138
Poročila o dolu društva in zborovanjih
ARHIVI XVI 1993
Arhivska zborovanja ali kako vleči arhivski voz naprej?
UveFai. ijena tradie"- arhivskih strokovnih sre čanj je letos (1993) že dosegla številko XV., a goriSko zborovanje kljuh 'ubiHn Številki in obisku HIT-ove Perl i pušča priokus rr.cglenc s' inc. Podobne megli k. se ; 3 vlekla nad nič kuj zele-nomodro Sočo v tistih oktobrskih dneh in nffje sku-pinl ar1.iiv,stov opizovula na prizadevno vodeni eks-kur 'ji. Kot da je stroka kar z vsem zadovoljna: da je rezultat zborovanja pač cb.čajna referatomanija. prebrat čil i	referatov, nato pa z lup:-h iiri
uspešni zaključk> kar najhitreje končat* delovno srečanje, lr disku! a, ta vedno rr i kavna točka dnevnega reda, zapi>ana ra koncu vseh ser" referatov, jc bolj ob\ezen slemen t vabila kot upoštevanja vreden ali eelo osrednji del zborovanja. Zmašena na koneu referatne vrste, ko zmanikuie ¿asa ii volje za raz pravo. Cele zgledna in z dejetletnii... izkušnjami podprte posvetovanja S od ob" arhivi v Radencih kljub izidu publ,kaeiie referatov pred posvetova-n .m Id is™ sij i vedno ne daj: pravega mesta. A vendar kažejo, da se da tudi arhivska strokovna srečanja zasta /i ti drugače.
Čeprr.v c na take pomanjk''ivosti preveč referatov in tud zato premalo diskusije - dovolj pro b'emsko opoz?:rjal že zapii o XI zborovanju v Čatežu ob Savi o tematiki družbenopolitični i organizacij, pa bi trdi deset let pozni je lahko zapi ;ali isto: da bi le kdo to p/ebral in si vzel k srcu
A tako ni b,lo vedno1 Nc le var"lvi sparim, ki lahko idealizira arhivska mladostna leta generae- c sedanjih ravnateljev arhivov, temvef tudi zapihana beseda priča o diskujiji na okrogli mizi arhivskega društva junija !978 v Miri boru opozarja na dejstvo, da ie na IX. zborovanju v Radencih ('97P) o gradiva uprave referatom sledi.a "krajša diskus ja o perečih problemih arhivske prakse",- ki sojo Arhivi II, 1979 tudi objavili.4 O diskus i" na X. zborovaniu v Ankar?nu 1981, posvečenem arhivskemu grudivu gospodarstva; sicer dovo) .skriva poročilo (tam smo zajeli misel z naslova) ne govori, omenja pa ob rekordnem številu udeležencev nm malno prisot-
1	"Go'ovo jc namen zborovanj in reminarjev !udi i?jncn"ava ¡zkuïcnj in mnenj ¿al tej'- nn zborovanju ni bilo. Mort!s trdi /jiradi j.amcj;a načina pole ki saj jc bil ča.i m. razprave določen M 7,-dnji dan in ne neposredno pi > leoneu neko celote vpraïanj." Liljana Cijçlar, I'ortiiilo a XI. zborovanju ..., Arhivi VI, 198?, str. 150.
2	Okr i^lr miza o problemih varstva arhivskega padiva pred prevzem oni v arhiv, Maribor, 14. junija 1578,41 str.
3	V Vrhnja t, IX. zbor jv anjd arhivskih delavcev Slovenije v Rjdencih, Arhivi II, 1979, str. 87 88.
4	Arhivi II, 1979, sir 09-71 z diskuaijskimi prispevki 1'raneeta Rozman:., N:.dc Kobil in Ivana Kr.lr irja.
5	Vladimir Kdloïa, X. zborovanje , Arhivi IV, 1981, lir. 167
168.
nost dveh arhivovf' ■ pri čemer je vsaka podobnost z zborovanjem leta 1993 zgolj slučajna. Bo'j spodbudna kot že omenjena izkušnja XI. zborovanja jo branje v našem glasilu Arh1 i o debati ... celo o burni razpravi na XII. zborovanju, namenjenem ob ravna 'i družen ¡h dejavnosti v Ormožu leta 1985,7 ki jO jo celo snema m kdove, če r celo sestavni del nespisovnega gradila Arhivskega društva.
