Slev 54.
V MIlani, v lordi dns l mre 1922.
dRrnlinlM <* tri«m SKS} >( Ml< >«h «apr«l Olu "Ovil Ml mU » .. « Ifr— S»cr alf , ,. , o-«« U e» isaaac a m »«SO
«• umtlDftT«!
Mloiatau.....Ola ISO"—
nuiin , , , , M 12-40
is Sobotna izdala i a
•	lB«u«laf«p . . 01«. 10 —
•	tnosamstva . . „ tO —
Posdinoo siev 50 odr.
MT Uredništvo |t v Kopltarlevl nllol it«« 8/UL Bon up tal st •• vračalo, aalr.nMrana pleme st •• sprt|«m«|B. Uradu taleL it« ao, oprava. Al«, 528.
Leto L.
Sls! za slovenski narod.
£5 Con* lnseratom:«a
E^ostoiona potltna vrsta maj), oglasi po K 4'— In tO-,, veliki oglasi nad «5 um vl-lin« po K 8 —, o o slan a it<t DO K 12 —.
Pri vač|em aaroCUo napast,
Izba)a vsak lno izviomit ponedeljka in dneva ;;o pru> olko ib S. ari cjutzal.
SeseOna priloga i tfestmi« SIOL
P&^iiiiua oiaCana v Soto^lnU
Oprava 'e v Kopltarlevl al 8. — Ra6un poitne ttran. ltnDI|«n*Us tt 840 13 laroAalao Ln fit 140 »n iglast, lagi»& 36,911, sarajev. 7583, praSfcjt r* anoav J4.1BJ
K preteči
Pod tem naslovom je priobčil g. Jovan v Slovencu z dne 2. marca 1922 jako zanimiv članek. Prvikrat je bilo povedano naši javnosti, da je pod sedanjim režimom vsaka sanacija državnih železnic nemogoča. Knjige bi se dalo pisati o najnever-jetnejših stvareh in humorističen list bi imel preveč gradiva, ko bi se bavil samo s harlekinadami vodilnih mož naše državne železniške uprave. Toda stvar je pre-resna, da bi se bavili samo s tisočerimi slučaji eklatantno dokazane nezmožnosti naše drž. žel. uprave. Tega mnenja je tudi čisto gotovo g. Jovan. Padi tega je v dragem delu svojega članka načel vprašanje, ki edino je v stanu ozdraviti vladajoče razmere. Svet g. Jovana je enostaven. Prevroči je treba vladajoči sistem in poveriti naše drž. železnice drugim sposobnejšim močem. G. Jovan je mnenja, naj prevzame upravo drž. železnic Južna železnica. Smatram, da je ta želja g. Jovana neizpeljiva. Južna železnica je poseben kapitel in ona sama bo imela s seboj mnogo opravka, da se zvleče na zeleno. Zraven pa je še ta smola, da boleha na slični bolezni, kakor državne železnice, to je na financ, pljučih.
Državno železniški problem ni več v prvi vrsti problem neurejenega prometa, v tem stadiju je bil začetkom preobrata. Danes pa smo tako daleč, da leži težišče v finančno-gospodarskem vprašanju. Danes ne eadostujejo več dobri prometni uradniki, danes pridejo v poštev za državne železnice že v prvi vrsti močni kapitali. Reden in dober promot ni odvisen samo od dobrih prometnih uradnikov, temveč tudi od cele vrste drugih žel. panog. Ako odpove hrbtišče železniške službe, to je administrativna in tehniška služba, potem ni mogoče urediti prometa.
Res je, da našo železnice, kakor tudi železnice vseh drugih držav po preobratu niso bile v najboljšem stanju. Med vojno se je malo popravljalo, kar pa se je tedaj popravljalo, ni bilo polnovredno, ker ni bilo polnovrednega materijala na razpolago. —
Pri nas pa je prišlo še v postov, da smo dobili železniško mrežo, ki je bila prikrojena ogrskemu gospodarstvu. Promet se je vršil v delu države, ki smo ga dobiil od Ogrske pred preobratom v čisto drugi smeri, kakor po preobratu. Ves izvoz iz bogatih krajev Banata, Baranje, Srema itd. je šel proti severozapadu. Glavne proge proti severozapadu, urejene za veliki promet, so postale za nas radi novih mej podrejenega pomena, nasprotno pa so postale proge, ki so bile pred preobratom stranskega pomena, kar čez noč glavne proge z velikanskim prometom. Umevno je bilo, da te proge novega prometnega navala niso mogle vzdržati ker za tak promet niso bile opremljene. Na vodilnem mestu pa ni bilo nikogar, ki bi ta preobrat pravočasno opazil ter ukrenil protiukrepe, to je, da bi se začele te proge polagoma urejevati, kakor je to zahteval novi položaj. Očividno so bili naši merodajni krogi mnenja, da je za železnico merodajen le tir, vse drugo pa pride samo po sebi.
Uničen je bil naš vozovni park ter Šakal nujne poprave. Vse to bi se dalo dobiti, toda nihče od onih; ki so pravili, da so strokovnjaki, se ni zmenil za resno delo.
Avstrijske državne železnice so bile v predvojnem času gotovo v jako dobrem stanju. Vendar pa sc se morale vršiti ved-do in vedno poprave in dobavljati nadomestila. Tako so n. pr. avstrijske državne železnice izdale za povečanje in nadomestitev vozovnega parka, povečanje postaj, zboljšanje tirov, zgradbo drugih tirov, za večjo zmožnost posameznih prog od leta 1910. do leta 1913. 467,408.000 K. Torej popolnoma v redu držane železnice so morale, ako so hotele ostati na višini zahtev, izdati tekom štirih let navedeno ogromno vsoto. Ker je navedena vsota v veljavi zlatih kron, bi znašala ekvivalentna vsota v današnjem času približno 45.740,800.000 K. In sedaj primerjajmo derutno stanje naših železnic z vzornim stanjem bivših državnih železnic v Avstriji, ki so kljub temu potrebovalo za vzdrževanja navedene vsoto
m primerjajmo dalje, da so bile naše železnice že po preobratu v silno slabem stanju ter da se v zadnjih štirih letih za popravo istih ni storilo ničesar, pa imamo približno sliko, v kakem stanju da morajo biti naše državne železnice. Imamo pa tudi sliko, koliko denarja da bode potrebno, ako hočemo, da bodo državne železnice vsaj deloma odgovarjale potrebam.
In vendar to še ni vse. Državne železnice, ne bivše avstrijske, ne bivše ogrske, niso bile zgrajene iz sredstev državnih blagajniških zalog, temveč vse po preobratu v naši državi se nahajajoče bivše avstrijske in ogrske državne železnice so bile zgrajene potom podanih posojil, ki se glasijo na železnice. Ta posojila so v privatnih rokah, v rokah javnih zavodov itd. In ta posojila niso malenkostna. Avstrijske državne železnice so imele leča 1915. približno 3.343,000.000 zlatih kron in ogrske v istem času približno 3.165,000.000 zlatih kron dolga. Alikvotni del tega dolga bo morala prevzeti tudi naša država. Cela anuitetna služba vseh teb dolgov počiva od preobrata. Dalje se obratujejo nekatere železnice proti fiksnemu pavšalu. Seveda se tudi ti pavšali, ki so vsi v zlatih kronah in ?o prerrei visoki, od preobrata sem ne plačujejo. Dalje imnmo cel niz lokalnih železnic (večina železnic je takih), ki so zgrajene in vzdrževane po privatnem kapitalu in so tudi last privatnega kapitala. Obrat pa vodijo državne železnice na račun privatnih kapitalistov. Toda od preobrata sem se ni delalo s privatnimi družbami nobenega obračuna. Njih imetje se je z neekonomičnim gospodarstvom enostavno uničevalo. Dane3 nihče ne ve ne za dohodke, ne za izdatke, ve se samo, da so železnice ruinirane. Delničarji, ki so po večini inozemci, so do sedaj molčali, toda kmalu bo prišel čas, da bodo krepko potrkali na naša vrata.
Nase železniško vprašanje bode postalo strašno zamotano in številke, o katerih se bode govorilo, bodo razjasnile, kako so se pri nas igrali državne železnice.
Uvodoma sem omenil, da leži težišče našega železniškega vprašanja v finančnem gospodarstvu. Mislim, da se mi je v velikih obrisih posrečilo to dokazati. — Umevno bo tudi, da se s samo izpremem-bo uprave ne da ničesar narediti, tem manj seveda, ako ta uprava na denarnem trgu nima predobrega glasu.
Ker ie državna uprava nezmožna, da bi proučila železniško vprašanje, kaj šele, da bi to vprašanje rešila, odpade vsaka misel reševati državne železnice potom države.
Triti iz tega kaosa je le mogoče, ako se dajo železnice v najem denarno jako močni družbi. Ker je tukaj le stavljena ever.tvmliteta pomoči, odpade razmotriva-nje o privatnem ali državnoželezniškem sistemu.
Je še drug izhod, ki bi bolj zadovoljil naše državljane. Država naj obdrži železnice, pa jih popolnoma loči od državne uprave. Upravo železnic naj prevzame upravni svet, ki bi sestajal iz zastopnikov parlamenta, jugoslovanskih denarnih zavodov, veleindur-trije in veletrgovine, zadrug in mogoče še drugih gospodarskih panog in uslužbencev. Upravni svet je od države neodvisen, ne dobi nobenih subvencij, pa tudi ne plača državi ničes.ir.
Toda delati je treba hitro, kajti zna se zgoditi, dn bode kmalu vse skupaj prepozno.	—e—e—
.. frmuranj**** >*

;m=m=(

od 5. do 12. marca.
