Glasilo »Samostojne gP kmetijske stranice sa Slovenijo".		
Naročnina: Mluletno . ................. Din 15-—	Kmet $9maga! si sam, in sv^Je stališče v tiriavl uravnaj si sami	Inserati t mali oglas! de 8 petit vrst........... š Din t-88 notice, Izjave, poslano, rekiame petit vrsta . . . . 0 Din 3*—
Uredništvo in upravniitvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši .»Ekonoma".
Vsem somišljenikom.
Mehanski prolikmetski listi, kakor x Jutro, »»Slovenec«, Tabor«, »Gospodar« in druga bankarska ropotija, bo veda« skušala begali naše vrste s takimi smrdljivimi bombami, kakor zadnji? z Voinjak-Drofenikovim izda-jalstvom.
Ne verujte ničesar takim nesramnim iažem. Pričakujte mirno in zavestno svoje glasilo »Kmetijski list«, ki Vam bo vse pošteno poročalo in istimi pisalo. Naše kmetske vrste se »Kole in samozavestno gremo v hoj preko vseh demokratskih in klerikalcih inmparij.
Novo mesto.
Nasprotniki razširjajo laž, da tov. Kline ni kandidat SKS. Objavljamo: Zaupniki okraja so tovariša Klinea soglasno določili za kandidata. Tov. Kline je izjavljal, da vsled prevelike zaposlenosti ne more sprejeti kandidature. Vršilo se je novo posvetovanje zaupnikov, ki pa so se zopet enoglasno odločili za tov. Klinca, katerega cel okraj smatra za najprimernejšega kandidata. Z czirom na tako voljo zaupnikov je tov. Kline izjavil, da kandidaturo na programu SKS sprejme. Že danes lahko rečemo, da mu je zagotovljena sijajna zmaga! Cel okraj ga bo volil!
Kmečkim fantom in in dekletom.
Občni zbor Zveze društev kmečkih fantov in deklet se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 11. uri dopoldne pri Llovdu v Ljubljani. Pošljite svoje delegate na občni zbor. Fantje in dekleta, ki se zanimajo za svojo organizacijo, prisostvujejo lahko občnem zboru tudi tedaj, ako niso delegati. Vsled tega pridite v velikem številu!
Polovična vožnja je dovoljena vsem »(deležnikom občnega zbora. Vsakdo kupi pri odhodni postaji cel listek ter pove, da se udeleži občnega zbora ter da ima polovično vožnjo. Listek v Ljubljani ne sme oddati, ker velja tudi za nazaj. V Ljubljani dobi vsak udeleženec občnega zbora legitimacijo in potrdilo, (la se je udeležil občnega zbora, kar velja potem kot legitimacija za polovično vožnjo.
Kmetijska družba zopet naša.
Klerikalci pogoreli in 'nazadovali!
V	pondeljek dopoldne se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe« in sicer za 1. 1923. Doslej se ta občni zbor ni mogel opraviti radi klerikalnih svinjarij, ki so lani svoj tehtl-mehtl z radikali — Markov protokol itd. — izkoristili na ta način proti slovenskemu kmetu, da so onemogočili redno poslovanje Kmetijske družbe" . Sarno našemu odločnemu nastopu se ima slovenski kmet zahvaliti, da je državni svet razveljavil vladine, pod klerikalnim vplivom ir. pritiskom izdane odredbe glede
Kmet. družbe« in da kmet lahko v družbi zopet sam odloča. In da kmetje hočemo sami odločati, to se je v pondeljek zopet jasno videlo.
Občni zbor je vodil vladni komisar g. dr. Spiller-Muys. Na predlog tov. Ažmana je občni zbor brzojavno pozdravil kralja, na kar je sledila volitev. Na Kranjskem je z večino 46 glasov in sicer z 118 glasovi zmagala lista SKS. Izvoljeni so: Za predsednika Ivo Sancin, oblastni kmetijski referent v Ljubljani; za II. podpredsednika Ivan Pipan iz Vižmarij pri Ljubljani; za odbornike: Ivan Ažman iz Hraš pri Bledu; Franc Hočevar iz Strug pri Kočevju; Martin Bajuk iz Božjakova; Anton Meden iz Begunj pri Cerknici; Ivan Remškar iz Brezovice; Alfonz Mencinger iz Boh. Bistrice; Boh. Skalicky, ravnatelj kmetijske šole na Grmu; Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah, Lovro Petovar iz Ivanjkovcev; Alojzij Pavlin, oblastni veterinarski referent v Ljubljani.
V	štajerski skupini so klerikalci,dobili 77, naša lista pa 57 glasov. Za I. podpredsednika je na ta način izvoljen zloglasni profesor Jarc. Kaj ta Kmečka zveza nima nobenega kmeta za to mesto? zelo značilno, da silijo kierikaki na taka mesta ljudi, ki nimajo pojma o kmetijstvu. Jarc je vendar s svojim ; kmetovanjem^ v Šiški dosti dobro dokazal, kakšne sposobnosti ima za kmetijstvo! Za računske pregledovalce sta izvoljena naša kandidata, in sicer: g. Ivan Pi-ber, župnik v Šenčurju nad Kranjem in Andrej Roškar iz Cvena pri Ljutomeru. V družbi je sedaj 12 naprednih in 9 klerikalnih odbornikov. Na prihodnjem občnem zboru bo cel odbor naš, ker zmagamo tudi na Štajerskem.
Omenimo še. da je med štajerskimi
delegati bilo par duhovnikov, ki so se zelo surovo obnašali. Nek delegat, za katerega so klerikalci mislili, da bo volil z njimi, je spoznal klerikalne lumparije in se je odločil voliti SKS j listo. To je zapazil nek duhovnik, ki je besen planil na kmeta-delegata in mu izpulil iz rok SKS listo. Nastalo je silno razburjenje in samo miroljubnosti naših tovarišev se ie zahvaliti, da delegati podivjanega duhovnika niso pobili na tla.
SIJAJEN SHOD PRI »LEVU«.
Popoldne ob 2. uri se je vršil sestanek SKS v dvorani pri Levu«. Razvil se je v sijajno zborovanje. Predsedoval je tov. Pipan. Prvi je govoril tov. Sancin, ki se je zahvalil za izvolitev v Kmetijsko družbo-. Nato je izredno živo govoril tov. Pu- j celj. Sledili so govori tovarišev Ku- i keca iz Žalca, Plavšaka iz Št. Jurja i ob Taboru, Ažmana iz Hraš, tajnika j Bukovca, Majcena iz Št. Janža, Čer- j neta iz Šiške, Hodnika iz Srednje va- j si in mnogih drugih. Vladalo je silno ! navdušenje, osobito še ob odločnih i izjavah štajerskih tovarišev, ki so vsi : odločno obsojali početje ljudi, kakor sta Drofenik in Vošnjak.
Mi gremo naprej!
Glasov] o razmerah na Štajerskem.
V zadevi Drofenika in Vošnjaka smo prejeli iz Štajerske od naših pristašev celo vrsto dopisov, v katerih se najstrožje obsoja početje imenovanih dveh ter se odobrava njujina izključitev iz stranke. Dva najznačilnejša dopisa v naslednjem objavljamo:
PRISTAŠEM SKS V MARIBORSKI OBLASTI.
Štiri leta predsedujem okr. odboru SKS ter me je veselilo, da ste bili zmiraj navdušeni za naš kmetski pokret. Opazovati pa sera začel že v početku osebe, ki so vlekle v stran ter jim ni bilo po godu, da so se mo i rale pokoravati sklepom okr. odbora. Za zadnjo sejo ©kr. odbora v vabilu nisem slavil na dnevni red volitve nosilca liste za mariborsko oblast, ker so se vabila prej razposlala, ko so bile volitve razpisane. Na dan seje , okr. odbora in zaupnikov pa je želelo mnogo tovarišev, da se mora isti dan določiti nosilca liste za našo oblast.
Po otvoritvi sem vprašal celi zbor, če se strinja s tovariši, ki predlagajo voliti nosilca liste. Samo Drofenik, Vošnjak in še trije člani zbora so glasovali proti.
Na predlog, da naj bo nositelj liste tov. Pucelj, je celi zbor razen pet članov z vzklikom živio Pucelj« potrdil predlog in za nosilca liste s tem izbral tov. Puclja. Tudi Drofenik in Vošnjak pritrdita sklepu večine.
Za 6. dec. pa sta sklicala Vošnjak in Drofenik ponovno sejo brez moje veuit sli, češ da ne sme biti nosilec liste Pueelj.
Jaz sem slučajno zvedel, da sta se mudila g. Drofenik in Vošnjak v demokratskem tajništvu v Mariboru ter sklepala s demokratsko stranko pakt ž njimi brez vodstva stranke. Mene kot predsednika niti vabila nista poslala.
Prišlo je na sejo dne 6. dec. 25 članov, ki sta jih povabila in računala, da so to njujini najboljši zaupniki. Seje. sem se udeležil brez vabila, jo vodil ter sem želel, da se zadeva reši mirnim potom in brez škode za našo stvar. Nato da Drofenik izjavo za kompromis z demokrati, na kar mu odgovorijo kmetje, da je njegova izjava sama farbarija. Sedaj je bil Drofenik prepričan, da je blamiran ter je razburjen z Vošnjakoni odšel od seje in ž njima dva poštena pristaša SKS, ki bodeta takoj spoznala Drofenik-Vošnjakovo slepomišenje.
Nato vprašam povabljene, kaj mislijo o celi stvari: Takoj so zahtevali izključitev Drofenika in Vošnjaka iz stranke. Nekateri so povdarjali, da bi se to bilo moralo storiti že pred dveini leti. Predlog se je sprejel in dal javnosti naznanje. Tovariši, tako ste izčistili stranko ter s tem storili koristno delo. Drofenika opozarjam, da naj reši poprej delniško zadevo mariborske tiskarne, ki jo je v prid mariborskim demokratom že takrat izvajal ter s tem povzročil SKS veliko škodo in s tem dokazal javnosti svojo politično in gospodarsko nesposobnost. Demokratom pa privoščim Drofenika in Vošnjaka in sem jim hvaležen, da so nam omogočili izključitev teh dveh.