Kokšna : bila diskusij» na posvetovanju o teh nični dokumentaciji jeseni 1986 v ljubljanskem Cankarjevem domu, pričajo Arhiv. IX na petih straneh ' O diskuj . in njjni vsebini na XIII. zbo-rovan j v Portorožu opozarja kar tretiina zapisa o 'borovania na temo valorizacija dokumentarnega gradiva v iubilc;ncrn Ietnucu Arhivov 19C7. Možnost obravnave problemov na okroghli mi'ah po pod ročjili in z manj referati ki ¡ih poročevalce navaji kot predlog, vreden razirusleka, pa ostala odprta tudi še pit let kasnej*;.9
Oktobra 1989 je b*lo v Postojni poslednje zvezno zborovanj;, a razen omembe v predstavitvi zabila, poročilo di :kusijc ne omenja 1 Pač pa ic zborovanje leto dni zatem na Rog]i poleg "referatne" obravnave tematike o tehr.ični dokumentaciji i po-v."'nih odvzemih premoženja, potekalo v obliki okrogle m zc o sledmi t en', ki rje vzbudila aktn no diskusije prisotn h".
XIV zborovarje v deževni Skoiji Loki jeseni 1991 se po celostnem vtisu si~er ne rrore meriti z ormoškim srečanjem, a zavzete razprave o bistven in vpiaiarj h arhivske stroke ni manjkalo, čeprav je diskusijo ovirah {prcjštcvi ičnost referatov: a vsaj večinama so b i kratki.12
V te* vrsui ari -vskih srečanj zadrjih nekaj let se kaže da man1' iVbor strokovne tematike, k j t lahko bližja večjemu (če gre za splošna vprašanja) ali manjšemu delu arhivskih strokovnjakov, kakor zasnova in oblikovanje posvetovanja vplivajo na obseg in n1 vo dhkuiijr To si moramo na , rej res žele* , i o omogočiti po posameznih tematskrii sklopih (so, lahko potekaj ) vzporedno) in jo spodbuditi: vsai s prisiavHenitiu itj razmnožei im :ezami13 al:* 3a vsa
6	Taiu beremo o pciCiti /;in C* srn jakov, "ki vleče slovenski arhivski vo/. navkreber brez velike ]iomoČi svojih kolegov." -Naj m i¡ik;i jočili oh/.IIIKI ne imenujemo. Kut prejinja opomba.
7	Kristin? Saniperi l"iirp, I'oroiilo o XII. zborovanju ... Arluvi VlM9S5,«tr. 130.
8	Ditkusija na pmvclovanju Tehnično doklniienlacija kot del kulliin:.; dediščine, Arhivi IX, 19a6,sü. 82-Bfi.
9	XII zborovanje slovenskih arhivskih delavcev v I'artortiJ.u, Arhivi X, 1937, sir. 9V-93.
10	Arinvi XII, 1989, str W 70.
11	l.ilijnna V;drih 1 Jivienčič, Poročilo o pawclijvf nju ... Ailiivi XU1, 1990, str. 150. Obs-fjieje o icmjtiki okrogle mize G. Ümid,Okroglamiza prav tam, atr. 151-'.12.
12	Skofjcbíko 7h on j v noje ... Arhivi XIV, l°91, sir. 96-98. I'nrr.íiln omenja kraji c refcralc, ki so 'spod nudili íjinimivo in v ca sili indi ti«[irol"ji>čo si diskLsijo" ler navaja vrcbino nhcli vrsi prispevkov na posvcluvanju.
13	Tako delovno ^rirlivo vtiin : referatov je bilo na voljo na posvetovanju jeseni 1°B6 o Irhoiioi dokumentaciji in vsaj v nekaj izvodili ludi na zborov-inju v Portoroiu.
ARHIVI XVI 1993
Poročila u delu druitv.i in zborovanjih
139
s kratkimi povzetki osrednjih misl referatov. Tu in pa skupna zavzetost, da piii>pevamo svoj delež na bhnalncm posvetovaniu slovcnskili arhiviptov z referatom, pripombami, pn tudi s prisotnost;o in po-sluianicm mnenja strokovnih tovarišev, lahko zborovanja da pravi smisel,
Dalcfi od takšne diskusijske zasnove j j bi'o zborovanje v Novi Gorici, kliub piizadci-anji m organizatorjev, ki sejimje le nekaj referentov odzvale s pripravi jenin. i tezami svojih pi.spcvkov. Temu seje p i druži I r £c nepotrebna skromna prisotnost ali sko-ra' odsotnost arhivistov kar neka; arhivov '' - kdor da k: j nase, se mu pač vedno mui!i k Se pomembne' iim opravilom in ob tak'Y i zkušnjah postane primerjava z zborovaniem nabili kolegov muzealcev skoraj groteskna