Danes cb 8. uri zvečer se bo vršil telovadni večer dijaškega Orla, Ljubljana, v telovadnici Ljudskega doma z sledečim sporedom: članske vaje z ročkami — skok v daljino — lestve — rokoborba — konj vzdolž, skoki — skupine — bradlja — skupinske proste in drugo.
Cena prostorom: sedeži po 3, 2 Dh, stojišča po 1 Din. Vstopnice sc dobe v Jugoslovanski knjigarni.
Jutri zvečer se bo vršil i«;r.fam telovadni večer ljubljanskih orliških krožkov.
lilEISi==WEIII£HIEMHiSi=J!IE
Bcigrad, 6. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so poslanci Jurij Kučič, Etbin Kristan in tovariši stavili interpelacijo zaradi najnovejših dogodkov na Reki in prosili ministra za zunanje stvari, da jim na to vprašanje odgovori, dasi ni vloženo rednim potom, ampak je stvarno zelo nujno.
Minister za zunanje stvari dr. Mom-čilo Ninčič povzame nato besedo. Pri prvih besedah zapuste vsi poslanci svoje klopi in sc zberejo okoli govorniške tribune in poslušajo ministra z velikim zanimanjem in ga cesto prekinjajo z raznimi vzkliki in opazkami. Dr. Ninčič izvaja v svojem odgovoru med drugim: Mislim, da je za vsakega ministra zelo neprijetno, da mora odgovoriti, čim se mu stavlja vprašanje. Toda z ozirom na vznemirjenje, ki sc. ga izzvali v narodni skupščini poslednji dogodki, hočem podati nekaj pojasnil takoj. Se pred nastopom teh zadnjih dogodkov jc kr. vlada imela v rokah poročila, na podlagi katerih se je dalo sklepati, da mora priti do teh dogodkov.
Kraljeva vlada je takoj nato poslala noto zavezniškim vladam v Londonu, Parku in Rimu, v katerih jih opozarja na to, kar se na Reki pripravlja. Opozorila jih je na resnost dogodkov in na posledice, ki bi vsled tega mogle nastati. (Čujmo!) Žalibog so sc naše informacije izkazale
kot točne. Fašisti so hkrati napadli na reško državo z več strani. Prišli so po morju z ladjami in po suhem z oklopnimi avtomobili. Streljali so s strojnicami in puška ml na vladne organ?, pregnali vlado z Rekt in vzeli vso oblast v svoje roke. (Veliko vznemirjenje pri postancih. Glasni protesti. Poslanec Večeslav Vilder: »To 30 napravili pod zaščito Italije! To je angege-ment in komedija!«)
Dogodki so ustvarili položaj, ki nasprotuje onemu, ki ga ustvarja rapallski dogovor. Kraljevska vlada jfe protestirala proti napadu, ki se je izvršil z italijanskega ozemlja. Medtem je snoči italijanski minister za zunanje stvari dal svojemu poslaniku v Belgraau nalog, naj mi sporoči, da je italijanska vlada storila najenergič-nejše korake, da se vzpostavi red in mir na Reki, (Pri teh besedah nastane velik nemir v zbornici.) Minister dr. Ninčič nadaljuje: To izj'avo italijanskega poslanika sem vzel na znanje in pričakujem, da se ta incident v najkrajšem času konča. Hkrati, jc kr. vlada storila korake, da se čimprej' izvrši rapallski dogovor v sporazumu z italijansko vlado. Ko se la pogodba izvrši, se nadejam, da bo naša država mogla živeti z Italijo v prijateljskih eclr.ošajih. Zlasti tipam, da bo mogoče ?KT*leIovati z itali/ansko vlado.
Kastav, 6. marca. (lav.) Dogodki na Reki so zelo vznemirili naš narod v tem obmejnem kraju. Semkaj so se zatekli številni begunei z Reke, med njimi mnogo reških redarjev in častnikov policije reške vlade. Naše vojaške oblasti v Sv. Mateju so zaslišale te častnike. Soglasno so izjavili, da so italijanski nacionalisti že dolgo pripravljali izgrede in na vse nfičine ovirali orgnniTrranje avtonomno policije na Reki. S silo so hoteli odpraviti stanje, ki ga je ustvaril rapallski dogovor in izvesti aneksi-jo Reke po Italiji. Reški častniki so izjavili, da so italijanski karabinjerji ves čas mimo tmeli nnsilia fašistov in jih celo podpirali."Kot povod za poslednje napade na reško vlado so porabili dejstvo, da ie bil en fašist ubit. Izkazalo pn se je iz pričevanja fašistke Narcise Mulntove, da so tega fašista ubili štirje tovariši v prepiru. Dre 2. marca zvečer so fašisti vrgli sedem ročnih granat na dvorišče palače, kjer je bila nastanjena reška vlada, in sicer iz poslopja kraljeve italijanske delegacije. V tem poslopju so nastanjeni tudi karabinjerji in redni italijanski vojaki. Iz Trsta je prišel s sedmimi avtomobili na Reko vodja tamošnjih fašistov, po-lanec odvetnik dr. Giunta in je pripeljal s seboj 140 tržaških fašistov. Reški oficirji sodijo, da
ašlsti m Reki.
so ti fašisti plačani ir, Trsia za to, da uničijo Reko. Dne 3. marca dopoldne okrog desetih je prišla iz Pule ena torpedevka s 150 fašisti. Dokar.ano je, da so karabinjerji podpirali fašiste pri poslednjem prevratu na Reki. Po izjavah teh pobegi ili reških častnikov je razvidno, da je bilo na Reki vsega slrapaj okrog 500 karabinjerjev. 'Ze prvi dan nemirov in prevratnega gibanja so imeli že petnajst mrtvih in 40 ranjenih.
Rim, 5. marca. (Izv.) Kakor javljajo listi, bo nacionalistična provizorna vlada takoj izročila mesto Reko italijanski upravi.
Rim, 6. marca. (Izv.) Ministrski svet je po triurni debati poslal dosedanjega italijanskega zastopnika na Reki Castellija na Reko r, nalogom, da vzpostavi red in mir. V nedeljo so bile v nekaterih italijanskih mestih nacionalistične demonstracije za italijansko Reko. Vsi listi zahtevajo, naj so reško vprašanje uredi mirnim potom.
Pariz, 6. marca. (Tzv.) D' Annunzio je poslal na Reko brzojavko, v kateri izjavlja, da popolnoma soglaša z gibanjem.
Pariz, 6. marca. (Izv.) Italijanski poslanik v Belgradu Manzoni je formalno izjavil ministrskemu predsedniku Pašiču, da so bo italijanska vlada držala določb ra-pallskcga dogovora.
lisice porodice.
•i/	K
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes popoldne je Trne ta sejo komisija za redukcijo uradništva. Na vrsti je bilo uradništvo uprnve monopolov. Pomočnik tega oddelka jte navedel fakfično stanje osobja in ob tej priliki se je ugotovilo, da je to stanje popolnoma druj(o, kakor ga jc uvrstilo v proračun finančne ministrstvo. Člani ko-
misije z ozirom na !.o niso mogli sklepali ter so sklenili, naj se naprej vpraša finanč. minister, ali naj služi komisiji za podlago iiakiično stanj'e uradništva ali proračunski predlog. Isiotako se je ugotovilo, da je mnogo oddelkov, ki imajo več nezptodenih uradniških mest, za katera so še lansko Iclo prejemali plače.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Na željo ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča je imela včeraj1 demokratska akademska mladina zborovanje, «a katerem naj bi se potlačile težke obtožbe, dvignjene proti ministru Pribičevič« v pismu Hercigonje. Na shodu jc govoril neki Žid, zatem pa posl.
Večeslav Wildcr. Navdušenja ni bilo na shodu nobenega in dijaki po shodu tudi niso vprizorili na ulici nobene manifestacije. To zborovanje ni niti najmanfe omililo obtožbe proti Pribičeviču. Tukaj sodijo, da bo Pribičevič iskal obrambe pred rednim sodiščem napram javnim obtožbam.
Bsl^rrJ, 6. marca. (Izv.) Poslanec dr. H o k n j e c j© slavil vpraianjc na ministra za narodno zdravje, ali odgovarja resnici vest, da namerava zdravstvena oblast za-^reti vame bolnišnice v Ptuju, Brežicah,
S!ovcnjgradcu in Murski Soboti. V svojem vprašanju zahteva posl. dr. Hchnjec naj mir.Mer ukrene poirebno, dn se to prepreči.
SLOVENEC, (fae 7. mftrca i 922
NARODNA OBRANA.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Posl. dr. K o -r o š e c Ve stavil vprašanje na ministra za pravosodje radi dogodka meseca januarja L 1. v Cerknici. Sodnik v Cerknici ie zaprl nekega Urha iz Postojne. Ponoči pa so ga člani Narodne obrane odvedli iz zapora ter v bližini meje na italijanski strani ustrelili. Sodnik v Cerknici je preganjal krivce ter jih dal zapreti. Od vojaške strani se je uplivalo, aa se ubijalci oproste ter je bilo sodniku naročeno, naj v roku 48 ur vloži prošnjo za premeščenje ker bi se drugače proti nfemu disciplinarno postopalo. Ta slučaj je zbudil v parlamentarnih krogih veliko začudenje in ogorčenje.
VLADNE STRANKE ZA TEROR.
