izboljšati svoj položaj, ko se lahko to zgodi mirnejšim, pravičnejšim potom, temu se pro“ tivimo. Ali je v resnici le diktatura proletariata, oziroma diktatura sovjetov edina zmožna udejstviti pravice proletarcev in jih varovati pred izkoriščevanjem? Prepričani smo, da so edino zagovorniki nasilnega prevrata zagrizeni zagovorniki te diktature. Če hoče proletariat doseči svoje pravice mora res imeti tudi politično moč v rokah. Toda to bo dobil najkrajše in naj-pravičneje potom demokracije. Le potom demokracije moramo in moremo smotreno zidati socialistično družbo, Le potom demokracije se da izvesti socializacija industrije, rudnikov itd. Za tako demokracijo gremo v skupen boj! To bi ne bila vlada nasilja, ki samo ruši, a ničesar ne ustvari, to bi bila prava ljudska vlada, vlada dela in socialne pravičnosti. Niti diktatura proletariata niti diktatura buržoazije, ampak prava demokracija! Splošna stavka tudi v Mariboru ponesrečena. Maribor, 27. aprila. Splošna stavka, ki se je tukaj proglasila za ponedeljek in torek, nam je pokazala dvoje: prvič, da ni vse socialistično ali komunistično in da to stranko zapuščajo že njeni lastni pristaši, kajti nad polovico delavstva je bilo proti štraj-ku. Seveda nekaterim ni bilo mogoče iti na delo vsled terorizma komunistov, z druge strani pa tudi radi tega ne, ker mnogi mojstri, pa tudi trgovci, * ki so še vedno bolj »deutschfreund-lich«, niso odprli svojih delavnic, odnosno trgovin. Drugič pa nam jo po* kazal ta štrajk, kako dobri državljani so nekateri tukajšnji trgovci, obrtniki itd. Svoje trgovine in delavnice so imeli zaprte radi tega, da bi pokazali svojo mržnjo do Jugoslavije. Te trgovce in razne takšne podjetnike, ki imajo srce v Nemški Avstriji in le želodec v Jugoslaviji, si bo pač treba zapomniti, kajti pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. Drugi dan, v torek, pa so imeli večinoma vsi odprte svoje trgovine in prodajalnice. V splošnem pa je še vse mirno. Komunistični železničarji se potikajo vsak dan po raznih gošali, kjer imajo zborovanja, danes na Pohorju, jutri v Pobrežkih gozdovih, tretjič spet kje drugje, a komaj da se kje zberejo, pa že pride straža in razpršijo se kot kafra, ali bolje, kot kozli brez pastirja. Mnogo štrajkujočih, in to še celo železničarji, če jih vprašaš, zakaj štrajkajo, ne vedo odgovora. Kakšen bolj korajžen pa ti pove naravnost: »Sovjetsko republiko hočemo!« Danes se je širila govorica, da pričnejo jutri, v sredo, 28. t. m. zopet delati štrajkujoči železničarji, pač pa bodo, prej ko bodo pričeli z delom, pometali vse slov. železničarje iz delavnic. Delavnica juž. žel. je zaprta in ostane najbrže delj časa, ker so vsi, ki so se javili, zaposleni v kurilnici. Od slov. železničarjev članov »Zveze jug. železničarjev« jih je še tudi nekaj, ki se niso še do danes javili na delo. Železničarji člani JSZ, ozir. Prometne zveze, pa opravljajo vsi svojo službo. Slavka železničarfev Uradno poročilo. LDU Ljubljana, 28. aprila. Uradno se poroča; Na južni železnici se je danes prijavilo skoro vse osobje v službo. Vozili so na vseh progah osebni vlaki, kakor včeraj, na progi Logatec—Špilje tudi več tovornih, oziroma živilskih vlakov, nadalje tudi ekspresni vlaki Belgrad—Pariz v obeh smereh. V vseh večjih postajah, kakor tudi v rudniških postajah, se premika in ranžira tovor. Jutri 29. t. m. bodo vozili na vseh progah osebni vlaki, med Ljubljano in Mariborom, razen dosedanjih mešanih vlakov, še v vsaki smeri po en osebni vlak, nadalje med Ljubljano in Zidanim mostom jutranji in večerni osebni vlak za šolarje in uradnike itd. Istotako zjutraj in popoldne po en osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. Zveza osebnih vlakov med Mariborom in