In Vi pristaši SKS, ki ste se kakor skala dosedaj borili za kmečki pokret, storite tudi pri bodočih volitvah svojo dolžnosh-! Sedaj vidite, da nas iščejo voditelji nasprotnih strank, ker vidijo brez nas svoj pogin.
Na Kranjskem nimajo v SKS takšnih izdajalcev, kakor smo jih imeli dosedaj pri nas in kako lepo tam stranka napreduje! Upam, da bo odslej tudi pri nas bolje!
Na Jutrovo- očitanje, da sem Ptice! jev ožji privrženec, izjavljam: Če bi bila Drofenik in Vošnjak tako sposobna, idealna in resna politika kmetskega pokreta, kakor je tov. Pucelj, bi bil jaz ravno tako njujin ožji privrženec. Ker pa sta v teku štirih let pokazala popolno nesposobnost, delala prepir v stranki in razdor, zato sem bil tudi jaz za njujino izključitev iz stranke.
Maribor, 9. dec. 1924.
Anton Lipovšek,-
predsednik okrožnega o.šbora SKS.
I. Bunin. — Dr. N. Preobraženski:
(Konec.)
Bližal se je večer. Klepetave kavke so si iskale prostora na mrežah dimnikov nove hiše. Spavajoči se zbudili. Sinovi Lukj&na Stepžnova, mrki, gostolasi in trdni kmetje, so šli drug za drugim mimo se umivat k ribniku. Otrok, ki je sedel v vedru, se je z njim vred prevrnil in kričal po vsem dvorišču. Seva se je poslovil. No, pa srečno hodi, je rekel Lukjan Stepanov, bolj krepko se uči.« — Seva je skočil na svojo nervozno kobilico in jahal čez jez ribnika. Večerni hlad in molk sta se spuščala na stepo. Vrabci so napolnili ožgano golo ivico ob jezu z gostim, večernim, brezskrbnim čivkanjem. V rumenkasti redki vodi poleg jeza je mrgolelo drobnih vodnih stenic. Kmet, ki se je umival, je sedel na ilovnatem bregu brez pasa, zrcalil se je pod bregom in gledal na oranžasto solnce: spravljalo se je k počitku za stepo, za nepregledno ravan, v mlečno-modro suho meglo. Strnišče je bilo citro-naste barve. Pastirček z oteklo ustnico, v ovčji kapi, je počasi gnal po strnišču čredo ovac: »Krrj!« Šle so stisnjeno in še ščipale med potjo travo s
šumnim sopenjem. Seva se je odpeljal od pristave, z zavistjo pogledal na njen mir in zložnost, udaril konja z bičem in se spustil v dir. Ostavil je za seboj oblak prahu. Ta oblak se je raztegnil na kilometer daleč in se dolgo, dolgo ni vsedel, dokler se ni stemnilo ...
V Moskvi je deževalo celo jesen. Mika ni pisal
in ne pošiljal denarja iz vasi — imel je zopet lju-	|
bico. Mama je bolehala, — vsaj pod to pretvezo	j
niso nikogar sprejeli. Sprejemali so samo Žedrin-	j
skega, strastnega ljubitelja gledališča. Bil je pri-	i
leten, zelo debel in do skrajnosti skrbno opravljen,	j
bil je nadušljiv in njegove ostre šale so slovele po	j
celem mestu. Novembra meseca se je Ljulju na	|
splošno presenečenje z njim cmožila. Zdaj je že	j
neprenehoma snežilo. Ponoči so dirjale po Tver-	j
skiu trojke, ena za drugo z bingljajočimi kraguljčki.	j
Žendrinski, ki se je zelo sprijaznil s Sevo, je živel,	I
kakor vedno, cele noči v svoji družbi v Streljni.	j
Jemal je Sevo vedno s seboj. Žendrinski je kadil na	' mrazu smodke in sedel v sibirskem kožuhu med
ženo in malo znamenito igralko. Nagibal se jfe	i
vedno k umetnici in govoril na tihem šale, da se	j
je glasno smejala in ga bila po rokah. Ljulju, zavita	i
--- »
!
11 Moskovska glavna ulica.	•
v drago lahko kožuhovino, v srednjeveškem žametastem baretu, je vtaknila obraz v nenavadno veliki ruuf in je žalostnih prosečih oči gledala na mladega huzarskega oficirja, ki je sedel nasproti. Njegov sosed, znamenit pevec, z obrazom velikaša iz časa Katarine,12 z lasmi, ostriženimi naokrog, kakor pri kmetih, toda v cilindru in medvedjem kožuhu, je delal lene in ravnodušne oči: bil je ljubosumen. Ljulju je žalostno mislila:
Jaz sem grda, pokvarjena ...
V Streljni in pri Jatoru1" se je šele pričelo življenje. Veselo je bilo stopiti noter med svetlobo, toploto, žareča ogledala, v topli zrak, ki je dišal po smodkah, šampanjcu in pečenih jerebicah. Veselo je bilo stresati bleščečo mrzlo soliko s kožuhovine in jo vreči v roke urnih služabnikov. Veselo je bilo pomagati odpenjati snežene čevlje damam, ki so šumele v svilenih krilih, bile so rdeče in vesele od mraza!
A Lukjan Stepanov, ki je mirno spal s celim svojim mnogoštevijnim naraščajem in teleti v toplem podzemeljskem brlogu, se je ob tem časti že tretjič zbudil in je bes stopil na škripajoči sneg pod črno-modro nebo in zvezde.
12 Katarina II. Velika, 1762—1796. " Znane drage gostilne na kraju Moskve.
i
Drugi dopis smo prejeli od odličnega tovariša iz ptujskega okraja in se glasi tako-le:
SAMA STA SE OBSODILA.
Pri seji 'okrožnega odbora SKS za mariborsko okrožje, dne 22. novembra se je enoglasno sklenilo, da bodi tov. Pucelj nositelj liste tudi za to okrožje, in to iz razlogov, ker smo imeli tukaj v stranki ljudi, ki so se vedno prepirali za prva mesta. Zlasti pri zadnjih državnozborskih volitvah se je pokazalo, da je hotela nastopiti kar cela vrsta teh boljših- z zapeljivim imenom »nosilec liste«.
Ker je pa nazadnje le jeden človek kot nosilec liste mogoč, so se pa ostali razsrdili, puščali kratkomalo stranko propadati, mesto da bi ljudstvo poučevali o predstoječi opasnosti in nesrečah, ki so bile za naše ljudstvo že predvidene, ako zmaga gespodska struja. Ti ljudje bili so sokrivi, ua je radi njih delamržnosti oziroma časti-hlepnosti zmagala na celi črti klerikalna stranka, ti ljudje so zato sokrivi za vsa škodljiva dejanja klerikalne stranke.
Že od časa volitev 1920 se je meti člani odbora, kakor med ljudstvom sploh pogovarjalo, da bi bilo za stranko mnogo boljše, ako bi imeli mi namesto nekmeta Vošnjaka za poslanca jedno popolnoma priprosto ter manj častihlepno kmetsko dušo. Žalibcig bile so tistokratne volitve že tako vpeljane, da smo pač morali vzeti za vsakega četrtega jednega kvalificiranega kandidata, usoda nam je pa v tem času nudila le kakšnega brezposelnega profesorja ali pa kup navihanih advokatov. Ni čuda, da se je ljudstvo v tem slučaju odločilo za Vošnjaka, ker je sam na shodih tako ljubeznivo poviševal in tako milo častil kmetski stan.
Takoj po volitvah 1. 1920, ko je stopila SKS v vlado, pokazali pa so gospod profesor pravo barvo ter svojo ljubezen in pojmovanje kmetskega stanu s tem, da so kmeta kratkomalo zapustili.
Gospod Vošnjak! Ko so bili najbolj potrebni zakonski načrti za korist kmetovalca, ko se je trebalo na vse strani delati, da se razsužni kmetski stan v domovini, izbrali ste Vi mesto poslanika v Čehoslovaški, četudi tam ni bilo za našega kmeta nič za doseči ter od tam ni bil zatiran naš slovenski živelj. Gospod Vošnjak! Že tisti-krat ste izgubili pri našem ljudstvu kredit in ko ste se hoteli ponovno vsiliti za kandidata in nosilca liste, je bila sodba o Vas že izrečena in pra-vomočna.
Toliko torej v začasno pojasnilo, dokler ne boste več zahtevali.
Približno isto bi veljalo za vašega drugega tovariša in sobojevnika za mesto nosilca liste, Vašega »prijatelja« Drofenika. Ko sc bile skupščinske volitve 1. 1920, je pač še šlo, (ia se je dalo precej na to, da naj bo poslanec oni, ki ima bolj ljubezniv in poskočen gobček, čas pa je pokazal, da naj bo poslanec mož malih obljub ter velikih dejanj. Vi, g. Drofenik ste pa bili z obljubami tako bogati, da ste obljubljali najbolj zavednim prista-
šeni neizvedljive stvari, izvedli pa niste niti izvedljivih. Pritožil se mi je n. pr. tovariš, kateremu ste neko prošnjo dve leti skrivali nekje na Vašem podstrešju, potem ste mu spise vrnili ter pripomnili, da ste konečno komaj dobili iste preko Beograda nazaj. Pfuj — na nobenem teh spisov ni niti najmanjšega znaka, da bi se na-najali spleti pri kakšnem uradu.
Ko sem Vas pisec teh vrst enkrat vprašal kako in v kakem sorodstvu stojite Vi do bivšega štajercijanskega in nemškutarskega kandidata -Josipa Drofenika, ste se mi izrazili: To je pa bil moj brati« — Dobro, pika.
Pri zavednih pristaših stranke se je že davno govorilo, tolmačilo in sklenilo, da niti Vošnjak niti Drofenik ne more biti več posla nec Ln odgovorni faktor kmetskega pokreta ter se je ravno z«to tudi postavilo tov. Puclja za nos i tel ja liste v mariborskem okrožju. Nazadnje je pa prišle, kar je vedno moralo priti: Ker gospoda V. in D. proti volji ljudstva ne moreta postati nosilca liste SKS v mariborskem okrožju, hočeta postati isto na drug način, da proda-sta svoje duše in vse kmetsko ljudstvo gosposki stranki, samo da postaneta zopet velika moža. Gospoda in bivša tovariša, obsodila sta se sama!