Osijek, 6. marca. (Izv.) V poslednjem času se opaža med tukajšnjimi demokrati in radikali gibanje za osnovanje narodnih gard. Te garde bi imele po dogodku v Dubrovniku in po neuspelem poizkusu v Sarajevu začeti s terorjem tudi tukaj ter napadati izrazite politične osebe in hrvatske liste. Med meščanstvom obstoja čvrsta volja, da se prepreči osnovanje teh gard.
AKCIJA ZA POJIILOŠCENJE ALIJAGIČA
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Jutri ob 9. dopoldne se bo ta proglasili v dvorani sodnega stola sklepa ministrskega sveta in sklep stola sedmorice v zadevi pomilo-šeenja na smrt obsojenega Alije Alijagiča. Justifikacija se bo izvršila v sredo ob 6. zjutraj na dvorišču jetnišnico.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Po poročilih tukajšnjih listov se je zagovornik Alija-gičev obrnil direktno na kralja Aleksandra z brzojavno prošnjo, naj na smrt obsojenega Alijagiča vsaj ustrele in ne obesijo. Doslej še ni o tem nobenega odgovora. Krvnik Seifert je že prišel iz Sarajeva. Je to starejši gospod, rodom Dunajčan, ki je po prevratu izvršil že okrog 80 justifikacij.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Za danes dopoldne so socialisti sklicali shod akademske omladine, ki naj bi se izrekel za pomilostitev na smrt obsojenega atentatorja na bivšega ministra Milorada Draškoviča, Alije Alijagiča. Prišlo je mnogo akademikov. Ko so zborovanje otvorili, so nacionalistične skupine začele tako hrupno demonstrirati in protestirati proti zbororo-vanju, da se shod ni mogel nadaljevati. Na intervencijo rektorja se je posrečilo duhove pomiriti, nakar so sklicatelji shoda akademikov sami podpisali brzojavko, v kateri prosijo za pomilostitev Alijagiča.
NOVO POVIŠANJE TARIFO V V AVSTRIJL
Dunej, 6. marca. (Izv.) V ministrstvih se izdelu,ejo načrti za novo ureditev raznih tarifov. Tako nameravajo podražiti smotke za 200 odstotkov, cigarete pa za 100 odstotkov. Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine se bodo zvišale za 300 do 500 odstotkov.
VELIK POŽAR.
Innsbruck, 6. marca. (Izv.) V kraju Pe-lugo (Judicaria) je, kakor poroča,o listi, uničil dne 3 .marca požar okoli 50 hiš. Le cerkev in tri hiše so ostale v vsem kraju nepoškodovane. Večji del živine je rešen. Škodo cenijo na dva in pol milijona lir.
RAZMERJE CERKVE DO DRŽAVE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 6. marca. (Izv.) Zveza češkoslovaške katoliške duhovščine je predložila vladi predlog glede ureditve razmerja Cerkve do države. Med drugim sc predlaga, naj država pusti Cerkvi njeno premoženje, iz katerega bo Cerkev krila svoje potrebščine. Obnovi naj se zgodovinski ve-likomoravski patriarhat s sedežem na Ve-lehradu. Kot kandidat za prvega patriarha se imenuje olomuški nadškof dr. Stojan.
DEMISIJA POLJSKE VLADE.
Varšava, 6. marca. (Izv.) Vsled boja, ki so ga pričeli poljski nacionalisti zoper Ponikovvskega radi Vilne ie vlada naznani-
la maršalu Pilsudskemu svojo ostavko. Maršal Ptlsudski je sprejel odstop vlade.
GENOVSKA KONFERENCA IN RUSIJA.
Pariz, 6. marca. (Izv,) Kakor doznava »Matin«, so francoski izvedenci, katerim so poverjene priprave za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, zaključili svoja dela. List meni, da so izvedenci naziranja, da bi nudil sistem dolgoročnih zakupnih pogodb bodočim koncesionarjem v Rusi,! boljše jamstvo kakor popolna pre-osnova sovjetov in gospodarske zakonodaje. Dalje so izvedcnci mnenja, da je za varstvo inozemcev v Rusiji umestnejše iz Rusov in inozemcev sestavljeno sodišče nego režim kapitulacij.
JAPONSKA NE ZNIŽA ARMADE.
Washingtoo, 6. marca. (Izv.) Japonski vojni minister je izjavil, da Japonska ne more misliti na to, da bi znižala stanje svoje vojske.
(Govtor predsednika Orlovske podzveze br. dr. Basaja pri otvoritvi telovadnega tedna dne
5, marca 1922 v Ljudskem domu.)
Otvarjam telovadni teden Jugoslovanske orlovske zveze. Današnja Mladinska akademija mu je začetek. Orlovska organizacija je organizacija mladine in se kot taka dobro zaveda, da so mlada leta odločilna za vse življenje in da jc zato mladini v nežni dobi posvetiti veliko pažnjo.
Zato smo dali tudi pri otvoritvi telovadnega tedna prednost med mladimi najmlajšim: našim malčkom in našim gojen-kam. Po današnji Mladinski akademij? sledijo do petka telovadni večeri v telovadnici Ljudskega doma; v soboto je Orliška akademija ravno v tej-le dvorani in v nedeljo se telovadni teden zaključi z Orlovsko akademijo v veliki dvorani Uniona.
Prvič stopa pred Vas Jugoslovanska orlovska zveza, ne z besedami, ne z veselicami, ampak z delom: s telovadnim tednom. ki je zahteval dolge in temeljite priprave. Dočim so drugi obhajali predpustne veselice, plese in maškerade, je naša mladina šla v telovadnice in kovala z radostjo svoji matici, Jugoslovanski orlovski zvezi, ščit za prvi nastop in prvo zmago: telovadni teden. Naj bi bil vzgled te mladine tako močan in vtis telovadnega tedna tako globok, da bi privabil v naše vrste tudi drugo mladino, kateri je postalo pro-tivno brezmiselno pusto veseljačenje.
Telovadni teden se vrši v znamenju ljubezni do domovine. Orlovska organizacija ima namen vzgajati telesno in duševno zdravo, krepko mladino, ki je najboljša opora domovini. Kje boste našli zveste branilce domovini, ako ne v vrstah moralno zdravih in telesno krepkih mož, ki jim je značaj neomajen kot skala, ki jim je sveta dana beseda in ki <jim bije v prsih srce, pripravljeno žrtvovati vse, tudi življenje za svoj narod in za domovino? Vzgajati take može, to je naloga orlovske organizacije.
Vzgoja v orlovski organizaciji zadeva duha kakor telo, ker smo mladinska prosvetna in telovadna organizacija. Težnja današnjega časa je zanesti pridobitve znanosti med široke ljudske plasti. Popularizacija znanosti je problem ljudskega vseučilišča. Za orlovsko organizacijo to ni več problem. Umska izobrazba se goji redno na fantovskih večerih in na tečajih, z listi in knjižnicami za vse člane.
Ker pa enostranska umska izobrazba kakor zimsko solnce sveti, a ne greje, zato je naš cilj kultura srca. Mlado srce naj se v družbi s prijatelji vnema za najvišji ideal: za večno resnico in ljubezen; mlado srce naj se ogreva za domovinsko ljubezen; mlado srce naj stremi za plemenitimi čednostmi, za vsem, kar je lepo in blago. O, potem ne bo človeštvo umiralo v hladu materializma in egoizma, potem ne bo vzdigoval pesti brat na brata, razred na razred, narod na narod, potem ne bo veljalo kot vodilno življen sko načelo: boj za
Stran 3.
Parlamentarne počitnice radi vladne lenobe.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Ker narodni skupščini niso bili predloženi predlogi, o katerih bi mogla razpravljati, je bila danes poslana zopet na počitnice, da se ti predlogi izdelajo. Danes zvečer je bilo sklenjeno v narodni skupščini, da so prihodnja seja skliče na 22. t. m.
Finančni minister se biml.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Da9i je finančni minister Kumanudi propadel s svojim predlogom o odgoditvi trgovskih plačil v inozemstvu, ker so se proti temu zakonu pojavile take težkoče, da ni mogel priti danes na sejo skupščine, vendar ga fjnančni minister noče umakniti, temveč bo to storil šele po počitnicah parlamenta. — Na današnji seji demokratskega kluba se je sprejel sklep, naj se izvolijo 4 člani demokratskega in 4 člani radikalnega kluba, ki naj prouče vprašanje moratorija.
Belgrajslta konferenca.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Konferenca male entente bi se imela oivorili včeraj. Ker pa so se rumunski delegati zakasnili, se je otvoritev konference odgodila na jutri ob 10. dopoldne v častniškem domu.
Spomenica Hrv, bloka !n Palic.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Min. predsednik Nikola Pašič bo na eni izmed prihodnjih sej min. sveta predložil svojim tovarišem memorandum Hrvatskega bloka, ki je dospel na predsedništvo min. sveta. Kakor doznava vaš dopisnik, namerava min. predsednik Pašič predlagati, naj se
flede memoranduma ničesar ne ukrene, er se v njem nahajajo državnopravna na-ziranja, ki jih vlada no more sprejeti.
NOV ZAKONODAJNI ODBOR.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes popol-Hne se jc konstituiral novi zakonodajni odbor. Za predsednika je bil izvoljen minister Trifunovič, za podpredsednika pa Svetislav Popovič in Kurbego-v i č. Jutri bo imel zakonodajni odbor sejo ter bo pričel razpravljati o zakonih glede splošne uprave ter oblastne in srezke samouprave.
PREDSEDNIK MIRIDITSKE REPUBLIKE V BELGRADU.
Belgrad. 6. marca, flzv.) Semkaj je dospel predsednik miriditske republike z nekaterimi člani vlade, da se pogaja z na-?o vlado glede nekaterih zadev, ki se tičejo albanskega vprašanja.
