S ČRNEGA VRHA
Želja zahitrejšim razvojem
Črni vrh nad Polhovim Gradcem spada med najvišje ležeče KS v Ljubljani, s približ-no 550 prebivalci pa je giede na svojo veli-kost redko naseljena. To tudi ni nič čudnega saj leži na zelo hribovitem terenu in najvišje ležeče biše na Pasji Ravni so več kot tisoč metrov nad morjem. Center vasi je okrog cerkve in gostilne Blagajka, v bližini pa bo stal tudi novi dom krajanov. Osnovna šola ima 4 razrede pouka, nato pa se učenci vozijo v Polhov Gradec in Ljubijano. V pogovoru o težavah pri razvoju Črnega vrha so sodelova-ti: Setnikar Jože, predsednik sveta KS, Ger-jol Tone, predsednik skupščine KS, Košir Milan, tajnik KS, Dolenc Bemard predsed-nik KR SZDL, Bizjan Jože, predsednik Ga-silskega društva, navzoči pa so bUi tudi pred-stavniki ZSMS.
Naloge iz prejšnjega srednjeročnega načrta so uspešno izpolnili, le za dom krajanov jim je zmanjkalo denarja. Pobudo za izgradnjo so dali člani GD, ki nimajo kje shraniti svoje cisterne, prav tako pa tudi ostale DP, ki nimajo svojih prostorov. Sestanki organizacij so bili kar po hišah a!i v šoli. Material za gradnjo so kupili iz sredstev KS, les za ostreš-je in hlodovino pa so prispevali lastniki goz-dov. Največji problem pa so rešili z odkupom zemljišča od Ljubljanskih mlekarn, kjer jim je veliko pomagala občina s pridobivanjem dovoljenj za odkup. Načrti so že narejeni, trenutno čakajo le na lokacijsko dokumenta-cijo in soglasje vseh odgovornih organov. Delo bo udarniško, želijo pa si do konca leta postaviti dom pod streho.
Tako so v srednjeročni načrt razvoja 1985-90 zapisali izgradnjo doma krajanov, ojačitev električnega omrežja, napeljavo vo-dovoda in ureditev cest in poti. S slednjimi so zadovoljni, saj Cestno podjetje Ljubljana redno vzdržuje vse glavne ceste, stranske ce-ste in poti pa plužijo kmetje sami za kar jim gre vsa pohvala. V zadnjem času pa jih skrbi kaj bo z glavno cesto, ker Geološki zavod v bližini Polhovega Gradca že dela meritve za izgradnjo vodnega zadrževalnika. Ker bo sta-
ra cesta pod vodo naj bi zgradili novo čez Preproče vendar do sedaj še nihče ni s tem seznanil okoliške prebivalce. Vsekakor pa to krajane Črnega vrha zelo zanima saj je cesta edina zveza z Ljubljano in je dnevno po njej močan promet.
Poleg doma krajanov ostaja največji pro-blem vodovod, saj vodovodnega omrežja ni. Vodo pridobivajo iz izvirov, vodnjakov in od kapnice. Zaradi težav, ki nastajajo ob sušnih obdobjih pa ga je treba čimprej rešiti. Leta 1983 in 1985 so morali vodo dovažati celo 16 km iz Polhovega Gradca do najbolj oddalje-nih kmetij in le nesebični pomoči polhograj-skega GD, ki je dalo na voljo svoja vozila in cisterne se gre zahvaliti, da ni bilo večjih težav. Izvir na Trobčevi kmetiji, kjer dela raziskave GZ Ljubljana bo služil za ureditev zajetja in črpališča in do tam je že bila z udarniškim delom zgrajena pot, zgraditi pa bo treba še rezervoar. Vendar brez finančne pomoči ne bo šlo, zato upajo, da jim bo na pomoč priskočila Vodna skupnost Ijubljan-skih občin tako, da bodo v dveh fazah zgradi-li vodovod, ki bo rešil težave s preskrbo požarne in pitne vode.