Drofenika je treba spoznati.
Spoznali pa ga bomo najbolje po dejanjih. Zato objavljamo njegovo pismo nekemu našemu tovarišu, katerega je Drofenik sam podpisal na svojo od demokratov sestavljeno in od njega na sestanku SKS v Mariboru prečitano izjavo. Drofenikovo pismo se glasi sledeče:
»Blagorodni gospod! V št. 53. Kmetijskega lista z dne 10. t. m. čitam v moje začudenje Vašo izjavo. Ker je v tej izjavi nagroraadeno toliko surovega obrekovanja in direktnih žaljivk, Vas prijateljsko pozivam, da se meni pošinoobratno pismeno izjav ite, ali ste Vi zares to žaljivo in toži j i vo izjavo podpisali in ako se ž njo strinjate, da zamorem v obrambo na tak nesramen napad na mojo čast iskati zadoščenje pri sodišču. Spominjam Vas, da ste, vprašani po tovarišu dr. Vošnjaku, njemu izjavili, da ste proti Piicljevi kandidaturi in ste >:a skupen nastop z drugimi neklerikalnimi stran kami. Isto ste izjavili meni, ko sva se srečala po tem sobotnem shodu proti večeru pred Narodnim domom. Poznam Vas kot poštenjaka in narodnjaka in, da kot tak resnice ne boste tajili! Pričakujem torej cd Vas takojšnje decidirane izjave ali ste ali niste podpisali v Kmetijskem listu objavljene Izjave , da vem podv zel i potrebne korake. Naglašam Vam kon čno še enkrat, da strankinega programa nismo in ne bodemo kršili, osvobodili smo se samo neznosnega ljubljanskega diktatorstva in bodemo z lastnim vodstvom in lastnini listom za mariborsko oblast naši. kmečki ideji več koristili kot kranjski komedijanti. — S tovariskim pozdravom Jos. Drofenik. — Št. .Jur ob ju/,, žel., 12. decembra 1924.
Naš tovariš nam izjavlja, da Drofe-nikove trditve ne odgovarjajo resnici. Naš tovariš ni nikomur niti pismeno, niti ustmeuo izjavil, da bi bil za kompromis z demokrati ali za ločitev od Ljubljane. Sedaj vidite, kakšen je Drofenik!
Zoper zmešane pojme.
i.
V staroslavnem Celju — menda v prav tisti dvorani, v kateri se je dr. Korošec lani v drugi polovici maja trkal na prsi, da je edino njegova in zmage 18. marca zasluga samoradikalna homogena Pašičeva vlada — so v četrtek »zborovali klerikalni zaupniki. Zborovali pravim zato, ker je bila lista že gotova, vložena in govor g. Korošca že postavljen v Jugoslovanski tiskarni za Slovenca v Ljubljani jn sicer z vsemi viharnimi odobravanji in prekinjenji vred. Za nas je ta govor v toliko zanimiv, ker ni mogel g. Korošec prikriti strahu zoper »Geister, die er rief in je zato slovenskemu Radiču bolj pokadil, nego lo zasluži po vrednosti in važnosti, na drugi strani pa je o stanovskih strankah spregovoril to-le: Zato je naše mišljenje, da trpeči stanovi ne smejo danes (?) itd. vsak na svojo stran, ampak se stisnili ramo ob rami ter skupno boriti za svoj ogroženi obstanek. In to jim je omogočeno pod streho SLS, kot stranke slov. naroda. Ne prikrivamo si, da se v dnevnem življenju nahajajo nasprotja, a naša naloga je, ta nasprot-
ja omiljevati in odpravljati, a ne jih uporabljati za medsebojni boj. Kdor hujska stan proti stanu, ni iz naših vrst. Prepričani smo, da s tem ravnamo v duhu krščanstva, ki z ljubeznijo in pravico spaja vse različne stanove v višje organizme, v narode in država. Politika SLS gre in bo šla za tem, da ne razkrajamo socialne strukture našega naroda. Nismo stranka samo enega razreda ali enega s'anu, kajti razredna stranka že po svojem bistvu ne more biti konstruktivna, temveč mi smo stranka, v kateri najdejo vsi stanovi zavetje, mi smo stranka slov. občestva, slov. naroda, In za vse hočemo in bomo skrbeli po načelih kršč. socializma itd.<
Ker je SKS stanovska stranka, je jasno, da je veleučeni g. doktor s tem ciljal na nas. Ali vrlo slabo in vidi se, da le iz zadrege. Pred vsem pozablja g. Korošec eno. Kmetska stanovska stranka ni enaka delavski stanovski stranki in sicer zato ne, ker je kmetska stranka vselej večinska, a delavska manjšinska. Večinske stranke ao obče narodne, ker predstavljajo voljo večine, torej voljo celega naroda, a delavske stanovske stranke voljo manjšine, ki se mora potem, ako se hoče uveljaviti, pc-služiti diktata in se tako večini vsiliti. Nasprotja v življenju priznava, priznava potrebo omiljevanja in odpravljanja, a ne pove kako. Kmetska stanovska stranka pa hoče ta nasprotja odpraviti na način, da uravna javno življenje tako, da ta nasprotja ne bodo reševana na škodo večine, nego v njeno korist in je zato konstruktivna. Kmetov je 85%, obrtnikov, trgovcev, rokodelcev in drugih stanov (tu so tudi med drugimi podeželski župniki), ki spadajo v isto interesno sfero, pa je gotovo 10% in če se nasprotja, ki jih dr. Korošec sam priznava, uglajajo tem na korist, gotovo tudi krščanstvu in nasprotno, še manj krščanskemu socializmu. Oblaževati in popravljati nasprotja, ki nastajajo med pojedinimi stanovi, na način, kakor so delale dosedanje vlade, pri katerih je odlično soodpravljal dr. Korošec, pa je res pravi diktat manjšine na večino naroda in za tako politiko sklicevanje na krščanstvo smatramo za grdo blasfemijo. Kot dokaze v to poglav je navajamo: carinsko, izvozno, finančno, valutarno, tarifno, trgovinsko in vso našo notranjo politiko.
Ali je n. pr. — ker ni v stanovskem kmečkem duhu — izvoz prašičev rešen v krščanskem ali krščansko socialnem duhu, da n. pr. v času, ko nam kmetom ponujajo po 55 do 60 kron za kilogram živih prašičev, meščani — zlasti ubogo uradni-štvo in delavstvo — plačujejo slanino po 140 K in mast celo po 160 K za kilogram?
In vendar dr. Korošec ni našel v štirih mesecih časa, da bi bil to izvozno carino preštudiral?
Ali je v krščanskem duhu postopanje Koroščeve vlade v vprašanju karte M ran ja državnih sladkornih tova-ren in v zvezi s tem podraženje sladkorja pri konsumentu in pocenitev sladkorne pese pri producentu?
V kakšnem duhu je rešeno carinsko vprašanje kož, ko je visoka izvozna carina na kože, a nikaka na usnje? .
Ali je kaj kršč. socializma v naših trgovinskih pogodbah s sosedi, ko smo zaradi interesov nekaterih bančnih skupin izgubili vse trge in izvoz našega vina?
Ali jo tudi to rešeno v duhu krščanstva, da daje državna banka državni kredit po 6%, druge banke pa ta isti kredit potrebnim po 18—25% ali še dražje? Zakon o kmetijskem kreditu, kakor o obrtnem pa spita spanje pravičnih.
Ali je krščansko, da drže v svojih krempljih veleposestniki tisočhek-tarska zemljišča, priden, delaven kmet pa nima dovolj zemlje, da bi pošteno preživel svojo mnogoglavo družinico? Vi pa hočete spajati s krščansko ljubeznijo vse v eno celoto, to je, da ostane veleposestnik še naprej magnat, kmet pa uboga raja in trpin.
Ali je v smislu krščanskega nauka, da je naša valuta vedno dobra, kadar ima kmet blago, a kadar proda, je padla tudi valuta in mora zopet drago plačevati?
Ali je krščansko socijalno, da se vprašanja vseh manjšinskih stanov stavljajo v ospredje in prej rešavajo nego vprašanje največjega stanu na svetu, lo je kmetskega?
Če pa hočemo to spremeniti, moramo dati vso moč in oblast temu stanu, in ko bo porušil vse dosedanje krivice in lopovščine, še le tedaj si bo zgradil svoj dom v svoji državi po svoji potrebi in okusu.
Ne verjamemo, da bi bil gospod dr. Korošec proti stanovskim stran-
kam, če bi bil duhovski stan tako močan kot je kmetski?
Ne verjamemo, da bi bili advokat-je proti stanovskim strankam, če bi jih bilo toliko, kot je kmetov!
Ne verjamemo, da bi bili bankirji proti stanovskim strankam, če bi jih bilo 85%, a nas kmetov samo 2—3%.
Tudi volk je dolžil jagnje, da mu kali vodo, lisica bi rajši zajca, da nima tako hitrih nog in volk je vselej za krščanski socializem, kadar bi rad požrl kozo.
In zato je uarn kmetom stanovska stranka potrebna, če nočemo, da nas boste meščani pod različnimi naslovi še naprej izžemali in izkoriščali. In ker je krnetu stanovska stranka potrebna, zato je vsej ostali gospodi trn v peti in tudi gospod Korošec je bii iz tega razloga v Celju proti stanovskim strankam.
TovariŠi-kmetje, spreglejte torej!
SLS na umiku.
Vsem je še v živem spominu s kakšnim krikom in vikom je šla SLS lansko leto v volilni boj. Znane so njene neizpolnjene obljube, s katerimi je prevarila in ujela uboge volilce. Nobeno geslo p ni bilo dovolj radikalno, noben šlager dovolj hud in opopran in klerikalci so pričakovali, da jim Korošec pretvori življenje na zemlji v pravi raj in zlasti, da bo slovenska samostojnost v avtonomiji tako močna, kakor doslej še ni bila nobena država na svetu.