OBLETNICA BIVŠE KRALJEVINE SRBIJE.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Jutri, v torek, dne 22. februarja po starem koledarju, bo 40 let, odkar je bila v Belgradu proglašena bivša kraljevina Srbija. Akademija znanosti bo povodom tega dogodka imela Jutri popoldne ob štirih svečano sejo, na kateri bo njen predsednik prof, Jovan Cvijič imel predavanje o pomenu tega zgodovinskega dneva.
PAŠIČ NE SME V DET NIČE NA HRVATSKEM.
Belgrad, 6. marca. (I/.v.) Poslednje dni Je ministrski predsednik Nikola Pašič nekoliko obolel. Zdravniki so mu nujno na-svetovali, naj gre na daljši oddih v kako zdravilišče, da se nekoliko odpočije cd svojega napornega delovanja, ker bi sc drugače njegova obolelost poslabšala. Ministrski svet je sodil, da bi bile Delnice najprimernejši kraj, kjer naj bi se ministrski predsednik odpočili. Temu pa so se uprli radikalski poslanci in sklenili, da ministrski predsednik Pašič nikakor ne sme v Delnice, ampak da naj se gre zdravit kam drugam.
Matineja,
ki sta )o pod okriljem Glasbene Matice priredila Romanovski in Kogoj, je bila v našem glasbenem življenju pomemben in kot tak seveda premalo uvaževan dogodek.
Za uvod je Kogoj govoril o razvoju našega samospeva. Kot izrazite zastopnike je očrtal Jurija F 1 e i š m a n a , Kamila Maska ž njega resnobnim značajem, ki se je v glasbenem delu uničil; kot nasprotje Miroslava Vi 1 h a r j a , ki ga označuje veseljaštvo, površnost (Mašku je bilo delo napetost, Vilharju oddih); dalje Benj. I p a v c a , ki je združeval oboje: lahkotnost in resnost, zlasti je v konce spravil vso silo in v njih posnel vso vsebino; spremljanje je še danes dobro; nazadnje Antona Lajovca, ki je najizrazitejši, svež, napojen z vonjem cvetic naših dobrav; Lajovčeva romantika je naša, tako se pesem poje pri nas, drugod bi se morala drugače; on je večni trubadur, gre mu zelo za to, da mu pesem zveni.
Karakteriziral je na kratko Sc R. S a -vina, ki ima posebno izrazito naravno
deklamacijo, in G. Kreka, ki ga odlikuje preprostost, napojena s posebnimi vtisi; čigar spremljanje bistveno dopolnjuje petje. Ozre se preko Š k r j a n c a , Ravnika, Adamiča še na več skladateljev, ki so obogatili našo glasbeno literaturo s samospevi, nekateri celo le z enim, toda v teh malo se je izlilo dolgotrajno čuvstvovanje. — Predavanje je bilo zdlo poučno in hkrati lepo sestavljeno, posamezni skladatelji dobro zadeti. Ali je slednja trditev, zlasti te, kar jih sloni popolnoma na osebnem občutu, v vsakem oziru neoporečna, bo mogel dognati samo ta, ki se bo enako kot Kogoj vestno poglobil v našo preteklost in jo z enakim spoštovanjem pregledoval.
Pesmi same so bile splošno jako srečno izbrane. Nepričakovano glasbeno lepoto so pokazale starejše: Maškove, Fleiš-manove; Maškov »Kam?« je nastopil naravnost z dramatično silo. Seveda se je ta notranja sila uveljavljala vsaj nekaj tudi v globoko zajetem spremljanju. Čuvstvena Lehanova in preprosto občuteni Voiari-čevi so vzbudile v srcih toploto. B. Ipav-čev »Boži volek« je ljubka, nežna, otroški
občutena, hvaležna stvarca. Tudi Grbec ni brez zajemljivih vrednot — slovenska glasba, ki je zorela pod toplim južnim italijanskim solncem. Kadar slišim G. Kreka, imam vselej občut zavestne plemenite glasbene askeze, ki trpi, pa nikoli ne obupa, se raduje, vriska celo, pa si ne dovoli nikoli ene razposajene kretnje: zrel mož s tenko razvitim estetičnim čutom. Kogoj je izbral eno, ki je navadnemu ušesu malo trši oreh (Sprehod v zimi), pa so jo poslušavci s srcem sprejeli kot Lajov-čevo »Romanco«, ki je vsaj poročevavec še ni slišal javno peti, pa ji zlasti v sredi lepo šumi spev v vrhovih. V Svetkovi »Svetli noči« ni sicer toliko notranje sile kot nepričakovane mehkobe.
G. Romanovski se je vživel v čuvstvovanje in pesmi podal z gorkoto. Veseli smo ga bili, zakaj malo je pri nas pevcev, ki bi lepe naravne pevske lastnosti družili z enako vredno inteligenco in umetniško resnobo. Podobnih poučnih in hkrati umetniški visoko stoječih prireditev si želimo še daljšo vrsto, zakaj na ta način bomo najlaže prišli do prejileda našega glasbenega razvoja.	K.
Sfer. 51
obstanek, bof vseh prof! vsem. Vzgojimo mladini srce, polno ljubezni in požrtvovalnosti, sposobno ogrevati se za ideale vere in domovine, pa smo prerodili naš vek ia ozdravili najhujše moralne in socialne bo< lezni. Naj umre materializem in zavlada idealizem, pa bo zavladalo pravo bratstvo evangelija, »da vsi ljudje so bratje, bratje vsi narodi.«
Toda tudi srčna kultura sama še ne zadostuje. Kaj pomaga idealno stremljenje, kaj pomaga navdušenje za plemenito stvar, ako ni poleg silne volje, ki bi jih udejstvovala? Kakor zašije blisk in še hitreje ugasne pa nas oslepi, da čutimo temo še gostejšo, tako je s kulturo srca brez vzgoje volje. Kakor zrno z najpleme-nitejšo kaljo na skali ne bo usj>evalo, tako mladina še tako idealna ne bo prinesla dobrih del, ako ji ne vzgojimo krepke volje. To je tretja stran duševne vzgoje in najvažnejša stran. Orlovska organizacija se dobro zaveda, da je to tudi najtežja na, loga. Ako smo to dosegli, potem smo vzgojili može dajanja, može značaje, ki so ojx>ra družine in stebri naroda. Oni vzdržu. jejo red, oni vršijo delo kakor ga ni v stan« noben zakon o redu i radu. Ne pomaga tožiti o nezanesljivosti ljudi, o neznačajno-sti. Ne pomaga nič govoriti o ljudeh brez hrbtenice. Ako poznamo bolezen, jo mo-ramo začeti zdraviti. Pojdimo med našo kmečko in delavsko mladino, pojdimo ? telovadnice in društva in vzgajajmo, kuj* mo v trudu in požrtvovalnosti dosledne, vztrajne značaje. To je naša krščanska dolžnost, to je naša narodna dolžnost.
Telovadba ni samo primerno mladin* sko razvedrilo: telovadba ni samo potrebna za razvoj »n zdravje telesa. Telovadba je najboljše n eJ3tvo za vzgojo krepke vo> lje. Telovadba je ponnzorjenje duševne gimnastike ln sama produkt volje. Telo i lepo razvitim, krepkim mišičevjem ie tako-rekoč simbol in posoda krepke volje. Zato naj se ne prezre, da so telovadnice v zve-zi z duševno vzgojo tiste kovačnice, kjei se kujfejo značaji, ki bodo v življenju do-segli uspehe, zaupa oč v se in v dobro stvar. Ni orlovski telovadbi namen doseči samo gotovo višino telesne sile in gibčno* sti, ampak doseči harmonijo med fizični, mi in duševnimi silami in sposobnostmi, ideal, za katerim je šla vztrajno antika.
Vsestranska duševna vzgoja, združena s telesno vzgojo, je naš cilj in za tem ciljem stremimo, za ta cilj delamo. »Le tisto ondko jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, glavo in srce, vse troje.« To je poudarjal že pevec Soče, Simon Gregorčič. Temelj5 našega vzgomega dela pp so: krščanstvo in narodnost. Dve tisočletji krščanske kulture in vsi kulturni narodi sveta pa so nam siguren dokaz, da dellamo na pravih temeljih, da gremo pravo pot.
Orlovstvo pa vrši tudi socialno vzgojo. Smotreno se navaja že mladina k samoupravi. Mladi fantje prevzemajo dolžnosti in odgovornosti za izvrševanje vodilnih funkcij v organizaciji; mladi fantje polagajo o svojem delu račun celoti. S tem se mladini vcepi smisel za družbo, za dolžnosti posameznika napram človeški družbi in za odgovornost. Mladina, ki se ie v rani dobi vadi delati za skupno stvar, za občo korist, ne bo podlegla duhu sebičnosti in bo dala iz svoje srede može, ki bodo pripravljeni, sposobni in voljni, prevzeti na se odgovornosti polne dolžnosti v kulturnih in gospodarskih, politično-samouprav-nih, narodnih in dobrodelnih organizacijah.
Čim kulturnejši je narod, tem bolj so razširjene vsake vrste organizacije. Vendar pa merilo kulture ne sme biti število teh organizacij, ampak uspeh njihovega dela za obči napre dek in občo korist. Pogoj temu so sposobni in požrtvovalni voditelji, kakršne vzgaja orlovska organizacija. Ako ni takih voditeljev, potem niso te organi-zaci e nič več kot slepomišenje in mogoče korita za par voditeljev.