Glavna panoga gospodarstva v KS je kme-tijstvo, vendar zaradi težav vse več kmetov odhaja v tovarne in je od 85 gospodinjstev le še 30 pravih kmetij. Teren je zelo hribovit in uporaba kmetijske mehanizacije je težka, po-nekod pa celo nemogoča. »Na sejah v Ljub-ljani se večkrat govori o pomoči hribovskim kmetijam, a to do sedaj še nismo občutili« pravita Jože Setnikar in Tone Gerjol, ki se ukvarjata samo s kmetovanjem. Kmetje se čutijo prikrajšani zaradi neurejene politike starostno-pokojninskega zavarovanja kme-tov. Lestvica ima deset stopenj, ki se razliku-jejo po višini prispevka. »Dobro stoječi »rav-ninski« kmetje tako lažje plačajo višje pri-spevke kot mi »hribovci« pravi Jože Setnikar, ki je lansko leto imel težko nesrečo, ko ga je traktor pokopal pod sabo. »V primeru po-škodb je treba biti zelo vztrajen, da dobiš denarno nadomestilo za čas, ko nisi bil sposo-
ben za delo,« je pritrdii Tone Gerjol, ki je tudi srečno ušel smrti pod traktorjem. Ob-vezni varnostni loki pri prevračanju na hribo-vitem terenu ne pomagajo dosti, večkrat celo ovirajo voznika, da bi skočil s traktorja. Izko-ristek strojev je le polovičen, saj je treba zaradi strmega terena marsikaj opraviti roč-no. S traktorjem na Črnem vrhu ni še nihče kosil, uspešna jfe edino ročna samohodna ko-silnica. Kljub težkim pogojem so na Črnem vrhu obdelana vsa zemljilča tako zasebna kot družbena, saj je vsak meter zemlje dragocen. Težave so tudi s KZ Dobrova, ki ne dela tako kot bi morala. »Kmetijski pospeševalci očit-no čakajo, da pridejo kmetje k njim, namesto da bi sami obiskali kmete. Strejši kmetje se stežka odločajo za posodobitev kmetije, pa tudi pri poti na Dobrovo in nazaj izgubiš en delovni dan«, pravi Tone Gerjol. Več kot za tnnjino cene izdelka visoke obresti pa so marsikateremu kmetu onemogočile nakup novih strojev.
Z odkupovanjem živine so kmetje najbolj nezadovoljni. »Najprej tri do štiri mesece čakaš da pridejo po živino, nato pa ti žival odpeljejo brez da bi vedel kako in kaj. Plača-jo mrtvo težo kar pomeni, da koža in drobo-vina ostaneta KZ, ki ju proda naprej. Denar-ja za odkup, ki ga delijo v Polhovem Gradcu
pa navadno zmanjka in ponj je treba v Ljub-ljano. Na Hrvaškem imajo vse skupaj čisto drugače urejeno. Tam žival stehtajo pri kme-tu, plačajo živo težo in to takoj. da kmet vidi pri čem je,« je razložil težave Jože Setnikar in dodal: »Dokler bom moral oddati liter mleka za eno radensko in dva litra za pol litra piva ne bo nič boljše.«
Na Črnem vrhu trenutno ni niti enega gradbenega zemlji&a. Mladi tako nimajo iz-bire in odhajajo v mesto, kjer lažje pridejo do službe in stanovanja. V okolici je deset opuš-čenih kmetij, ki pa zaradi oddaljenosti, slabe-ga stanja in dedičev niso primerne za življe-nje. V bliiini novega doma krajanov želijo odkupiti zemljišče od Ljubljanskih mlekarn in tako rešiti stanovanjski probletn in združiti vas v celoto. S tem bi bilo tudi manj težav z napeljavo elektrike in vode. Želja krajanov pa je tudi postavitev kakšnega industrijskega obrata v bližini, ki bi zaposloval okoliške delavce, saj dnevno izgubijo pri prevozu v Ljubljano in nazaj štiri ure in več.
Kljub težavam s katerimi se srečujejo Iju-dje na Črnem vrhu, pa nihče ne bi zamenjal jutranjega pogleda na okoliške hribe in Tri-glav za sivo Ijubljansko meglo.
ALEŠ FEVŽER