Dunajem se zopet vzpostavi. Ekspresni vlaki Dunaj—Trst pričnejo voziti v ponedeljek 3. maja. Na progah državnih železnic v Sloveniji je od danes opoldne vzpostavljen ves osebni in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. Železničarska stavka je smatrati dejanski, četudi ne formelno, končana. Tudi vse drugo delavstvo po Sloveniji dela, stavkajo samo še rudarji. Mir in red se ni nikjer kalil. Železniški promet v Bosni normalen. LDU Sarajevo, 27. aprila. Položaj na progah železniškega ravnateljstva v Sarajevu dne 27. t. m. ob 18. uri: Vse železniško osobje je nastopilo službo, vsled česar se z jutrišnjim dnem otvarja popolni redni promet na progi Sarajevo-Bosanski Brod. Na progi Sarajevo-Gruž se vzpostavi normalni promet dne 30. t. m. Do tega dne se bodo med Konjičem in Jablanico očistile postaje, kjer je polno vagonov, in v mostarski delavnici popravile lokomotive. Na progah Doboj-Tuzla, Lavšd-Jajce-iiu-gojno, Sarajevo-Vardište - Uvac, Podlugo-vi-Vareš in Semizovac - Čembljanovici je poslednja d-Va dni vzpostavljen redni promet. Drugi osebni vlak na progi Sarajevo Brod se uvede takoj, čim se otvori promet na progi Zagreb-Beigrad. Smatrati se more, da je na bosansko-hercegovinskih železnicah stavka končana. Energičnim odredbam vlade, ki so streznile zavedene ljudi, je uspelo, na bosansko-hercegovinskih progah najprej uvesti redni železniški promet. WII.SQN IN MIROVNA POGODBA. LDU Pariz, 28. aprila (DunKU.) Wa-shingtonski listi pišejo, da bo predsednik Wilson v kratkem v senatu iznova predložil mirovno pogodbo, vendar pa da bo pogodbi dodal nekatere pridržke, ki bi vsebovali vse, kar smatra Wilson potrebnim za ameriške interese. TURKI V CARIGRADU. LDU Lyon, 28. aprila, (Brezžično.) V San Remu se je sklenilo, da ostanejo Turki v Carigradu, manjšinam pa se dajo potrebne garancije. Širite Jeterni iist“! Politične novice. r-(- Ubijalci parlamenta, 28. t, m. je bila sklicana seja narodnega predstavništva. Pred otvoritvijo je podpredsednik zbornice dr. Ribar priobčil vladi, da je Demokratska zajednica sklenila, da noče sodelovati v parlamentu in da bo tudi v bodoče sabotirala. Vlada je nato oficielno izjavila, da tega sramotnega stanja radi časti države pred zunanjim svetom in radi ugleda narodne skupščine ne more dalje trpeti, Ako bodo demokrati sabotirali tudi v prihodnji seji dne 3. maja, bo vlada parlament odgodila, kar so že odobrili na najvišjem mestu. Demokrati se igrajo z ognjem! + Vlada. Iz Belgrada poročajo, da sedanja vlada, ki ima za seboj zanesljivo parlamentarno večino, trdno stoji in ne misli na demisijo. Vesnič ostane v Parizu. Mogoče je dvoje: ali se sestavi koncentracijska vlada ali pa ostane na krmilu sedanja vlada. Misel na nevtralno vlado s tremi generali je padla. + Zunanji položaj. Prejšnja demo-kratsko-socialistična vlada se je bila odpovedala suvereniteti naše države nad Reko. Sedanja vlada tega ne more prena-rediti, tem manj ker sta nam »zaveznici« Francija in Anglija še vedno enako naklonjeni. Od nju nimamo ničesar pričakovati, zato se je sedanja vlada odločila za neposredni sporazum z Italijo. Le v vprašanjih, kjer bi bil neposredni sporazum nemogoč, naj bi odločili zavezniki, — Naša mirovna delegacija z dr. Trumbičem in dr. Žolger-jem se nenadoma vrača v Belgrad; politična javnost z napetostjo pričakuje pojasnil. -f- Komunistom za ušesa, »Arbeiter-zeitung« je po železničarskem štrajku v Avstriji, ki ga je delavstvo po ogromni večini odklonilo in tako že v prvih početkih zlomilo, priznalen uvodnik na naslov organiziranega delavstva. Tu čitamo med drugim besede, ki veljajo tudi za železničarski štrajk v Jugoslaviji in ki naj si jih naši komunisti in po njih zapeljano delavstvo zapiše za ušesa. »Arbeiterzeitung« piše; »Organizirani delavci vodijo svoj boj, ako tako sklene celota; ne dado se od neznatnih manjšin za boj komandirati. Morda bodo sedaj tudi ljudje, ki so na južni železnici že v drugo izzvali nezmiselno, vsem strokovnim načelom nasprotujočo akcijo in tako dovedli tiste, ki so sledili njihovemu nasvetu, v drugo do poraza, končno razumeli A-B-C strokovnega boja ., . Ne z nespametnimi in neodgovornimi posameznimi akcijami, ampak v smo-trenem, discipliniranem boju bo delavstvo doseglo tisto, kar potrebuje in do česar ima pravico.