Orlovska organizacija izvaja navedeni program že med velikim številom mladine, Naj ne prezrejo naše organizacije krščanski stariši, naj ji zaupajo svojo mladino in naj jo tudi podpirajo tako, kakor zasluži z ozirom na važnost kulturno-vzgojnega programa.
Zlasti pa poživljam inteligenco, naj v pravilni oceni pomena naše organizacije stopi v naše vrste in nam pomaga. Nam manjka duševnih voditeljev mladine, nam manjka delavcev. Organizacija raste, nc raste pa v isti meri število delavcev. V ime sotrudništva naše inteligence pri izvajanju kulturno-vzgo nega programa, s katerim izvršimo resnični prerod našega veka, kličem »Bog živi*I
Orlovski telovadni teden.
Z mladinsko akademijo v nedeljo popoldne od 4. do 6. ure se je začel telovadni leden J. O. Z., ki poleg lega naraščajskega nastopa obsega še 6 telovadnih večerov Orlov, en večer Orlic in največjo zaključno akademijo v Uniona
Otvoril je la prvi nastop dr. Basaj, podpredsednik J. O. Z. in predsednik ljublj ori. podzveze s programatičnim govorom, ki ga objavljamo n * drugem mestu.
Solnčni dan ln druge prireditve so povzročile, da je biia udeležba pičla (c^ 400). Pestri spored « precizno izvedenimi nastopi, lepe novosti ln mojstrsko igranje salonskega orkestra pa je v e*lo(i

29, Dunaj 1.15—1.25, Sofija 4-. V valutah Jo notl-ral samo romunski lej, in aicer 62.
Belgrad, 8. marca. (Izv.) Jugoslovanski dinar naglo in rapidno skače. Ostale valute padajo. Ponudbe ln zahteve so znatno manjše, kakor pred bdanjem novega pravilnika o prometu z devizami in valutami, to pa zato, ker se sedaj ne javljajo ve{ trgovci kot kupci deviz in valut in ker banko ne izvršujejo več transakcij in arbitraže.
Curih, 6. marca. Berlin 1 94, New York 512, London 22.59, Pariz 46.70, Mi an 27 05, Praga 8.50. Budimpešta 0.73, Zagreb 1.50, Varšava 0.11, Dunaj 0.08, avstr. krone 0 07/5.
Berlin. 6. marca. Dunaj 4.58, Budimpešta 35.26, Milan 1378.60. Praga 423.55, Pariz 2387.60, London 1115.23, New York 261.23, Curih 5139 85.
Praga, 6. marca. Dunaj 0.80. Berlin 23, Rim 323.75, Budimpešta 8.35, Pariz 555.50, London 270, New York 60.70, Curih 1188, avstrijske krone 0 80, ital. lire 320.75.
Dunai, 6. marca. Devize: Zagreb 2088— 2092, Belgrad 8390—8410, Berlin 2572—2578, Budimpešta 925—928 London 29.690—29.710, Milan 35.290—35.310, New York 6723—6727, Pariz 61.180—61.220. Praga 11.022—11 028, Sofija 4495- 4505, Curih 131.225-131.275 — Valute: dolar 6673—6677, bolg levi 4295— 4305, angl. funti 29.490—29.510, franc. franki 60.780—60.820, ital. lire 35.000—35.020, dinarji 8400—8420, rum. leji 5095—5105, švie. franki 130.725—130 775, češkoslovaške krone 10.997 —11.003, madžarske krone 925—928.
g Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, ki je bila ustanovljena maja meseca 1920, se je v tem času tako sijajno razvila, da ne odgovarja dosedanja delniška glavnica 24 milijonov kron naraščajočim zahtevam centrale in 10 podružnic in afilijacij. Ker se je ta zavod, vpoštevajoč pomanjkanje stanovanj, takoj odzval želji merodajnih činiteljev in sezidal v Ljubljani dve hiši in bo začel v najkrajšem času z zidavo velike palače v Mariboru, je moral upravni svet skrbeti za to, da pride lastna delniška glavnica v pravo razmerje s kapitalom, ki bo investiran v teh poslopjih. Iz tega vidika je upravni svet sklenil sklicati izredni občni zbor za zvišanje delniške glavnice na 48 milijonov. Po tem zvišanju bo znašala delniška glavnica z rezervami 60 milijonov kron, z bančnimi afilijaci-jami pa čez 80 milijonov kron. Rednemu občnemu zboru, ki se bo vsled zakasnitve bilanc dveh podružnic nekoliko zavlekel, bo predložil upravni svet spremembo pravil v tem smislu, da se delniška glavnica s sklepom občnega zbora more zvišati na 100 milijonov K. Bilanca za leto 1921. izkazuje zelo lepe uspehe, tako da je ista dividenda, kakor za leto 1920. — t. j. 10 odstotkov — popolnoma za-sigurana,
g »Merkur« je I. prometni iarilalni in carinski strokovni list driave SS<Js izdajo me .ečno trikrat v srbsko-hrvatakem in nemškem jeziku. Uredništvo daje svojim protp.alnikom ortzp.aino raz -j usnjen je v vseh prometnih, carinskih in tari-falnih vprašanjih. Na zahtevo pošlju uprava (Subo-tica, pošt. predal 45) nekoliko vzornih izvodov. 771
lj Osemdesetletnica. Danes 7. t, m. praznuje gospod Ivan Roeger, hišni posestnik in bivši trgovec na Ambroževem trgu, svoj 80. rojstni dan. Sivolasega jubilarja odlikuje vztrajno delovanje za javni blagor. Od leta 1872 torej pol stoletja že upravlja vestno in požrtvovalno posel oskrbnika mestnih revežev za Poljansko predmestje, slučaj, ki je brez primere v zgodovini Ljubljane. Bil je 26 let član mestnega zdravstvenega sveta, ter se je za časa raznih epidemij in v potresni dobi posebno odlikoval, za kar je dobil laskavo priznanje tedanjega župana, sedanjega pokrajinskega namestnika gospoda Ivana Hribarja. Roeger šteje med ustanovnike društva za mladinsko skrb, kateremu je še vedno podpredsednik. S posebno vnemo pa deluje, zvest svojemu verskemu prepričanju, še vedno pri raznih katoliških zavodih, posebno že 40 let pri Vin-cenci/evi družbi kot član, blaga,nik in predsednik, sedaj pa kot častni predsednik stolne konference in podpredsednik upravnega sveta. Poleg drugih odlikovanj je g. Roeger vitez reda sv. Silvestra, ki mu ga je podelil papež Leon XIII. za zasluge na polju dobrodelnosti. Uglednemu možu, ki šteje med najstarejše ljubljanske meščane, čestitamo k 80. rojstnemu dnevu, ter mu želimo še mnoga leta!
lj Predsednik reške republike v Ljubljani. Reški predsednik Zanella, o katerem poročajo razne inozemske vesti, da jc pobegnil z Reke v Puli oziroma drugam, biva že cd sobote v Ljubljani, kjer se je nastanil v hotelu »Union«.
lj V Prosrcti frančiškanska župnije danes ne bo predavanja.
lj Vineencljeva konferenca r.a župnijo sv. Peter so vrši v torek 7. marca ob 0. uri zvečer v cerkveni hiši.
lj Kanalizacija nekaterih ulic na Mirju. Mestna občina ljubljanska namerava poloZiti po novo-projektovanih ulicah na >Mirju< več cestnih kanalov v skupni dolžini ca 750 m, in 3iccr A) v ulici vzporedni i Murnikovo ln Gorupovo ulico ca 150 m dolžine; B) v Murnikovi ulici od Rimskega zidu do zbiralnika ob Gradažčici ca 200 m; C) na »Lepem potu< en 115 m in D) v ulici ob Rimskem zidu ca 260 m dolžino. Vsi oni podjetniki, ki reflekUrajo na omenjena dela in dobave, naj predlože svojo ponudbo, v kojih je navesti enotne cene in skupne vsote in ki so opremljene s 5% vadljem in kolekom, zapečateno do opoldne dne 21. marca 1922 mestnemu stavbnemu uradu v Llngarjevi ulici. Vsa pojasnila daje mestni stavbni urad ob navadnih uradnih urah.
Iš« V S » I'.'VB«
pr »Č«s«, ki se je radi drugega dela v tiskarni za par dni zakasnel, je včeraj izšeL Razposlal se bo naročnikom še te dni. O vsebini bomo poročali čim preje.
pr »Prerod«. Izšla ja druga številka, ki po vsebini ne zaostaja za prvo. Med so t rudniki ae ja pojavil nežni Ks. Meško, univ. prof. dr. M. Doleuea zaključuje članek: »Alkohol in kriminalitete«. >AU koholna statislika< je grozno ogledalo za slovenski nnrod. T. S. P. biča razpaslo se nenravnost, uvodnik 60 peča s shodom za riravni prerod in poživlja vso oblasti in sloje k delu, da govori na shodu no bodo izzveneli brez haska v zrak. Uredništvo in upravništvo jo v Ljubljani na Poljanskem nasipa štev. 10.
pr Ivan Pogačnik: Slava preer. Srca.!
10 pesmi v čast božjemu Srcu Jezusovem«. Uglas-bil —. Jug slovanska knjigurnu v Ljubljani, 1022, Pogačnik si nikoli ni domišljal, da je iznašel kaj novega v načinu izražanja, ampak je le vedno hotel podati našim cerkvenim zborom dobrega, tečnega kruha domače peke. Zato nikdar niti poizkušal ni, da bi krenil na pola, ki jih razvoj še ni ugladil, ampak je v melodiji in harmoniji parno samo lo podajal, kar niso priznavali le ^laa. bani strokovnjaki kot dobro in povsem zanesljivo, temveč čemur so tudi pevci po veliki večini pritrjevali in radi sprejemali. Na istih tleh so rasti« pričujoče pesmi, ki čeprav niso posebno izrazite, so prijazeu, mehek izdelek brez vsakršnih trdot tako, da jih bodo vsi zbori z lahkoto obvladali. K.