To domnevo so v volilstvu vzdrža-vali še naprej klerikalni tigri po volitvah. Šli so v Zagreb ter se zvezali z Radičem. Živeli so od milosti politične moči gospoda Radiča štiri mesece in ni čudno, če danes njihovo volilstvo misli, da je bolje, da gre direktno k Radiču, nego pa še le k njegovemu rnešetarju Korošcu. Ljudstvo misli popolnoma logično in dosedanja klerikalna antidržavna gonja je ljudstvo uverila, da hočejo vse to doseči tudi klerikalci.
Kadar se licitira navzdol, so hude besede najbolj vabljive. Tudi klerikalci so v federalističnem bloku pridno trobili na Radičeve trobente, zato pa danes ponujajo volilstvu prav skromne piščalke. Ljudje kar ne morejo verjeti, zakaj so tako krotki postali in kako je mogoče, da vidijo v radičevizmu, ki so ga oni prifurali čez mejo, tako strašno nevarnost. In proti republiki so tudi, da si se je Domoljub , drl zanjo še leta 1918. in 1919.
In koliko smo zaradi naše pripravljenosti za pošten, bratski sporazum, za sporazum, ki ne daje in ne jemlje, trpeli baš mi od klerikalnih napadov. Ker hočemo enotno, močno kmetsko državo, ker hočemo pravično razdeljene pravice in dolžnosti, ker hočemo v miru živeti s srbskimi, banaški-mi, bosanskimi, dalmatinskimi in hrvaškimi kmeti, so nas zmerjali z izdajalci domovine.
In v predzadnji številki našega lista smo prinesli izpod peresa tov. Puclja obširen članek »Za razčišče-nje pojmov«, kjer je prikazano pogubno delo meščanskih strank, obsodba predaleč zabredle levice in desnice in res možati klic na srednjo pot, na stabilen, bratski, gospodarski in vsem enako pravičen centrum po-mirljivosti, skupljenosti in vsestranskega popuščanja. Pa se je zgodilo čudo. Slovenec je prinesel članek, kjer se zavzemlje za isto stališče. V 284. številki piše: Proti skrajni desni in proti skrajni levi; to je geslo Slov. ljudske stranke.
Pred vsem konštatiramo, da to doslej ni bilo stališče SLS. Kajti, če bi bila tako stališče zavzela ta stranka pravočasno, bi danes ne bilo toliko sovraštva proti naši državi v dušah priprostih ljudi. Njeno delo v parlamentu — kolikor ga je bilo — še bolj pa njeno delo v narodu in časopisju te stranke, je učinkovalo baš nasprotno in opozarjamo na to delo, ki je ne- j sporen dokaz, da je SLS vedno hotela ; vzbujati v svojih masah prepričanje, j da je ona najodločnejša in najskraj- j nejša levica.
Zakaj pa danes ta sprememba? Ali ; je poboljšanje odkritosrčno? Če bi bilo, bi ga mi prvi pozdravili. Ali ker poznamo klerikalno stranko do kosti, vemo, da je to le ovčja obleka za požrešne volkove. Ljudstvo je spregle- | dalo, naveličalo se fraz in bojnih šla- j gerjev, hoče miru in sporazumnega j dela. Od republik, avtonomij in na- j cije propada in ščuvarjem več ne ver- j iame. Geslo kmečkih strank, da je j treba nazaj na srednjo pot, učinkuje j povsod in zato so tudi klerikalci za- j vrgli trobente iz jezika in ponižno j markirajo za nami klic: Nazaj na sred- i njo pot! Proti skrajni levica in proti skrajni desnici!
Toda ljudstvo pozna svoje sleparje
že cd davna. Tistim pa, ki še ne poznajo vsakokratnih klerikalnih pripomočkov pred volitvami, je dolžnost za-vednejših naših ljudi, da odpirajo klerikalnim zapeljancem oči. Naj nihče ne verjame v klerikalno poboljšanje! Njihov sedanji klic je samo : slaba in šibka kopija našega prizade- ' vanja, je samo poskus varanja, je sa- j mo hinavščina, s katero bi radi zopet natresli kroglic v svoje škaUo. Zato poučujte še zapeljane klerikalce, ka- i kor je zapisal tov. Pucelj v predzadnji številki našega lista: Ne Pašič s Pribičevičevim repkom in njihovim velikosrbskim izžemanjem prečan- , skiin krajev, ne Radic-Korošec-Spa- < hov separatizem in dostikrat protidr-žavno rovarenje ne moreta vrniti nam mir in red in oni pravični in pošteni sporazum, ki ne jemlje in ne daje, nego pušča vsakemu svoje in j katerega stvoriti more samo kmetski i narod, narod dela, narod štedenja, ■ narod poštenja, narod požrtvovalno- i sti, narod pravičnosti, ljubezni, brat- ) stva in enakosti. — Kmetsko ljudstvo ! ljubi in varuje svoje, spoštuje tuje. j Samo po tem načelu je mogoče pošten j in trajen sporazum. Da pa zmaga to j načelo, mora iz našega javnega živ- \ ljenja laž, zahrbtnost, demagogija, i korupcija, lakomnost, zapravljivost, | varanie in sleparjenje ljudstva, pod- j kupovanje, nedoslednost in vsi uma- ! zani in nepošteni načini pri nabira- I nju javnega zaupanja. In zato mora j veljati v prvi vrsti naš boj tudi vsem j tistim strankam, ki se gorenjega j orožja poslužujejo v dosego svojih \ moči.
Napredne sile ali »narodni blok'
Ji
Ti dve gesli propagirajo demokrati. Kdo so demokrati? Jugoslovanske napredne stranke so se ob preoratu združile ter ustanovile skupno na-j predno stranko pod imenom Jugo-j slovanska demokratska stranka . Ne i more se oporekati, da niso bili med
i voditelji naprednih skupin, ki so stvori le novo skupno stranko, tudi ideal-; ni možje in pravi demokrati. Stranko je stvoriia inteligenca, ki je do tedaj vodila skupine naroda brez razlike stanov. Ta inteligenca ni računala z razpoloženjem širših slojev naroda, posebno ne z mišljenjem kmeta. To je z istim stanom, ki tvori večino vsake ljudske stranke. S početkom samostojnega gibanja zemlji delcev v Jugoslaviji je bila začrtana nova smer politike. To je smer uredbe države v kmetijskem smislu, ne v smereh visoke meščanske politike, nego po potrebah in obzirih zemljedelca. Politika zemljodelcev bi se morala stvar-jati in kretati vsporedno in obzirno s politiko naše industrije, kjer je zaposlen drugi produktiven del našega naroda, to je industrijski delavec. Tej politiki novega pokreta bi se moral pridružiti vsak pošten politik inteli-gent, ki res hoče dobro narodu in državi.
Iskati je še nek drugi moment, ki naj bi opravičil geslo naprednega in narodnega bloka; kateremu bi se moglo zapostaviti vprašanje urejevanja države v stanovskem smislu. Rezultat volitev marca 1923 je vstvaril položaj nemogočnosti plodnega parlamentarnega dela. To so uvideli vsi oni, ki tipe vsled neurejenosti države, ki so to državo desetletja vstvar-jali in se za isto borili z življenjem in imetjem. Ti idealni veliki lj\idie so hoteli napraviti konec brezvestni igri samozvanih voditeljev naroda ter dobiti vodstvo države v svoje roke, po vzorcu italijanskih nacijcnalistev. Načrt se je ponesrečil, geslo Jugoslavija ie naletelo na odpor srbskega separatizmu, podpirariega od najiač-jih vladnih krogov. Danes so ti ljudje omajani ter so celo zašli na kriva pote. neiskrene politike tako /.van i h samostojnih demokratov , ki so že razbili demokratsko stranko. Ob enem, ko se ti proglašajo za nacijo-nalni blok, se bore proti nacijonali- j stu Davidovim, ki je vodja ostale ! skupine demokratske stranke.
Torej ne eno, ne drugo. Demokratska stranka je razbita, nacijonalnega I bloka ni. Zakaj torej obsojati in ovi- ; rati pokret zemljedelcev. ki mora iti i svojo pot do popolne uredbe mogočne j države Jugoslavije?
Znamo, da je Radič-eva politika ve- j liko otežila hitro uredbo države v i smislu načrta pokreta zemljodelcev, ker je opustil seljaške politiko ter zlorabil silo seljaške organizacije za hrvatsko narodno vprašanje. Ali hrvatski kmet pojde preko te nezgode za celokupnim pokretom zemljodelcev Jugoslavije, ako ne z Radičem, pa proti oziroma preko Radiča. Kako naj v teh razmerah gre Samostojna Kmetijska Stranka v Sloveniji z onimi, ki
drugod v državi zatirajo in ovirajo zbore zemljoradnikov? To more storiti le, če kot stranka likvidira in se razbije ob enem z. demokrati. Stranka SKS kot del celokupne stranke zemljodelcev Jugoslavije ne more propasti, ker ima dovolj trdno moralno podlago.
Proglašanje zemljodelskega gibanja za boljševiško, je le namen demokratov in radikalov, z silo zatirati pokret. Bodete. zatirali, a zatrli ne boste! Vsaka dobra ideja je trpela, a konečno zmagala. Najmanj častno pa je, da najnaprednejši in najzdravejši pokret za mogočno Jugoslavijo ovirajo in zatirajo naprednjak i, ki pravijo, da so demokrati. Če vam nasedajo slabiči iz naših vrst, še ne mislite, da bode na-stvari konec.	Ivan Mrmoija.
Vprašanje na finančnega delegata dr. Šavnika.
Ivan Omahen, kočar iz Ceste, občina Vel. Gaber, srez Litija, je bil obdavčen za prometni davek za Din . . . Proti temu obdavčenju se je pritožil in v pritožbi navedel, da on ninia ni-kake obrti, da ne trguje in sploh ni opravljal nobenega posla, od katerega bi moral plačati kak prometen davek, ker je kočar in se preživlja, kar pridela na svojih njivah. Okrajno davčno oblastvo Litija v Ljubljani je pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da je Omahen opustil prijavo za odmero davka in je zato izgubil pravico pritožbe.