« + Voditelji komunistov v Mariboru. Iz Maribora: Kopač se še vedno sprehaja po Mariboru, in ima neprestano stike s stavkujočimi železničarji. Ravnotako je še prost tudi Wallisch, profesor državne gimnazije Favai. Njegov vreden drug pa je tudi učitelj Grčar, ki se tudi trudi in peha več za socialiste in komuniste in hujska po shodih, zoper vse kar ne trobi v njih rog in mu je šola le postranska stvar. Kam bomo prišli, če bo imela naša mladina takšne vzgojitelje? + Po volitvah v Čehoslovaški republiki, »Prager Tagblatt« priobčuje uvodnik pod naslovom: »Iz hrupa v tihoto«. List predvsem priznava, da so se vršile ravnokar izvršene volitve v češkoslovaško narodno skupščino svobodno, brez vsakega nedopustnega pritiska. Seveda so pa v volilnem boju vse stranke nastopale s skrajnimi sredstvi bodisi glede zahtev bodisi glede napadov na nasprotnike. Sedaj, ko je volilni boj končan in pride na vrsto resno delo v parlamentu, se morajo duhovi otde-sti vse pretiranosti in zagrizenosti; navidez nepremostljiva nasprotja se morajo rahlo poravnati s kompromisi. Od boja se ne da živeti, ampak od dela. Kakor se vidi, češki Nemci zaenkrat nimajo bojevitih namenov. V istotako spravnem zmislu je govoril na nekem shodu v Pragi o uspehu volitev ministrski predsednik Tušar, ki bo po vsej priliki predsedoval tudi bodoči prvi ustavni češkoslovaški vladi. Kot social, demokrat je seveda predvsem z zadovoljstvom naglasil zmago socialne demokracije. Rekel je, da se je ob y^litvah izvršil v republiki nekrvav prevrat v socializem. V tem je proti vsemu pričakovanju šla z ostalo deželo vškic tudi Slovaška, Češkoslovaška republikanska državna misel je izšla iz volitev povsodi nenavadno ojačena in okrepMena. Volja proletarijata, izražena v volitvah ne bo ostala brez vpliva na sestavo bodoče vlade ,na pravec notranje in zunanje politike. Delo socializacije bomo trajno in energično nadaljevali, previdno sicer, toda neomajno, dokler ne zgradimo popolne ustave novega produkcijskega in socialnega reda. Za to pa potrebujemo miru in zato morajo izginiti izmed nas zadnji ostanki starih predsodkov in narodnih prepirov. Z našimi nemškimi sodržavljani in vsemi drugimi narodi hočemo živeti v medsebojnem miru, zagotavljajoč jim vse svobo- ščine in koristi naših republikanskih uredb. — Na naslov agrarcev je izjavil Tušar, da mora država zaradi blagobiti splošnosti brezpogojno vztrajati na vezanem gospodarstvu s poljskimi pridelki, na drugi strani pa mora skrbeti za to, da bo kmet z vsemi potrebnimi industrijskimi izdelki v zadostni meri preskrbljen, ne da bi bil ob tem izročen nesramnemu izkoriščanju producentov in mestne trgovine. -f- Velik poraz boljševiške armade. Iz Varšave poročajo, da je poljska armada v Voliniji dne 25. t. m. izvršila protinapad proti boljševiški armadi in jo vrgla. Polja-k so porazili 38 pehotnih in 27 topniških boljševiških divizij in zasedli Žitomir. Dnevne novica. — Promet na Južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Pričenši danes, v četrtek 29. aprila vozijo do nadaljnjega nastopni osebni vlaki: Na progi Logatec—Zidani most—Zagreb—Sisek—Belgrad ekspresna vlaka št. 14 in 15, na progi