Orlovski vestnik.
Ljuoijatiska
PONEVERBA V LJUPJJANSKEM GASIL-NEM IN REŠEVALNEM DRUŠTVU.
Ljubljana, 0. marea 1922.
Porotnemu senatu jo danes ,.edsedoval svet. nik dr. Skaberne, votanta sta bila svetnika dr. F.berl in okrajni sodnik dr. Grainik, državno pravdništvo je zastopal svetnik Vehovar. Zagovar. jal se je 4. avgusta 1895 v Ljubljani rojeai strojni stavec Ciril lvemperle, katerega je državno pravdništvo obtožilo, da je v času od 23. junija 19-0 do 12. novembra 1921 poneveril kot tajnik gasilnemu in reševalnemu društvu 76.316 kron in da je 13. avgusta 1921 ogoljuial Franceta Medica za 2000 K, češ, da rabi denar za službeno potovanja v Zagreb.
Zasliševanja obtoženca.
Kemperle je izjavil, da ni kriv, ker ni imel namena pridržali si denar in ga je hotel vrniti. Knjigovodstva ni vodil nobenega. Priznal j«, da je poneveril 40,771 kron. Članom je dajal posojila. Ukradeno mu je bilo do 10.000 K. Škoda je zdaj vsa poravnana. Predsednik: »Koliko sto zaslužili kot črkostavec v Jugoslovanski tiskarni?« — Kemper* le: »5400 —5600 kron.« — Predsednik: »Torej ste imeli več plače kakor jaz. Komu ste posojevali?«
—	»Nočem povedati, da ne bodo Imeli dotičniki sitnosti.« — »Koliko ste posodili denarja?« — 18.400 K!< — »Ali je še kaj škodo?« — »Skoda j« poravnana do zadnjega vinarja. Denar je zalotila moja svakinja.«
Zasliševanje prič.
Frančiška Leve in Frančiška Ž ar g i sta povedali, koliko denarja jima je Kemperle izplačat
—	Priča Josip B a r 1 e je izpovedal, da je vodil Kemperle celo kampanjo proti Turku v društvu, kateri jo tudi odlelol. On sam je bil zato nevoljen iu je delal pasivno reslstenco. Povedat so mu prišli, da je Kemperle, ki jo bil tajnik, poneveril 31.000 kron. Konslatirali smo, da |e zmanjkalo približno 80.000 kron. Primanjkljaj so pokrili sorodniki in deloma tudi odborniki. KempeTlo jo skušal dobiti blagajno v roko. — Predsednik: »AJi je imel Kempele pravico komu kaj posojati?« — »Če je to napravil, je storil veliko napako. < — Dr. Krejči: »Ali Kempcrla niso drugi hujskali proti Turku?« — »Ne; Kemperle jo z veliko spretnostjo polegnil starejše člane za seboj.« — Kemperle: >To je pošteno mnenje g. Barletn, toda gospod Ho-jan je bil tisti, ki je mene potiskal naprej, češ, da znam dobro govoriti in ki mi je pripovedoval razno povcstice o demobilizacijskem blagu, da bi prišel sam naprej.« — Bivši načelnik Anton Din ter jo slar 70 ict. Povedal je, da se je branil biti načelnik, pa so mu rekli, da mu bodo že vse naredili. Kemperle je res vse storil. Prišel jo poneverbam na sled ob požaru pred tobačno tvornico, kjer j« izvedel, da je šel Kemperle h Golobu po 2000 K, za kar ni bil upravičen, kar je Kempenu tudi povedal.— Priča Vidmar Janko jo izpovedal: »S« no spominjam, da bi bil odbor zahteval od Kem-
Serla, da naj prineso vsaj tisti denar, ki ga ima. omperlo jc živel solidno. Ker je bil odbor slab, je viselo vso delo nu tajniku. — Priča Josip ii riba r je bil namestnik glavnega blagajnika. Izpov»-dal je: Glavni blagajnik se ni za nobeno reč brigal, meni kot namestniku blagajnika, pa tudi ni nra-čil ključev od blagajne. Za denar bi se bil moral brigati blagajnik; ker se ni in ker nismo imeli ključev od blagajne, smo nosili denar domov. Ko je bila stvar žo znana, je ponujala Kemperlova svakinja 110.000 K. Pod Titrkovim in Barletovim pritiskom pa odbor glede na to ponudbo ui uiče-par sklenil. Ko bi bil Barlo kot blagajaik vršil svojo dolžnost, bi v društvu ne bilo prišlo do ta sramoto. — I'riča liaric: »Rekel sem Vam, da sem jaz pri vas opravil.« — Priča Hribar je še povedal, da io dal Kemperlu odbor tri dni roka, da bi bil poravnal primanjkljaj, toda 48 ur prej, preden je potekel ta rok, je bii Kemperle arsiran. — Predsednik: >Kdo ima pravico, da izroči ovadbo?« — Barlo: ->Sejo je sklical župan ram in nato se jo informirala oblast.« — Barlo: »Kemperle je imel čas od srede opoldne, a on roka ni držal.« — Dr. Krejči: »Tisti dan opoldne, ko je bil Kemperle aretiran, Je njegova svakinja prinesla denar na policijo, pa ga ni Zajdela hotel prevzeti.« — Nato j« bil zaslišan priča Janko H o jan. Predsednik: »Ali veste kaj o defravdacijah?« — »IzveJel sem o njih šele po dogodku.« — >Vi ste bili postavljeni za komisarja?« — »Da Kot tak sem ugotovil škodo: svakinja, muli in žena Kempcrla so založile primanjkljaj; 12.000 K so založili tudi odborniki in sicer 16. novembra 1920.
l'o končanem dokazovanju je slavil senat porotnikom tri vprašanja, na katera so odgovorili po govorih drž. pravdnika svetnika Vehovarja tn zagovornika dr. Krejčija tako-le:
Prvo glavno vprašanje, če jo Kemperle izvršil poneverbo na škodo gasilnega in reševalnega di ušiva, so potrdili z 8 da in 4 ne.
Drugo glavno vprašanje, če jo Kemperlo og» l.jnfal Me.lica, so soglasno zanikali.
Tretje eventuolno vprašanje, čo jo Kemperta poravnal škodo v roku, katerega predpisujeta §§ 187 -188 knz. znk., so soglasno pCrdlll.
nakar jo predsednik svetnik Sknbern« pm-Rl« it. da se Kemperle po 5 391 kazenskopravnega reda ozirajoč se na § 187 kaz. znk. — o p r o s t L
In v vseh delih tvorilo tako lep užitek, da bi bila dvorana Ljudskega doma brez dvoma nabito polna, ako bi bilo občinstvo znalo za lepoto nastopa. Ako nI mogoče eno prihodnjih nedelj ponoviti te akademije, naj se vsaj nekatere točke (vaje s palicami, one s praporci, skupinske vaje, konjički in Mladi vojaki) vstavijo v spored sklepne akademije 12. t. m. ob 7. uri zvečer v Unionut
Prostih vaj smo videli pet vrst. Težko je reči, katere so bolj ugajale. Dečki iz Šiške, okusno letno oblečeni, so delali čast nepozabnemu t Plevelu s vajami palic. Krasne slike so nudile belo oble-8ene gojenke s trobarvnimi praporci pred slikovitim ozadjem odra (krožek št. Peter) Kolo Orličie e Viča je bil ljubek, nastop šentjakobskih Orličev Impozanten; dobro pa so izvajali tudi druge proste vaje (ene so bile v spored vrinjene).
Skoki (prosti in čez kozo) so bili živo aplav-divani. Kržanove konjičke (4 pari deklic, maskl-ranih kot konjički in kočijaži, z rajalnimi figurami v teku) in Hvaletove skupinske vaje (izvajane od dečkov s rdečimi ovratnicami dovršeno precizno v vseh delih) so morali ponavljati, ker se ploskanje ni poleglo.
Novost ao bile tudi dihalno vaje. Telovadsko-VoJaSko-dramatičen Je bil nastop Mladih vojakov. Bazdeljeni v tri čete, opremljeni z lesenimi pu-Skami in sabljami, rogovi, bobnom, zastavo in papirnatimi čakamt, pod poveljstvom 8 četntkov in praporu i ka (najmanjši med vsemi so poveljevali!), •o prikorakali na oder. Rezka povelja, strumni korak, trobentanje in bobnanje, vežbanje, petje in govor prapomika — učinkovit prizor! ki ga je zaključila ta najmlajša Jugoslovanska armada z »Bože pravde«.
Med te nastope so bile nadrobljene kratke, brez izjeme izvrstno prednašane deklamacije mal-JSkov, ki ao bili (zlasti najmanjši deklici in deček) aeprekosljivi ▼ gesti in jasni izreki.
»Toliko in tako lepih prizorov, pa tako krasna godba!« so vzklikali mnogi gledalci. Ljudski oder ■ svojim aparatom je res hvaležno torišče za taka nastope. Orkester pa je dokazal, da to število dobrih Igralcev v Ljudskem domu zadošča in celo bolje učinkuje kakor cela godba.
Ta krasni prvi nastop je najbolj-ta reklama za tel. teden Orlov in bo gotovo privabil v telovadnico Ljudskega doma, kjer se vrše do sobote orlovski tel. večeri, dosti gledalcev.