Sieer je res, da šele zadnja leta spet vzpostavljajo tradicijo zborovanj slovenskih muzealcev, a tudi vrsti XV. adjivpkiji zborovanj bi lahko izkušnji. muzejskega srečanj;* v Dobrni teden dni za našim goriškim zborovanjem povedaia kaj zanimivega, Da plemrna nasedanja nehati/en zglerl so lahko tovrstna zborovanja zpodovinarjcv - pomenijo zgolj neaktivna predavanj;; in da zborovanje lahko ima nekaj tematskih sklnpnv. Tako so se muzealci odločili za štiri (slovenski muzeji jutri, kulturna dediščina zunaj muzejev, muze:ska pedagogika, tekstilna dediščina v muzejih). Zbornik15 38 referatov o tem so zainteresirani muzealci lahke prebirali že 10 dn: pred zborovanjem (dve leti prej le kak dan ali dva prej) Srečanic, ki j» potekalo v Štirih omenjenih skupinah, je tako združilo muzealce, ki po jih posa mezna vprašanja posebej pritegnila Fr: prvi skiEini je iO icfcrcntov predstavilo glavne poudarke svojih referatov v en. iri, ostale tr: delovne ure fin šc kakšna drug' dan) pa so omogočile pogovor, v katerem so referentom ugovarjali, jih dopolnjevali, predstavljali svoje izknšnje in dileme- skratka Človek je dobil vtis dejsvncstL in razm.šljanj slovenskih muze al cev o izbranih problemih stroke. Tako ni nič Čudnega, dr. tako zasnovano srečanje najJe mesto tud' v sredstvih javnega obveščanja, saj je odhod zbr rovalecv i i Ljubljano pospienila informacija o zbo rovanju pri radijskih poročilih, pa tudi dnevri tisk ie predstavil vsebinsko zasnovo srečania dovol široke,'fi
Ker iii vseeno, kakšna so zborovanje stroke, k morda res vidi svoj položaj nekoliko nižje od tiblL-
tekarstva in muzealstva,1 pa ji gotovo gre vzporedno mesto v tej dibri diužbi, se velja zavzeti z a dobra zborovanja. Za tako obuko strokovnih srečanj p i katerih prizadevr organizatorji ne bodo ■ipraviieno ,adikovali nad nercsnistjo referentov in jim ne bodo mogl pred zborovanjem zpuliti niti tez, kaj šele teksta referata, tožili nad varčnostjo arhu'i.ctov s prisotnostjo na dvo- ali celo trodnevnem srečevanju vsaki dve ict , ti pa b'do namesto mara-tonskni poslušanj referatov raje v dveh - treh vsebinskih sklopih živahno ugcvarj,r,i predlogom uve dnih tez in se ogrevali za ali prati :zražen m mnenjem m prisluhnili izkušnjam kolegov. Kvalitetna zborovanja, ki pomenijo soočanje in prevcjanis strokovne prob'5maiike in njenega reševanja, so lahko le zborovanja vseh arhivnv in arl.jvistov kot rezultat zavzetih skupnih prizadevanj v okviru strokovnega društvenega povezovanja, zato se velja potruditi zanje n bcij zagnano podpret organizatorje v prizadevanjih Ali kot smo lahko že brali ducat let aazaij Čfc sc žc nc upreE med peščico zanesenjakov, ki vleče sbvensk' arhivski voz navkreber,' p? vsaj kdrj malo popr'et' yaven.
Branko Šuštar
U Zanimivo, iln je na problem le minimalne prisotnosti dveh arhivov }c 1 tKl opora rja I ]ioro£ev ilee o X. /.borov-n ji i v Ankarann s nicer rekordnii iiilele>.hi). V, Koloia, X, 7.I10 rovnnje t Arhivi IV 1 9B1, str, 167.1 f>8 '5 Zborovi nje ilni.ttvi slovenskih muzealcev, Potim«, nkiober 1993, >91 sir, (L"redile T„ja Čqiii, Andrej» Kjlilcr, Mirija l*i itivavfck).
I fi Čl»nki na ilan 7.aietkr 7horovinja so re/.ullal tiskovne ki.nfcrcncc ilan ali ilvn pred leni, na kateri so lahko jircilslavili i.hornik i.hurovanja. Jelke iiilcj Adamič: Veliko zanimanja 7A Inu7ealskji srečanja. Dvodnevno 7(1010vanje iiiu7.c£!ccv v Dobrni, Delo, 13. nklohrt. 1993, IVim. ludi Slovenet, 13, in 21. oktobra
17 'Ani 111 iv udri/, samoj^vcoanja sLoke je iudi primerjava simo-v red D 01 cilja v ari liv is lik., bibliotek ml vu in mii7.c«lslvu. Meri Ici ti ko slednji po 7. ala in s]Kidbnjalq str okov dih napi cdovaoje mrli 7. n «7j vi v stroki (bibliotekar, viiji bihliolek »r, mu/.eiski ¿vriiivalcc 1I/.. knslus, viiji kustos, muzejski £Vcto''alcc) j>_ ns"1 sunka ]iii7Jii le .irtiivjst?.
[K Kol (ipomba 5,
■