Proti temu odloku se je OmaJaen zopet pritožil na fin. delegacijo, na to pritožbo pa je dobil ta-le odgovor: Delegacija min. financ v Ljubljani je z odlokom z dne 30. septembra 1924, št. 2038 I B Vašo pritožbo proti zavrnitvi priziva zoper poslovni da-I vek za 1. 1923. zavrnila po čl. 10. aek. : o davku na poslovni promet, ker ! kljub pozivu z dne 27. novembra j 1923, št. 3385 niste vložili prijave, dasi je Vaš promet v 1. 1922. presegal 15.000 Din. 0 tem se obvestite s pripombo, da se proti tej odločbi po čl. 15. zak. o davku na poslovni promet upravnim potom ne morete nikamor več pritožiti.
Omahnu so na to zarubili edino kravo, da iztirjajo predpisani poslovni davek. Omahnu je dalo županstvo potrdilo, da ne kupčuje z nobeno robo, kakor z ono. kar potrebuje za svojo kmetijo, to je, da proda tele, če ga ima, da si kupi konjiča za setev in ga zopet proda, ko ga več ne potrebuje, to je, dela to, kar vsak kmet mora delati. Daljo je Omahnu potrdilo okrajne glavarstvo v Litiji, da nima nobene obrti vpisane.
Iz vseh podatkov je bilo davčnemu cblastvu znano, da Omahen ni bil dolžan nobene napovedi glede prometnega davka, ker ni ne obrtnik, ne trgovec, ali kljub temu se davčno oblastvo, kakor fin. delegacija opirate v svojih odlokih na predpis, da davka ni napovedal. Po tej logiki in po tem postopku seveda lahko od vsakega tirjate poslovni davek.
Omahen, dasi po nobenem zakonu ni dolžan ne prijave in ne plačila za poslovni davek, se je vendar moral braniti pred oblastvi krivičnega obdavčenja, je imel vsled tega te-le stroške:
Pritožba na davčno okr.
oblastvo.....Din 25,—
Pritožba na fin. delegacijo ......Din 25.—
Pot na sresko poglavarstvo v Litijo en dan
zamudil.....Din 60.—
Kolek na potrdilo, da nima obrti.....Din
skupaj
20,
Din 130,-
Pcleg teh stroškov pridejo še stroški rubežni in škoda, ki jo bo trpel vsled prodaje.
Gospod delegat: Vprašamo Vas, ste li pripravljeni takoj popraviti krivico, ki se godi Omahnu? Kdo bo povrnil Omahnu stroške, ki so mu jih povzročile davčne oblasti?
Kako je tiger Kulovec uradnike preganjal.
Že parkrat smo omenili, kako je minister Kulovec preganjal razne kmetijske strokovnjake, ki niso pihali v klerikalni rog. Omenili smo slučaj odličnega kmetijskega strokovnjaka Malaska, ki je moral kot edini specijalist za živinorejo zapustiti kmetijsko šolo na Grmu in sicer sanjo radi tega, ker je na lep način svetoval neki primorski učiteljici, ki je znana fašistinja v sežanskem okraju, da naj zapusti čim prej No-vomesto, ker bi se ji znalo drugače kaj neprijetnega pripetiti. V Novem-
mestu pa je ueiteljičin oče penzijoni-ran držami uradnik, nameščen huje kot tajnik in priganjat klerikalne stranke — njemu se niso tigri smeli zameriti radi tega je moral vredni Malasek -na gavge .
Drugi slučaj se je dogodil z odličnim delovodjem državne trtnice Crtaličem v Novemmestu. Tudi ta je bil kar brzojavno odpuščen in sicer samo radi tega, ker ni pihal v klerikalni rog.
Se bolj značilen je slučaj z bivšim državnim pomočnikom ekonoma Ivanom Kondom. 3 tem slučajem se bodemo še pozabavili, čim dobimo tečne podatke.
O drugih pripravljenih predlogih i« načrtih za premestitev bomo še spregovorili.
Karakteristični je tudi slučaj z živinozdravnikom Sokom v Dolnji Lendavi. Mož je odličen živinozdravnik in kakor smo poizvedeli, ni proti njegovemu delovanju bilo n i kakih pritožb. Samo ono napako j? imel, da ni bil klerikalec, da je bit naše gore list in da se je zameril klerikalnemu poslancu duhovniku Kleklu. In če so bile pritožbe, bi se bila morala zadeva preiskati ter uvesti proti njemu disciplinarna preiskava. Kaj še?! Sok mora iz Dolnje Lendave, ker ni klerikalec, in da se
0	čuva avtonomija Slovenije — hajd ž njim v hrvaški Čabar. Kaj, če imaš družino, kaj to, če si pošten in dober uradnik, klerikalna stranka to zahteva. koritar že čaka na mesto, pa moraš iti.
Kaj bi bili šele delali klerikalni ministri, da je biLa zemljoradniška stranka v strogi opoziciji proti njihovi vladi?!
IM HIB I MMIi liyiWM— H—H^—^il—1Ml
K zadnjim dogodkom na naših vseučiliščih.
Kakor je nesrečna politika v naši državi uničila vse gospodarsko življenje, tako ni prizanesla tudi našemu šolstvu. Vse mora služiti najnižjim instinktom umazane politične borbe in tako je postal politična žoga učitelj
1	otrok. To žalostno dejstvo moramo podčrtati, ker nam je biia vedno sveta vzgoja naše mladine in njej smo vedno posvečali vso pozornost. Odločno moramo povdarjati, da obsojamo to nekvalificirano igranje z našim šolstvom, pa naj ga uganja dr. Korošec ali Pribičevič. Priznavamo, da mora država imeti velik vpliv na vzgojo svoje mladine. Država, ki tega ne stori, je svoj lastni grobckop, ker si pusti ubijati svoj najdragoceenjši zaklad — svoje mladine. Ta vpliv pa mora izvajati država — ne pa posamezne politične stranke. Kakor hitro dopusti to zadnje, potem jadramo v najslabšo bodočnost. Na najustudnej-ši način se je zgodila ta zloraba šolstva v strankarske svrhe pod zadnjima ministroma šolstva, dr. Korošec, kr krj- tudi Pribičevič sta izrabila svoje ministrske mesto — kot najvišja državna funkcijonarja — v umazane strankarske svrhe. Ubogo učiteljstvo! Vrste učiteljstva so danes v celi državi že tako preplašene, da bo le še majhno število odločnih mož, ki se bodo hoteli posvetiti javnemu delovanju. Prišlo je tako daleč, da večina že čaka samo na izpremembo režima — en del se boji kaj bo z njim, drugi del upa na zboljšanje. Komu naj ti ljudje še zaupajo? Komu naj zaupa človek s številno rodbino z majnho ubogo plačo vso svojo bodočnost? Ali se naj opira še na svojo dobro kvalifikacijo, na svoje'pošteno naporno dele, na svoj neumoren trud za povzdigo šole itd. itd.? Kdo mu da danes kaj za to? Vprašajo te samo, kateri slranki pripadaš in potem te sodijo! lii komu naj zaupa otrok v šoli? Da ne- ga še podučuje učitelj te stranke, jutri zojiet druge in otrok zna, da je moral oni editi, ker ni bil pristaš te in te stranke. Gospoda, ali ne uvidite, da drvimo v prepad? In sedaj so pri-
šla na vrsto še vseučilišča — ki naj bi bila središče naše kulture in našega znanstvenega dela. Ako pojde takt. naprej, postane lahko vseučiliški profesor človek, ki zna komaj čitati, pa je prvi agitator te ali one stranke. , Odločno obsojamo tako šolsko politi- ; ko ter odločno svarimo pred takim divjanjem v našem šolstvu. Ako res j ljubite toliko svojo državo, kakor j vedno pripovedujete, potem začnite, gospoda, drugod .graditi.	j
r. z. z o. z.
S LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 S ■ ■
sprejema
■	hranilne vloge po |
i 8°/o do 120/«. ■
■	■
Jamstvo za vloge čez
Din 1,000.000'—.
j POPOLNOMA VARNO NA- ■ LOŽEN DENAR I
Razne politične vesti.
ZEMLJORADNIKI
se jako pridno gibljejo. Ne samo v krajih, kjer so že doslej bili močni, nego se pripravljajo tudi v doslej ne- j obdelanih krajih. Tako se razvija zelo živahno delovanje v Črnigori in v Novem Pazarju. Kandidatne liste zemljoradnikov so pripravljene že skoraj za vse volilne okraje v državi. Dosedanji predsednik zemljoradni-škega poslanskega kluba brat Voja Lažič je nosilec liste v svojem domačem okraju Valjevo, nadalje v beograjskem okraju in v Sremu, kjer je postavljen proti Pašiču. Vsi dosedanji zemljoradniški poslanci zopet kandidirajo.
RADIKALI
imajo trenotne v glavnem dve težavi: Postavljanje poslanskih kandidatov in Pribičevič. Stara stvar je, da je radikalna stranka prebogata na ljudeh, ki hočejo postati poslanci — koritar-stvol Tako oni smatrajo poslanstvo. Posledice se vidijo na tem, da bosta v celi vreti volilnih okrajev vloženi najmanje po dve radikalni listi. Celo v banjaluškem okraju, kjer je sam Pašič nosilec liste, se je pojavila nova radikalna lista z nosilcem Ristom Odavičem. — Druga težava za radikale je Pribičevič. V radikalni stranki je namreč cela vrsta ljudi, ki strankinem vodstvu silno zamerijo kompromis z Pribičevičem, katerega smatrajo za nesrečo države. S tem je v zvezi govorica, ki je nastala pred par dnevi, namreč, da bo Pribičevič odstopil kot minister. Beograjski listi tudi poročajo, da se stalno pojavljajo prepiri med radikali in Pribičeviče-virui demokrati, kadar je treba za kak i okraj sestavili skupno listo obeh strank.
ŽALOSTEN KANDIDAT.