Maribor—Ljubljana vlaka št. 35 a in 36 a, na progi Zidani most—Ljubljana vlaka št. 37 a in 42, na progi Ljubljana—Logatec vlaka št. 87 a in 84 a, na progi Ljubljana—Borovnica vlaka št. 35 c in 60 a, na progi Zidani most—Zagreb— Sisek vlaka št. 502 in 509, na progi Maribor—Špilje—Gradec—Dunaj vlaka št. 35 858, na progi Maribor—Špilje—Ljutomer vlaka št. 50/1801 in 1826 a/1821 a, na progi Maribor—Grabštajn vlaka št. 474/415 in 414/480, na progi Maribor—Pragersko— Kotoriba vlaka št. 356/205 in 228 b. Razen tega prevažata osebe do preklica še vlaka na progi Ljubljana—Maribor št. 858 in 831. — Od komunistov napadena pošta. Poročajo nam: Dne 23. aprila so zagorski komunisti ob belem dnevu napadli poštni voz, ki je po presledku prvič vozil pošto iz Zagorja v Izlake. Poštarica, ki je sama spremljala voz, je denarno in pisemsko pošto s pogumnim nastopom rešila. Listi in zavitki so oropani. —■ Napad na stražo. V Studencih pri Mariboru so v torek okrog 10. ure zvečer napadli štrajkujoči komunistični železničarji stražo pri železniškem prehpdu. Kmalu nato došla patrulja je napadalce razgnala ter je nekaj napadalcev ranjenih. Okrog polnoči je bilo zopet vse mirno. — Novinarske ali časopisne brzojavke se smejo po znižani taksi (t. j. za 50% navadne takse) sprejemati pod predpisanimi pogoji za sledeče države: Češkoslovaško, Madjarsko, Avstrijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo. Za poslednjo od 1. maja t, 1, dalje. Za druge države je plačati za časopisne brzojavke polno takso, — Enotna organizacija katoliške dobrodelnosti na Štajerskem. V Gradcu se je pod pokroviteljstvom škofijskega ordi-narijata ustanovilo Katoliško karitativno tajništvo. Tajništvo vodi odbor, v katerem so zastopane vse katoliške dobrodelne organizacije, tako da bo sedaj vse karitativno delo stalo pod enotnim, smotrenim vodstvom. Za predsednika je bil izvoljen vse-učiliški profesor dr. Ude. Novoustanovljeno tajništvo ima obsežen program: skrbstvo za dojence, oskrbovanje revežev in bolnikov, mladinstko skrbstvo, odprava pomanjkanja stanovanj, dobava živil, usta;v ljanje rešilnih domov, zavetišč in zavodov za nravno ogrožene, poklicno posvetovanje, pospeševanje in organiziranje boja proti različnim sovražnikom telesne, gospodarske in nravne moči ljudstva itd. Tajništvo bo nemudoma izvedlo velikopotezno konsumno organizacijo vseh katoliških zavodov v svrho neposredne nabave živil, tako da bodo prekupčevalci popolnoma izključeni. — Preobiij mleka na Holandskem, Ker ni naročil na surovo maslo in sir, imajo na Holandskem tako preobilje mleka ,da je ena sama tovarna več dni zaporedoma razdelila med ljudi brezplačno do 60.000 litrov mleka. Za pošiljanje mleka v inozemstvo nimajo dovolj posode. Sira imajo na Holandskem cele gore, ki ne vedo, kam z njim, — Zelenjava cenejša. V Gradcu so cene zelenjavi vsled obilice tega blaga zelo padle. Enak učinek ugodne spomladi se mora pokazati tudi pri nas, ako ne stojimo na glavi. — Sadje v cvetju kupujejo po Štajerskem- dunajski Židje. Tako v naprej navijajo cene sadja. Listi zahtevajo od vlade, naj take kupčije prepove oziroma razveljavi. —- Valute dne 28, aprila na zagrebški borzi: Dolarji (100) 14.600 K; avstrijske krone (100) 67 K; carski rublji (100) 192 K; češkoslovaške krone (100) 240 K; nemške marke (100) 270 K; rumunski leji (100) 268 K. liubSJaiishe novica. lj Na sodni dan se imenuje igra, ki jo je spisal pisatelj Rosegger, in ki jo bo igral Ljudski oder v nedeljo ob pol osmi uri. Igra bo končala točno ob pol deseti uri; dej-mic je zanimivo, narodno. Vstopnice se dobivajo že od danes naprej. Vstopnice, ki sob* kupljene za odpovedano predstavo »Otroške tragedije«, veljajo za to predstavo( kdor žeb, se mu vrne denar. lj »Stradajoč« komunist. O P13}^1 preiskave v stanovanju komunista K- M, ! našla policija 39 zavojčkov tobaka, v°)a' ški daljnogled in ruski bajonet. Vse to te zaplenila. Preiskavo vršeči oblastni organi so debelo gledali, ko so videli pri komunistu take zaloge masti, moke in drug1 živil, kakor jih zmorejo samo največji ve-rižniki. Ta komunist je bil seveda eden prvih hujskačev. lj Komunisti oropali lastno žrtev. Vdova po pokoj. Francetu Pangercu, ki je Pa del ob dogodkih na Zaloški cesti, AnrnU)3 Pangerc je naznanlia policiji, da so komunisti njenemu mrtvemu možu oropali srebrno uro in knjižico, v kateri je imel kron, lj Čiščenje po stavki. Policija opravlja sedaj zadnje posle s komunisti. Tako ;e z-t. m. razgnala na Martinovi cesti gnu*-® komunistov, ki so imeli svoje pogovore, gostilni Karla Draščka v Bohoričevi m*c! je našel revirni nadzornik Habe ljudi Pr* alkoholni pijači, nakar je ukazal gost1111 takoj zapreti, kateri ukrep je poiicB5. ravnateljstvo nemudoma potrdilo, Pok®1! je zaprla tudi gostilno »Pri črnem orlu«-kjer so točili vino v pokalicah, lj Komunistični računi pri s0^sC^ Preiskavo proti komunistom vodi na 'r Ijanskem deželnem sodišču svetnik m-Kaiser. — V ljubljanske zapore so Pr'P^ ljali dva komunistična voditelja iz £'iš°r ja. lj Nogometna tekma preložena. Za so boto in nedeljo napovedana nogome tekma se preloži na nedeljo 9. maja, ker vse javne prireditve prepovedane. lj Nevarna vlomilca Petra Primca 10 Atona Juriča so aretirali detektivi ko dvorske policijske ekspoziture; Jurič J® Pečnika, Primc pa iz Dola. Domačini ob poznajo kot nevarna vlomilca in so s® 113 Posavju naravnost oddahnili, ko so lZL deli, da sta aretirana. Dognalo se j®< ^ sta vlomila med drugim pri trgovcu Iva1 Pintarju v Spodnji Šiški, pri Agnoli » Glincah in pri Steinerju na Opekarski c sti. Ukradeno blago sta zakopala v goZ nad Šiško. iaisie novice. r Izjave slovečih naravoslovcev. največjih naravoslovcev našega časa, A glež Sir William Thomson (Lord K , vj je odgovoril meseca maja 1. 1903 nek*"' ^ londonskemu prosesorju, ki je (rdil. d;i v da ne more pričati za Boga stvarnik3' ga tajiti: »Vednostno mišljenje je prirTiC. no priznati Boga Stvarnika. Pred 40 ^ ® sem vprašal I.iebiga (slavnega naravoS'0^ ca), ali on veruje, da so trava in cvetU^ ki jih vidimo okrog sebe, čisto sam® sebe vzrastle. On mi odvrne: »Ne, leg® ^ morem verovati, kakor tudi ne morem rovati, da bi bila knjiga, ki jih opisni®- ^ sama od sebe postala.« Vsaki pojav 1'L^ ste volje je za vednost fizike, kenul® . matematike čudež. Ako dovolj tre m0 1 slite, vas bo ravno veda privedla do ‘®*b da boste nekako primorani verovati v J. ga, kar je temelj vsake vere. Naš!i ^ da veda ni nasprotnica vere, ampak m pomočnica.« Angleški časopis »Th® fj-f-Chroncle« navajo po navedbi Rih wey sledeče besede slavnega učenjaka steurja: »Nič ni naravnega — vse je cUj,0 vite; ako se gibljete z zobmi ali zv(r0je|t storite nekaj, česar vam noben živ ® 0 ne more pojasniti in razložiti.« Ako človek niti takih najnavadnejših reCt .Lj more pojasniti, kaj bi se upiral, verov večne resnice, dasi -jih ne ume. r Rešilna obleka. Nedavno so obleko, v kateri se je človeku netn°® . utopiti. Obleka je nepremočljiva in ^.e j<0-tudi nepredušna, drži človeka na vod'« ^ likor časa hoče. K obleki spadajo tun1 premočljivi čevlji, kateri so obloženi s cem, da drže človeka stoječega v ajo Obleko se je pred nekoliko časa Pol'‘ geč interesiranim ljudem, ko je človek ^Neomenjeno obleko zabredel v globoko ^ nomrzlo vodo in se prosto gibal, ne mu segala več kot do prsi. a Sladkorne izkaznice za zarnudn1 Zamudniki dobe sladkorne izkaznice 1 ^j), cer: iz 1. do V, okraja v petek, cja jffe aprila in iz VI. do X. okraja v tore