Danes »večer nastopi dijaški OreL * * *
1. telovadni večer Orlov v Ljudskem domu sinoči od pol9. do polil, ure, je potekel ugodno.
Udeležba je bila zanimiva — nad praznimi sedeži, ki so čakali zastonj na premožnejše prijatelje požrtvovalne orlovske mladi ife, so napolnili člani in članice Orla galerije mAsledili z zanimanjem sporedu 19 točk, ki •of jih izvajale čete ljublj. okrožja Orlov.
Prvih 9 točk (orlovske proste vaje od po-Setka do letos) so deloma premalo vadili in sato nekateri površno izvajali ali se motili; lanske vaje pa so celo morali prekiniti, ker ni bilo not pri rokah in dotična četa prevzete naloge ni izvršila.
Vse ostale točke pa so bile dobro Irva-Jane (plezanje, drog, skoki čez vrvico, mizo, kozo, dvig bremen (po 40 in 60 kg), krogi, mo-reška in borilna skupina). Videli smo mnoge vrhunske vaje izborno izvedene. Tudi nekaj novosti na orodju smo opazili. Simpatičen zaključek večera je bil dovršen nastop 4 Orlov (Šiška) z lepo sestavo borilnih gibov v skupini.
Prvi večer je govoril jasno: Orel ima dosti ln dobrih telovadcev, ki goje vse telovadne panoge, ima pa malo premožnih podpornikov in je navezan ponajveč na podporo revnih članov. Upati smemo, da bo zanimanje za prihodnje večere večje, ker delo in uspehi Orlov v telovadnici zaslužijo več pažnje.
J. H.
Politične nmlm,
^f- Babje junake imenuje Protičev »Ra-dikal« »napredno - nacionalno« mladino v Dalmaciji, ki jim dela žalostna slava italijanskih fašistov skomine in hočejo v Jugoslaviji igrati slično vlogo, toda samo proti Hrvatom namesto proti — Italijanom. Ako so ti gospodje — piše »Radikala — tako veliki rodoljubi, evo jim še vedno Reke, pa naj se tam pokažejo junake!
-f Klub zemljoradniSkih disidentov. Petorica poslancev zemljoradniškega kluba je izstopila iz kluba in namerava osnovati >Seljačko stranko«. Ker ie po poslovniku za osnovanje kluba potrebnih Šest poslancev, se je petorici pridružil še Spasoje Pi-letič, demokratski poslanec iz Črne gore, ki je s politiko demokratov nezadovoljen.
+ Med Trstom in Reko. Reška »Voce del Popolo« dne 2. t. m. ponavlja svoje obtožbe proti Trstu, češ, da se tam kuje vse zlo proti Reki. Reški fašisti imajo tam svoje zaveznike in podpihovalce. A tržaška plutokracija je kolikor je to mogla že pred vojno prekrižavala račune reškega gospodarskega prospeha in to dela tudi še sedaj. Odgovornost za vse sedanje nerede h za vso gospodarsko mizerijo Reke nosijo tržaški krogi. — Kakor poročajo tržaški listi, je tržaški občinski svet o priliki zaprisege novega župana sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja »reški narod« in zahteva od zmagovite Italije, naj ukrene, da se Reka za vedno združi z Italijo.
+ Vatikan odklonil manifestacijo koabatantov. Odbor z& brambo zmage it
koncem minulega meseca sklenil, da pri-rede bivši bojevniki papežu veličastno manifestacijo v zahvalo, da je s svojim nastopom o priliki izvolitve in kronanja priznal, da sta Rim kot prestolica in zedi-njena Italija neločljiva enota. Kardinal Gasparri je nato sprejel povelnvka ''iin-cev in predsednika gornjega c 'bora api-tana Palazzolija, mu izrazil zahvalo za lepi namen, obenem ga pa opozoril, da bi sedaj taka manifestacija ne bila oportuna. Manifestacija zato zaenkrat izostane.
D mm* nnvtee.
—	A»nestija vojaških beguncev. Na interpelacijo posl. Dav. Krajnca (Jugoslov. klub) je vojni minister odgovoril dne 20. febr. sledeče: »Poslancu D. Krajncu in tovarišem naznanjam, da sem prepričan, da so fantje vsled hujskarij državi sovražnih elementov, ubegli od vojakov in danes večinoma obžalujejo in hočejo biti dobri državljani, zato hočem, ako se ne bodo taki slučaji ponavljali, predlagati jih v amnestijo (pomiloščenje), da se lahko zopet vrnejo v domovino in isti služijo.«
—	Sokolska vzgoja: »Mi nismo proti Cerkvi«. Poroča se nam: Pred par dnevi je neki katehet priporočal otrokom, naj hodijo vedno k maši in se udeležujejo verskih vaj. Takoj dvigne eden dečkov roko in na vprašan e, kaj želi, je odvrnil: »Naš vaditelj (ime jte znano) je rekel: »Jaz sam nikoli ne grem v cerkev. Zelo me bo veselilo, če tudi vi nikoli ne greste.« Non fietum, sed factum. Seveda sokoli niso nikdar ne proti veri, ne proti cerkvi — samo delajo proti njej. Sicer pa kdor hoče ume-ti in videti, vidi in razume.	X.
—	Poštna zvena med Ljubljano In Polhovim Gradcem. Kakor se nam poroča, se je dnevna poštna zveza med Ljubljano in Polhovim Gradcem omejila na petkratno v tednu. V smeri iz Polhovega Gradca v Ljubljano Izostane poštna zveza ob nedeljah in sredah, v smeri iz LJubljane v Polhov Gradec pa ob ponedeljkih in četrlkih. — Vič pa ostane naprej v vsakdanji poštni zvezi z Ljubi iano, in sicer po poStnem slu, ki bo prenašal pošto v zgoraj navedenih dnevih.
—	Poštna zveia med Ljubljana in D. M. > Polju. Vozna poštna zveza med poštnim uradom Ljubljana 1 in D. M. v Polju, ki se je vršila do zadnjega časa v popoldanskih uroh, je j>reložena na dopoldanske uradne ure. Odhod iz Ljubljane je ob 7., prihod v Ljubljano j>a ob pol 11. uri
—	Demokratske metode r Prekmurju. V Murski Soboti izdaja tistih par demokratskih advokatov in uradnikov, ki so po nalogu vlade odšli razširjat po Prekmurju »demokratsko« idejo, listič »Prekmurski Glasnik«. V njem odkladajo svojo modrost, ki pa je taka, da je ljudstvo ne čita. Ker za njihovo gorostasnosti no mara nihče prevzeti odgovornosti, so kot odgovornega urednika označili nekega Maksa Rechnitzerja. Ta g. Maks Rechnitzer objavlja v zadnji številki »Novin« izjavo, da ga je konzorcij listn brez njegovega dovoljenja označil za odgovornega urednika in svari »Prekmurski Glasnike, da s tem takoj preneha, ker si ne pusti jemati svojega kredita in blatiti svoje osebe ter hoditi v zapor radi pisanja »Prekmurskega Glasnika«.
—	Birokratska spretnost. Zagrebški »Pokret« J« prinesel: V Belgrudu je v zalogi državne tiskarne izšel državni kolednr. Neki naš prijatelj je Sel v knjigarno Gece Kona, da kupi ta kolednr. Knjigarnar je odgovoril: : Nimam ga. Morate se obrniti na državno tiskarno s prošnjo. Ta prošnja se mora kolekovati s kolekom 2 dinarjev in priložiti kolek za 5 dinnrejv za rešenje. Ko bo prošnja rešena, lahko dobito koledar v skladišču drž. tiskarno za ceno 85 dinarjev. Knligarne ga ne prodajajo, ker država ne da provizije.« Ta kolosalna ideja za prodajanje državnih koledarjev se je morala poroditi v kaki taksirani glavi, ker na ta način mora država sigurno čez dvo leti zgraditi novo skladišče za — neprodane koledarje.
—	Predsedstvo društva orežniških vpokojen-cev ia Slovenijo r Ljubljani opozarja svoje člane na plačilo članarine za leto 1922, ki znaša 2 K na mesec ali 24 K na leto. Člani, ki članarine za leto 192L še niso poravnali, naj jo nemudoma plačajo. — Predsedstvo.
—	Srečke kol« jugoslar. sester. Naznanjamo vsem zainteresiranim, da bo žrebanje nepreklicno zadnjega marca. Zato nujno prosimo vse, ki imajo srečke v razprodaji, da se požurijo, kajti do 15. marca moramo imeti ves denar in srečke (katerih upamo, da ne bo) v rokah.
—	Zopet odlikovanja. Kakor poročajo belgrajski listi, izdeluje minister Pribičevič ukaz o odlikovanju 500 profesorjev in učiteljev, ki so si pridobili zasluge na polju narodne izobrazbe.
—	Dimnikarski pomočniki v Osijeku so pričeli te dni stavkati, ker jim mojstri niso hotoli zvišati plač.
—	Drsen rop v Zagrebu. Te dni se je vračala neka zagrebška trafikantka zvečer domov in nesla seboj ves dnevni izkupiček okroglo 40.000 kron. V precej obljudeni Jurjevski ulici jo je nenadoma napadel nek moški in ji odvzel ves denar. Preden so je zavedla, je ropar že izginil.
—	Parastos za bivšim črnogorskim kraljem Nikito se je vršil te dni v Rimu. Udeležila se ga ie italijanska kraljica in več ostalih članov kraljevske družine.
BORZA.