Po milosti Pašiča in Žerjava, kandidat velikosrbske Srnao za Novo mesto in Črnomelj, sr. Zupanič, je postal nekoliko preveč korajžen. V Narodu od 16. decembra ohlapno pripoveduje, kako je v Prečni in Straži dopovedoval samostojnežem, da je metanje v vsako drugo škatlo, kakor v njegovo, metanje v Krko. Če ne bo ta čudni gospod skromnejši, bomo morali opozoriti vse one, na katere reflekiira, da se pravi metati kroglice v njegovo škatlo, ne samo v Krko, nego naravnost v gnojnico.
MOŠTVO.
Na seji okrožnega odbora SKS v i Mariboru je izjavil Blaž Urleb iz Št. j Jurja ob južni žel., ko se je Drofenik | potegoval za skupni nastop z demokrati in radikali, da Drofenik ne govori prav in da so kmetje odločni nasprotniki skupnega nastopa, ker bi bilo to izdajstvo kmetskega programa, zato se on v imenu kmetov izreka proti skupnemu nastopu. V celjski -Novi Dobi pa čitaroo, da se je na demokratskem sestanku Blaž Urleb v imenu kmečkega stanu toplo zavzema) za skupen nastop. Blaž Urleb, ali i? res, kar piše Nova Doba- ?
NARODNI BLOK NA ŠTAJERSKEM.
V Celju'so se zbrali demokratje in zborovali pod imenom Narodni blok . Demokratsko časopisje poroča, da se je tega zborovanja udeležila tudi SKS. To je laž. Zborovanja se je udeležil le odpadnik Drofenik in dr. Vošnjak. Ker Drofenik kandidira na Jemckratsko-radikalski listi, je ali demokrat ali radikal, to bo že sam povedal, kaj je. Nesramnost je, da si kdo upa še trditi, da je pristaš SKS, če se bori proti kmetskemu programu. Radikali so v zvezi s klerikalci petkrat povišali zemljiški davek, povišali za 30^ osebno dohodnino, vpeljali neznosne takse, napravili kuluk, prepovedali izvoz prešičev izpod 80 kg, vodili protikmetsko politiko, pobijali bosanske kmete, preprečili agrarno reformo itd. Sedaj odpadnika Drofenik in Vošnjak agitirata za to propalo družbo, pa si še upata trditi, da sta pristaša kmetske misli, kaj takega trditi zamore le človek, ki se je skregal s svojo pametjo. Take ljudi podpirajo pa le pokvarjeni izdajalci kmetskega stanu. Pri volitvah bomo temeljito obračunali z vsemi škodljivci kmetskega stanu.
ZUNANJA POLITIKA.
Volitve v Nemčiji so ostale skoraj brez uspeha. Nobena stranka ni dosegla take večine, da bi mogla prevzeti odgovornost za vodstvo države. Vsekakor je značilno, da je najbolj padlo število komunističnih glasov, kar je najlepši dokaz, da ta stranka skrajne levice nima bodočnosti v državi, kjer ni nihče oviral njenega dela. Po volitvah bo nastala v Nemčiji najbrž velika pregrupacija strank na desno, vsled česar bodo potisnjeni so-cijalni demokrati v najhujšo opozicijo proti meščanskim strankam. Pri reševanju vladine krize so se pojavile velike težkoče, ker se nekatere stranke ne morejo odločiti niti za levico niti za desnico.
Velike diplomatske konference v Rimu in v Parizu. V preteklih dneh se je vršila v Rimu seja Zveze narodov, katere so'se udeležili voditelji zunanje politike skoraj vseh držav. Našo državo je zastopal naš zunanji minister dr. Ninčič, ki je ob tej priliki stopil v direktne razgovore z Mus-solinijem o zadevah, ki se tičejo naše države. V koliko so ti razgovori uspeli v korist naše države, še ni nobenih poročil. Po končanem zasedanju v Rimu se je podal naš minister v Pariz, da stopi v razgovor s francoskimi državniki. V Pariz je dospel tudi angleški zunaji minister Cham-berlain, kjer je razpravljal predvsem o vprašanjih, ki se tičejo izpraznitve nemške kolinske cone in o poročilu medzavezniške kontrolne komisije o razorožitvi v Nemčiji.
Zopet nemiri v Albaniji. Ta dežela večnih nemirov je doživela zopet malo revolucijo, ki ie pa bila, kakor se vidi iz poročil, krvavo zadušena. Vlada v Albaniji je začela preganjati z vso strogostjo vse svoje nasprotnike, kar je povzročilo upore v nekaterih delih Albanije. Popolna des-organizacija uprave, ki je zavladala v tej nesrečni državi, je pač glavni vzrok večnih pobojev
Dopisi.
KRANJSKO.
Iz novomeške okolice. V naši okolici je postalo zelo živahno, vse se pripravlja na volitve, SKS ima pri nas dobre izglede, kmetske občine bodo oddale svoje glasove svoji stanovski stranki. Klerikalcem gre trda, preveč so varali lansko leto. Minister Kulovec je postal mlekarski strokovnjak. V Prečni sc naznanili, da se vrši po maši v soli predavanje o mlekarstvu. Ko smo prišli v šolo, je kot mlekarski strokovnjak nastopil min. Kulovec in predaval c klerikalnem zmešanem mleku. Pravil je, da sme samo tako skrivno govoriti o politiki. G. minister le nič strahu, to ne pristoja tigru, če imate čisto vest, le javno stopite pred ljudi. Bojite se, da Vas vprašamo, zakaj ste dali 60.000 K podpore Rako-šetovi zadrugi, tistim, ki jim je toča vse pobila, pa po 100 do 300 K. Ali je to pravica. Rakošetova zadruga je napravila 280:000 kron letnega dobička, povejte zakaj ste ji dali še pedporo? Ali ni to vendar denar iz državne kaše za agitacijo? Davke bi bili znižali, to bi bila prava podpora. Takih gospodarjev, kot je min. Kulovec, ne bomo volili, začeli bomo hoditi pa tudi na mlekarska predavanja, da se bomo o teh rečeh osebno pogovorili. —-Tudi radikali skušajo svojo srečo pri nas. Celo okolico so prelepili z letaki, naj volimo radikala N. Zuoaniča. Na plakatu se N. Zupanič hvali, da je v Beogradu prav dobro znan in da pozna vsak kot in vse osebe. Ko bi N. Zupanič tako dobro poznal kmetske težave in bridkosti, kot beograjsko gospodo, bi nam bil ljubši. N. Zupanič pa naj bo že v naprej prepričan, da pri nas ni Hanavcev in vele-srbov, zato smatramo njegovo kandidature pri nas za pustno maškerado. Ker pa seolaj ni čas za neumnosti, ampak gre za gospodarstvo, bomo volili vsi tov. Klinca, ki pozna naše razmere. ki je poštenjak in ki bo kot poslanec delal za kmeta in obrtnika.
Poljanska dolina. Nič ne pomaga. Kmet se prebuja tudi pri nas, in čim bolj se širi kmetska zavest, tern bolj se krčijo klerikalne vrste. Enkrat se jim je posrečilo z obljubami presle-pariti naše liudi, ali prebridko smo morali plačati to naše zaupanje. Vidimo, da je rešitev kmeta mogoča samo v njegovi lastni stanovski organizaciji v Kmetijski stranki, in vse moči moramo napeti, da pridemo čim prej do zmage in našega osvobojenja izpod klerikalnega in gosposkega jarma.
Zgornja Šiška. Velik lov! Čuje se, da je izposlovala JDS pri vel. županu, da razveljavi županske volitve
v Zg. Šiški, ako si pridobi JDS zadosti glasov za svojega kandidata. Ker pa teh nasilnežev že nobena stranka ne mara, radi njih gnilobe, zato so začeli kupovati posamezne glasove. Dirka, ki jo je priredila JDS po Brdu in Dravljah, ie nadvse zanimiva. Otvorili so jo za možmi, ki so jim že dokazali, da JDS nima zaupanja pri njih, a sedaj hočejo za vsako ceno, bodisi z lepimi besedami, bodisi z denarjem ali terorjem kupiti njih glasove, da jih osmešijo pred svetom kot neznačajne, pri volilcih, ki so jim zaupali mandat, pa bi jim nakopali zaničevanje in sovraštvo. Vi, oča An-drejček, bi raje poučevali svojega sinčka v stvareh, ki jih bo rabil v svojem življenju, da Vas v poznejših letih ne upropasti, ker bi Vam to več koristilo, kakor pa da letate za možmi, ki so že zadnjič obdržali v žepu Vašega kandidata in oddali glas Per-kotu. Svojega sinčka pa prepuščate učitelju, da ga poučuje, kako je škof žganje kuhal v zavodih. Vi pa, g. Za-kotnik, bi lahko kar naprej župano-vali v Zg. Šiški, ako bi vpoštevali želje občanov, ki želijo nove šole, dasi vedo, da bi ogromno stala, in preskrbeli dobre učitelje, da bi se naša mladina vzgojila tako, kakor je primerno za predmestje. Sklicevali bi malo bolj pogosto seje, izvrševali sejne sklepe, predložili letne račune, obrazložili letne dohodke in stroške, poročali o občinskih dolgovih, pa bi se Vam ne bilo treba pehati za županskim stolčkom. Ti pa, g. Tomaž, skrbno varuj občinski urad, da Ti ga kdo ne izmakne v času, ko dirkaš po lovu.
Ti pa. Slepi Janez, ko po Brdu laziš, pazi, da si svojih udov tamkaj ne pokvariš!
Z Iga. Ko smo sredi leta 1921. samostojneži napravili konec klerikalnemu gospodarstvu v naši občinski hiši, v kateri so gospodarili 12 let in že mislili, da so v njej vknjiženi, so se razmere v občini hitro boljšale. Ta poraz je klerikalne prvake silno popa ril. Preplašeni kot žabe v luži, ko se od silnega štrbunka razprše na vse strani, bili so vsi iz sebe. Vekali so sem in tja, da novi odbor ne bo ničesar delal. In res so začeli v začetku delo ovirati s tem, da so se odstranili od seje, da ni bila sklepčna, ker so imeli 7 odbornikov proti 9 in seja se je morala ponovno sklicati po § 42. obč. reda, da je bila sklepčna s polovičnim številom. Po zadnjih dr-žavnozborskih volitvah jim je zrastel greben, da so se izražali proti nam.