Zagreb, 6. marca, ilzv.) Na devlznom in valutnem trgu tudi danes ni bilo poslovanja. Banke, ki so imelo doslej vse devizno kupčijo v rokah, so vzdržujejo poslovanja, dokler se delegacija tveze denarnih zavodov no povrne iz Belgrada.
Belgrad, 6 marca. (Izv.) Na današnji borzi Je bilo nekoliko zaključkov. Devlza D maj se Je zaključila po 1.20. Berlin se jc zahteval po 29. V devizah na Trst je bilo zaključenih 5 do 0 kupčij v znesku 5000 lir: tn devlza so je ponujala po 835, London sc je zaključil po 297, ponudbe jo slav-liala ne.ka angleška banka ia nekaj domačih zavodov. Pevizo Pariz Je ponujala Francosko-srbska banka ln se je zaključila po 580. Prago so pouu-Jali po 125, rahlevali pa po 115.
Današnji zaključki so bili v devizah: London 005, Pariš 5«0, Trst-Milao 885, Proga 130, Berlin
Wro! Sv. Jakob. Danea točno ob 8. nrl rte čer fantovski veler. Na sporedu jo važno preduvuujo. — Oh pol 8. ari je odborov« s»ia.
H Er$S!$!uB«$ - ao se ma! L&Lisrinar FciSJer-Stubfcal
Joško Lindlč Julka Lindlč roj. škrbe
poročena O NEK	ŽUŽEMBERK
Hišnika brei otrok iščemo
za vilo v bližini deželne vlade. Ponudbe pod šifro Hišnik 758 na upravo Slovenca.
Kot učsnec želi vstopiti
▼ trgovino 14-letni deček iz poštene hiše. Ima 5 razredov ljudske šole. Cenj. ponudbe na: CERAB MAKS Št. Jurij pod Sumom, p. Radeče-Zidani most 793
Samostojna KUHARICA
»ešča tudi vseh ženskih ročnih del, z dobrimi večletnimi izpričevali, išče mesta r Supnišče ali k samostojnemu gospodu. —
-- -	— >sL--------
Naslov pove upravništvo pod štev. 794.
LOVENCA«
Ura z niSialom \S.
Selo 41 pri Ljubljani, I. nndslr. desno.
Josipina Diraplalz roj. Usenik
naznauja v svojem kakor v imenu svojih otrok žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, dobri oče in svak, gospod
josii BSrmlaiz
orožniški pos. vodja v p., hišni posestnik in gostilničar
dne 23. marca boguvdano preminul. Pogrob rajnkega se jo vršil v Gradcu dne 25. marca na tamkajšnjem pokopališču. Gradee, 6. marca 1922.
ŽALUJOČI OSTALI.
vrtnar ali vrtnarica
osobito sa zelenjavo, obenem pa pomaga pri kmetijstvu, se sprejme na posestvu v Trnovem (Ljubljana). Plača po dogovoru, hrana In stanovanje poljubno, v hiši ali tudi ne. Naslov pove: Upravništvo SLOVENCA pod štev. 751.
J^* Sprejmem takoj več prvovrstnih
čevljarskih pomočnikov.
Hrana v hiši. stanovanje prosto, plača od para od 50 do J.30 K, delo trajno, nastop takoj. — M. PECNIK, tvor. cipela, Gnmrljno nad Ljubljano, Slovenija. 775
Samostojen gospod v Beogradu (stanovanje treh sob) sprejme
MOŠKEGA
za vsa opravila. Zahteva se tudi nekoliko izurjenosti v kuhi. Starost, zahteva plače in drugo (po možnosti s sliko, ki se takoj vrne) naj se navede takoj na naslov: Gosp. NIKOLIČ, Beograd, poštni predal 200.	767
Korespondenf iei ja)
za sloveničino, nemščino in italijanščino, samostojna moč, so išče proti dobri plači. Začetnice izključene. — Ponudbe na: M. KUSTBIN, centrala. Rimska eesta štev. 2, Ljubljana.	745
«a tovarno lesnih izdelkov iščem« Reflektiramo samo na samostojno moč in izvežbo v lesni stroki. Stanovanje na razpolago. Ponudbe pod: »NEOŽENJEN 732« na upravo SLOVENCA.
išče velika tovarna likerja, ruma, konjaka in ostalih špirituoz. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna re-flektant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta.	528
Vabilo
Prostovoljna Javna tira*-
se bo vršila 8. i m.
ba pohištva
dalje ▼ GRADIŠČU št. U (podstrešje).
Nra°n,Ri 3 leta staro PSICO
čisto volčje pasmo. LEOPOLD ERZIN, Šmartno pri Litiji.	782
LEČA,
nova, debelozrnata, zelo mehka za kuho, se dobi pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Wol!ova uliea št. 12. — Zahtevajte nag cenik vrtnih in poljskih semen. 734
Obvestilo. Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo
itd. DRAME MARTIN Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
PRODA SE
HIŠA v Kamni Gorici
enonadstropna (dolga 25 m, Široka 9 m) 7 sob z vsemi pritiklinami, velikim trgovskim lokalom z ročnim in velikim skladiščem, zidanim hlevom, svinjaki, šupi za j konje. Hiša stoji poleg farne cerkve (kamor spada 5 vasi), je pripravna za trgovce in obrtnike; brez konkurence. Ponudbe je nasloviti pod šifro: »Ugodna prilika« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.	801
SVETE.O-KOPIRNE ODTISE
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZI-TIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLIŠEJE
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJ-FINEJŠE
FOTO-LITOORAFSKA DELA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
Bukove smrekove in hrastove hlode
kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVAN ŠIŠKA fovarna parkelov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.
Prnrfam proste roke na Golem rrUUdm	s»ev. 6 ležeče
POSESTVO
katero je v dobrem stanju, 70 oralov obsežno, na drobno in tudi celokupno. Prodaja se vrši 20., 21. in 22. marca 1922 na lieu mesta na Goleni. Več se izve pri Jos. Usnik Rudnik štev. 17 pri Ljubljani. 805
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja:	764
A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska uliea 19.
HLODE
smreka, hrast, bukev, vsako mnoiino kupuje PARNA ŽAGA
V. Scagnetti, Ljubljana
466
ca državnim kolodvorom.
Iščemo za takojšnje prevzetje dva do tri vagone
Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod st 746.
Dva mlinarska pomočnika
dobra in poštena, za umetni mlin, proti dobri plači in s hrano,	sprejmem.
Zglasiti sc je: PETER SUŠNIK, Bistra štev. 11, Borovaiea.	721
Kupimo 500 delnic!
Zadružne Gosp. banke,
po najugodnejši eeni. — Ponudbe pod: »Najbolje* na An. zav. Drago Beseljak & drug. Ljubljana, Sodna uliea 5. 776
Josip Neškudla,
Jablon6 nad Orlicam 86, Cehoslovalka.
Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastitl duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašae plaSče, pluviale, dal mati ke, eerkveue In društvene zastave, kelihe, monstrance. svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi ln ceni. — Solldnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Val cerkveni prarlmeU bo carine proatL — Na m
vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP NEŠKUDLA, LJubljana, hotel ,.Tratnik".
SI. občinstvu si usojam vljudno' | naznaniti, da s 6. marcem pričnem i
nje nogavic
in rsakovrstne druge pletenine! | Za cenj. naročila se vljudno priporočam. | V. OBLAK. tov. nogavic in pletenin.11 Ljubljana-Vič. Rožna dolina št. 201
Ne zamudite prilike
ter si nabavite obutev, katero Uam nudi u veliki izberi, po še starih, ugodnih in nizkih cenah, dokler sedanja zaloga ne poide,
tvrdka ANT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg št. 26
Istotam se sprejme tudi šteparica zgornjih delov.
PNEUMATIKE
CONTINENTAL
99
Jamčijo s svojo kvaliteto za največji uspeh — Cena kilometru je najnižja pri vožnji na gumijastih obročih ..Continental". — Ves svet pozna „Contlnen-tal". — Tudi vi prihranite mnogo novcev, ako bo-dete vozili s pnevmatikami nContinental'«.
Glavni zastopnik za Slovenijo:
VIKTOR BOH1NEC, Ljubljana,
Poganska cesta St. 5. Tolef. inter. St. 599.	Brzojavi: Contipneu.
»Slovenske esRomptBie Sanke v Ljubljani«
ki se wši dno 23. marca 1922 ob 11. uri predpoldue v bančnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1921.
2.	Poročilo nadzornega sveta o računskem zaključim in podelitev absolu torija.
3.	Zaključek o čistem dobičku.
4.	Volitev članov upravnega sveta.
5.	Volitev nadzornega odbora.
6.	Zvišanje delniške glavnico od 30 milijonov ua 60 milijonov iu s tem v zvezi sprememba §§ 5. in 22. družbinih pravil.
7.	Slučajnosti.
Opomba: V smislu § 13. bančnih pravil sc smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili: pri blagajni našega zavoda, Ljubljana, pri Hrvatski eskomptni banki, Zagreb ali pri Srpski banki, Zagreb, osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic.
V Ljubljani, dne 6. marea 1922.	UprSVni SV8t

<Union - banki
preje Mariborska eskomptna banka
ustanovimo l. 1872
Beograd, gornja Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Veliko vec
expotflura v Skofjilokt
Akcijski kapital Oi 30.000. ooo tRe^erve 0i 10,000.000
Jtvršuje vse bančne posle najkulantneje.
jLriaja konzorcij »Slovan««.	Odporni nr*loik Mihael Maikara v LjuJoljuU	jugoslovanska tlakama i UubUanl.