Ne bote dolgo rogovililik Pa glej ga spaka! Pri norih obč. volitvah dne 15. junija 1924 so bili še vse bolj te-peni. Od 17 odbornikov dobili so jih samo 6. Ta udarec jim je zadal vse hujše bolečine. V obupu so trobili okrog, da to županstvo ne bo dolgo, čez par mesecev bo gerent, kajti računali sO na klerikalno vlado. Ko je samostojno prevzela krmilo, j« bila blagajna suha. Nje prva skrb je bila, kako popraviti do skrajnosti razdra-pane ob$. ceste, kako poplačati dolgove, da bo občina rešena obresti, in kako rešiti ljudstvo davčnih bremen. S previdnim in varčnim gospodarstvom se je doseglo, da se je že v letu 1922. znižala naklada ia 20% na vse neposredne davke. V letu 1923. ostala je še najnižja taksa na klavno živino in 25% naklada na vino. Vsega drugega davka na druge opojne pijače in direktne davke ie bilo občinstvo ■ oproščeno. Pri tem je bilo plačanih 7000 K dolga in prihranili so se še lepi tisočaki. Pred nekaj dnevi smo imeli obč. sejo. Na dnevnem redu je bil obč. proračun za leto 1925. Ko župan ugotovi sklepčnost, prečita proračun, katerega odbor z malo spremembo nekaterih točk soglasno odobri. Stroški proračuna so znašali okroglo 82.000 K. Ker pa prebitek iz 1. 1924. presega primanjkljaj proračunjenih stroškov, se ie sklepalo, naj se vsak občinski naklad za 1. 1925. opusti. Prisotne klerikalce je to bolelo, so med seboj nekaj mrmrali, povedali pa niso, kaj da hočejo. Prišlo je do glasovanja in klerikalci so vstali in od seje odšli z izjavo, da bodo nam povsod nasprotovali. S tem je bila seja nesklepčna. Klerikalci so potem trobentali, da bodo pri vsaki seji oolšli tako, da proračun ne bo mogel priti do zaključka. Župan je čez nekaj dni sklical ponovno sejo o istemu predmetu po § 42. obč. reda. Klerikalci so se seje udeležili, in ko zopet prišlo, da bi se glasovalo, so jo zopet popihali. Ostali člani odbora so pa sklepali naprej in proračun zaključili s tem, da je občinstvo prosto vseh obč. davčnih naklad. Klerikalni mogočneži, ko so vozili občinsko ladijo dolga leta in jo slednjič pustili v mlaki, si potom volitev ne upajo več priti do kr-
I ;
mila, ker vedo, da bi bili vsakikrat tepeni z močnejšo gorjačo. Zato so pa začeli mešati štreno, da bi na kak način prišli potom gerenstva do moči. Pa zviti lisjaki tudi tukaj ne bodo nič dosegli. Mi mislimo, da je ni take vlade, da bi metala take občinske za-stope, ki so lahko drugim v izgled, in tudi vladi sami, da stori konec preklinjanju radi neznosnih davčnih bremen. Joško in Joško! Prenehajta s temi komedijami! Po tej poti ne bosta prišla ob zaželjene časti. Dragi volilci, Vam pa rečemo: Vidite, kako ste prav naredili, ko ste dali moč samostojni stranki. Prosti ste vseh občinskih davčnih naklad, ne vidite korupcije, pa tudi o kakem strankar-stvu v obč. uradu ni sledu. Ce bi tako naredili pri zadnji državnozborski volitvi, da bi dali vso moč svoji pravi kmetijski stranki, bi bil gotovo že red pri tej prokleti dohodnini. Šibo, ki so si jo volilci pri teh volitvah spletli, čutimo vsi. Komur niso klerikalni sleparji popolnoma iztemnili pameti, ta ne bo šel dne 8. februarja na njihove limance!
Duplje. Popolni polom Brodarjeve protikmetske politike v Dupljah. V nedeljo smo imeli pri nas koristno zabavo. Poslanec Brodar je sklical shod v dvorano, SKS pa k' tov. Stu-lerju. Slednjega se je udeležil tov. Ažman v družbi s tov. Ankeletom. Na željo navzočih je padel predlog, da gremo vsi na Brodarjev shod do-gnat, zakaj se ta dva voditelja ne moreta sporazumeti. Sh*d je trajal tri cele ure. Debata mirna, trezna, ie poslanec Janez se je zvijal, kakor kača, ki se ji stoji na repu. Prisoten je bil tudi g. župnik iz Dupelj, mirna oseba, vzor duhovnika, ki ni spregovoril besede. Čast takim dušnim pastirjem! Shod je napolnil vso dvorano. Ali obračun med Brodarjem in tov. Ažmanom je bil silen. Ubogi Janez je izjavil, da Če pri prihodnjih volitvah dobi SLS vse poslance, jih je še zmeraj le 26, drugih pa .je tri sto. Nato pripomni tov. Ažman, ali je še potrebno tako stranko voliti, če že naprej pove, da nič ne more, Janez pravi, da se bije boj za ohranitev Slovenije. Tov. Ažman pripomni, da ni v nevarnosti ne država, ne vera, ne Slovenija, ampak v nevarnosti so kmečki domovi, da jih davčni vijak popolnoma ne požene na boben. Navdušenje je nastalo po teh besedah po dvorani. Janez se je začel jeziti na Radiča in Prepeluhove republikance in rotil, da se vsaj teh ne voli. Nato mu pripomni tov. Ažman, zakaj se jezi na Radiča, ki ie bil Koroščev kompa-njon. Splošen smeh je nastal v dvorani, ko pripomni tov. Ažman, da se Janez ne boji Radiča in Prepeluha kot republikanca, ampak se le boji, da bi njemu samemu vsled tega 8. februarja primanjkalo kugelc. Ta shod je bil za nas zelo koristen.
BOHINJSKI KOT.
Okrajni kandidatje za razpisane volitve v narodno skupščino. Kakor že znano, hočemo, da bi zastopal naš okraj v skupščini dobro nam poznani tov. Ažman. Mnogo srečnejši od nas so bili v odločitvi našega okrajnega kandidata in njegovega namestnika gospodje, ki pravijo, da so zastopniki slovenskega ljudstva in katere se po domače imenuje klerikalce. Za okrajnega kandidata so namreč določili inž. Dušana Serneca, posestnika vile na Bledu, bivšega ravnatelja Završni-c-e in sedaj docenta na ljubljanskem vseučilišču, kot njegovega namestnika pa advokata clr. Marko Natlačena v Ljubljani, ki menda naše bohinjske doline še sploh nikdar videl ni. Za danes samo to. Na vprašanje bohinjske električne centrale se povrnemo še pravočasno, enkrat za vselej pa hvala za poklon, ki ste ga Bohinjcem s tem dali. Ako je bil v vaših očeh Bohinjec prej zarukam, danes ni več.
Kmetje so protidržavni. Preteklo nedeljo sta se vršila v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi sestanka naših tamošnjih krajevnih organizacij. Komaj so bili sestanki zaključeni, že je prihitela žandarmerija k našim tovarišem, pri katerih so se ti sestanki vršili, ter zahtevala točnih podatkov, koliko je bilo udeležbe, kdo se je udeležil, kaj se je govorilo in kdo je govoril. Gospodje, ki imate danes vlado v rokah, imate sicer moč dati nas pretepati celo s palicami, nikdar vam pa ne priznavamo pravice, da se na tak način poučujete o naših sestankih. Tudi slovenski kmet je bolj državotvoren in bolj jugoslovanski, kakor pa tisti gospodje, ki se že danes boje za svoja korita.
fj'1. it____1!!-«-* U-l(l|
Širite »Kmetijski list !
Kmet, vedno hrani ugled in čast svoje S. K. S.! "^C
Razno.
IZ DŽUNGLE NAŠIH TIGROV.
Rjovenje v »katoliški Jugoslaviji« je prenehalo, ali bolje: se je spremenilo v tiho škrtanje. Lista je vložena, reknrza ni več.
Ko so atku lomili zobe, je bil prav posebno vnet ? prijatelj« Oražem. Pravijo zato, ker je zgradil preveč cest. In kdo bo pa vse to posipal, se je jezil Orašen iz Most. Ko je Smodej v Kamniku propadel s 25 glasovi proti Štreinovim 71. glasovom, je ostala še ljubljanska okolica. In tako je za atka glasovalo samo 40 zaupnikov, a za Smodeja kar 111 mcžiceljnov. Ko je hotel atek po prijateljih izvedeti, zakaj so ga podrli, je dobil odgovor: zato ker je preneumen. Lepa je klerikalna hvaležnost.
Oče Jakob Vrečko so tudi odžagani. Presneta reč: kdo bo neki sedaj kritiziral proračun za pošto in dajal ure« v šmarski posojilnici. Bivši poslanec Kranjc pa je padel v nemilost že dvakrat, ko je glasoval proti klubu in za zakon proti toči. Prav mu je, zakaj pa ni držal discipline in jo gladko urezal za Sušnikom, ki ni vedel
kako mora glasovati.
* * *
Ko je lansko spomlad neki Samostojnež vprašal člane klerikalne stranke, kako je to, da so tako slab
materijal poslali v Beograd, je odgovoril :
>Saj ste tega krivi vi Samostojneži, vedno vpijete: kmeta, kmeta! Pa smo morali tudi mi! In ker nimamo pri naši stranki pametnih kmetov, smo morali pač vzeti, kar je ostalo.«
Zato so letos postavili samo na Kranjskem: pet duhovnikov (Korošec, Škulj, Bajec, Smodej, Kulovec), potem devet inteligentov (dr. Rožič, Terseglav, dr. Mohorič, prof. Sušnik, učitelj Jevnikar, prof. Jarc, inženir Srnec, dr. Natlačen, novinar Kremžar) ter samo tri kmete (Brodar. I štrcin, Nemanič) poslednjega tako-i rekoč že z naprej odrezano glavo, i Kmečka Zveza« je torej zopet hu-| do zvezana, Remčeva žlahta pa boga-| to obdarovana od političnega Mi-; klavža.
Gostinčarčku so dali v tolažbo mlado ženico.
* * *
Bivši sošolci g. Skul-j-a nimajo posebno vzvišenih misli o zmožnostih dolenjevaškega fajmoštra. In vendar mož že spet mašuje, Terseglav pa ponižno ministrira. Kako to?
Imel je silen govor na zaupnike ino je bil začel: »Govorite o republi-kanstvu, ali vam rečem, da ga ni večjega (stopil je na prste) kakor sem jaz. Večji od Radica in vseh republik na svetu. Ali težave so v tem, da samo v Ribnici lahko tako govorimo, v Beogradu pa ne smemo, ker bi ne mogli v vlado. (Odobravanje.) Vi-
dite, ker vam pa hočem dati zvezo z morjem, vodovod v Suho Krajino, ker hočem regulirati Bistrico in odpeljati vodo izpod Dolenje vasi, ker hočem,
ker hočem---in še vse drugo,
vsa prosim, da toliko časa z republiko počakate ... (Odobravanje.) Zato je dobil Škulj čez 40 glasov, Terseglav pa samo dva. Kdo je torej od
večje inteligence?
* * *
^Kmetijski List« za leto 1925. naročajte! 30 Din stane celo leto.
»Kmetijski koledar« za J. 1925. kupujte. Razprodajalci pošljite obračun! Koledar se naroča pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Za podlistek t »Kmetijskem Listu« 1. 1925. je zelo dobro preskrbljeno. izhajala bosta dva kmečka romana. Eden izviren in eden prevod. Ne zamudite.
Močan potres se je čutil zadnji petek zjutraj ob pol 5. uri v Ljubljani in okolici. Par dni poprej so čutili potres v Brežicah in okoliei.
Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju je te dni slavila potedesetlet-nko svojega obstoja in spada med najstarejše slovenske posojilnice.
Grozen umor je izvršen v Studencih pri Mariboru. Umorjeni so bili od 12. na 13. dan tega meseca čevljar Mihi, njegova žena in njegova hčerka. Zaprli bo mizarskega mojstra Šnuderla z Brega pri Ptuju, ker je osumljen, da je izvršil ta strašen umor.
Na Norveškem so bile koncem oktobra t. 1. volitve v parlament. Nova kmečka stranka je dobila pri tej priliki 22 poslancev.
Strašen zločin je izvršil v Nemčiji tovarniški ravnatelj Angerstein. Umoril je svojo ženo, taščo, služkinjo, dva svoja vrtnarja, dva pisarniška uradnika in svakinjo. Imel je lastno vilo, v kateri je vse to izvršil. Da bi zatrl sled, je stanovanje polil z ben- I einom, da bi zažgal. Sam si je zadal j nekaj poškodb z nožem. Predno je j zažgal, je že bila policija v hiši. Najprej se je izgovarjal, da so roparji izvršili napad, toda kmalu je priznal svoja strašna dejanja. Angerstein je v tovarni, v kateri je uslužben, izvr- j šil velike poneverbe.
Tržne eene v Ljubljani (v dinarjih): j Za 1 kg govedine 24—27, teletine 25 i do 30, prašičjega mesa 29—34, me- j šane slanine 33—34, masti 35—38, j šunke 45, prekajenega mesa 35—45,*j koštrunovega 18—19, jagnjetine 25, i kozličevine 28, konjskega mesa 10 do ; 12. polprekajenih kranjskih klobas I 45. Za kos: piščanec večji 20—30, ko- ; koš 40—50, petelin 40—45, nepitana j gos 70—80, domači zajec 10—25, divji zaiec 40—70, poljska jerebica 25. gozdna 30, kljunač '25—30. Za 1 kg: srne 25, ščuke 40. Za 1 liter mleka 3—3.75. Za 1 kg: surovega masla 50, čajnega 00—70, masla 50, bohinjske- j s;a sira 52, sirčka 12. Eno jajce 2.25 ' do 2.50. Za 1 kg: jabolk 2—7, hrušk | 6—10, orehov 10, luščenih orehov 25, i
kuten 10, suhih hrušk 6—7. Za 1 liter petroleja 6.50. Za 100 kg: pšeniee 390, rži 360, ječmena 380, ovsa 335, prosa 275, nove sušene koruze 310, ajde 300, fižola ribničana in prepeličarja 475, graha '100. leče 600. 1 m3 trdih drv 160—220, mehkih 120—150. Za 100 kg sladkega sena 150, polsladkega 80„ kislega 75, slame 75. Za 1 kg en-divije 15, radiča 10, poznega zelja 1.50, rdečega zelja 3—4, kislega sselja 2.50, ohrovta 3, karfijole 15, kolerab 6, podzemljic 1, špinače 8, paradižnikov 10, čebule 2—2.50, česna 14 do 15, krompirja 1.50—1.75, repe 0.50 do 1, kisle repe 2.
Nas izvoz v mesecu oktobru je znašal nad milijardo dinarjev. Izvozili smo vsega skupaj blaga 41.572 vagonov * po 10.000 kg. Glavni izvozni predmeti so bili: Pšenice 3640 vagonov, stavbnega lesa 9785 vagon., pše-nične moke 1243 vagonov, žive goveje živine 13.454 komadov, jajc 145 vagonov, fižola 572 vagonov, svežega mesa 155 vogonov, kmelja 48 vagonov, ostalega žita (razen pšenice) 961. vagonov, koruze 992 vagonov, snliih sliv 258 vagonov, živih prašičev 8273 komadov, lesa' za kurjavo 5551 vagonov. V prvih desetih meseeih letoš-mesa 155 vagonov, hmelja 48 vagonov blaga v vrednosti blizu osem milijard dinarjev. Napram lanskemu letu se je količina izvoza povečala, pa tudi vrednost, kljub temu, da se je dinar letos precej poboljšal.
iti lin!

za navadno leto 1925,
ki ima 365 dni.
Velika Pratika je najstarejši slovanski kmetijski koledar, kojl is bil najbolj vpoštevan že od naSih pradedov - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki siovenski rodbini. - Dobi se v vseSh trgovinah po Sloveniji in stan© 5 Din. Kjer bi je no bilo dobiti; naj so naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih tiskarna in litografi6ni zavod Ljubljana, Breg štev. 12.
ALONIT<
se fjsdelnje ▼ vseh poljobnih dimenzijah in barvah.
Itolgaletne jamstvo Jamči sa taborno kakovost,
»SALONIT«
|« za pokrivanje streh in izollranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja sirom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila penija brezplačno: »Split« d. d. sa cement Portland, Ljubljana.
k
Kje se najbolje kupi božična darila, je brez dvoma znano, v
1
„Pri nizki ceni" jgp. |grgI »Prl n?zki ' j |
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA štev. 3.
nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznega perila in rokavic, nogavic, dalje veliko izbiro damskih, moških in otročkih zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleke. »■T- SVILENE IN PLETENE SAMO VEZNICE itd., itd. -»c Velika izbira za krojače in šivilje.
&
a a
a 2 5
• LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z,
V N 0VOPREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 !| LJUBLJANI MESTNI TRG št 6
••'iŠT obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
S 7
/o
i Izffirvat-
' Podpisani Filip .Torkovič,
posestnik v Gor. Radgoni, sem bil v št.. 63 dnevnika j »Jutranje Novosti« od 12. aprila 1923 napisal in ob-I javil članek z napisom >Po-! slano*. V tem članku sem j na časti žalil gospoda Ivana I Ureka, posestnika in bivSe-ga poslanca v Globokem, očitajoč mu zlasti >avstrijskc , denuncijantsvo«. Ker je g. Urek na ta članek proti meni vložil tožbo nu deželnem sodišču v Ljubljani, izjavljam podpisani Filip Jurkovič ra-devolje, da je vsebina in-kriminiranega članka neresnična, ter da sem ga priobčil le zapeljan vsled misti-fikacije. Zlasti preklicujem očitek »denuncijantftva«-, ker sem se prepričal, da je očitek neosnovan.
Ljubljana. 9. dec. 1924.
Filip jurkovič, m.p.
Priporočamo tvrdko
Vaija i« (talne vloge s odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovor«.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Pseajfl* daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi
Posluje po celi Jugoslaviji
Ustanov. 1. 1913. — Del. glavnica znaša 5,000.000 Din v zlatu.
spIoSna zavarovalna družbo.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa : 1. pozama zavarovanja, 2. živijenska zavarovanja, 3. nezgodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zeva-rovenja proti škodam vsled tatinskega vloma, 3. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsied razbitja stekla. '— Največji ta delujoči zavod. Družba ie prevzela od ,,Graške vzojemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks" (požarni oddelek) In ,,Franko-Hongroise" ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarite. TakoSn J o plačila škod. — Glasom naredbe mlnist«siva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe .JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta 15.
Telefon 57.
Najcenejše
strašno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VifiK-KIEZ tBvaru no lii ii! trdi
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
JUGOMETAUJA", Ljubljana
Izdeluje
vse vrste bakrenih ;otlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska In
vodovodno -inštalacijska dela.
Znižane tene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska u!, 18,
najboljše kakovosti in po najnižji csni
v zalogi pri
JEKO^OM"
kolodvorska ulica šler. 7.
Za kfckevMt cementa prevzame tovarna popola« odgovornost.
Me odlašaj!
namenjati laneno predivo ali
pusti stkati prejo v lopo domače platno. Tudi iz spre-dene volne lahko dobiš močno sukno ali pa raševino v tkalnici »KROSNA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta št. 6.
se dobi t vseh speeerijskih prodajalnah.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V RT", Džamonja in drugovi, družba z omej. zav., Maribor. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitojših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikaiiskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!

' Brzojavi: Dunajska £8513 Št, 4 (v lastni Stavb!).
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto,Ptuj, trgovska. Kapital in rezerve Sin 19,000 000'-.
Rakek, Slovenfgradec, Slovenska Bistrica Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Telefoni: 139, 146, 458.
EKSPOZITURE:
Logatec. Prei/alie
H