Leto IX., št. 14« („jutro" xvn», st. si a) " Ljubljana, ponedeljek 6. aprila 1936 Cena t Din t .jiiinj>i.n>i txxuuijeva Ulica —: Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. U. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica et. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-EjartnerJa. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uttca 9. Telerò» it. 9132, 8128, 8124, 3125 te 8125 vsak ponedeljek zjutraj. — Na rote se posebej tu velja po poét prej emana Oin 4.-, po raznatel db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 244a Celje: Stroesmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Ponedeljska L-daja »Jutra« tzhaj» Turški zunanji minister ▼ Beogradu: v «i ,Nam se ni bati presenečeni Mala antanta In Balkanska zveza bosta solidarno nastopili v pogledu militarizacije Avstrije in glede vseh drugih aktualnih mednarodnih problemov Beograd, 5. aprila p. Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras, ki se je na povratku iz Londona, kjer je prisostvoval sejam sveta Društva narodov, ustavil včeraj v Beogradu, je davi odpotoval v Ankaro. Svoje kratko bivanje v jiugoslovenski prestolnici je izkoristil za razgovor in posvet z jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovicem, s katerim je podrobno obravnaval vsa aktualna vprašanja mednarodne politike, zlasti pa vprašanja, ki se neposredno tičejo držav Balkanske zveze. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje in jim izjavil, da je vselej srečen, kadar more z jugoslovanskimi državniki izmenjati misli o vseh vprašanjih, ki se v prvi vrsti nanašajo na obe državi in sploh na Balkansko zvezo, pa tudi o vse hvelikih evropskih problemih, ki so na dnevnem redu. Kakor vselej, je na-giasil turški državnik, smo tudi tokrat | ugotovili absolutno istovetnost naših pogledov na vsa aktualna vprašanja in kar se nas tiče, se nam ni bati nikakih presenečenj. Na vprašanje o posledicah, ki bi jih lahko izzvalo samovoljno postopanje Avstrije, je zunanji minister turške republike izjavil, da je Mala antanta kvalificirana zavzeti svoje stališče o tem vprašanju. Pa tudi Balkanska zveza k®t vzporedna grupacija Male antante z največjimi simpatijami spremlja delovanje in iniciativo držav Male antante. Vsekakor je treba upoštevati, da sta dve članici Male antante tudi članici naše gru-pacije, tretja pa je zaveznik naših zaveznikov. Na vprašanje o stališču, ki bi ga lahko Bolgarija zavzela glede vprašanja vojaških klavzul mirovne pogodbe, je turški zunanji minister izjavil, da ne misU, da bi sofijska vlada nameravala povzeti « takšno iniciativo, ne da bi prej obvestila svoje sosede, ki so o tem vprašanju neposredno prizadeti, ker smatra, da že elementarna mednarodna kurtoazija narekuje, da je treba o vseh važnejših vprašanjih obvestiti sosede, s katerimi se hočejo ohraniti prijateljski odnošaji ter dobro sosedstvo. Takšen način dela bi nikakor ne oslabil razlogov, ki bi jih prizadeta stran navedla za svoje stališče. Vsekakor sem mnenja, da je tako obvestilo za državo, ki se zanaša na prijateljstvo svojih sosedov, obveznost, ki se je ne more kar tako iznebiti. Svojo izjavo je turški zunanji minister zaiključil z besedami, da ostane optimist kljub vsem dogodkom, ki se zdaj kupici jo v mednarodnem političnem življenju. Ako nam uspe, da tudi mi pripomo-remo k triumfu miru v Evropi, bomo zaslužni za naše države, pa tudi za vse evropske narode. Predsednik vlade v Sloveniji Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je včeraj prispel na Bled, kjer ostane preko velikonočnih praznikov Ljubljana, 5. aprila, r. Z lanašnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel v Ljubljano predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu šefov kabinetov predsedstva vlade in zunanjega ministrstr- a ter svoje soproge in dveh hčera. Na kolodvoru «o ga pričakovali in pozdravili ban dr. Natlačen s soprogo in vsemi načelniki banske uprave, predsednik občine dr. Adlešič s soprogo, zastopnik škofa, upravnik policije, rektor univerze, zastopniki zbornice za TOI ter razni funkcionarji ljubljanske JEZ. Po pozdravu s prisotnimi, pri čemer sta soprogi g. bana in g. predsednika občine izročili damam g. dr. Stojadinoviča krasne šopke, se je predsednik vlade umaknil v svoj salonski vagon, kjer se je nato do odhoda vlaka razgovarjal z banom g. dr. Natlačenom in predsednikom občine dr. Ad-Iešičem. Odpeljal se je na Bled. Do Kranja je spremljalo g. predsednika vlade tudi več novinarjev, s katerimi se je razgovarjal o splošnem položaju v državi. Izjavil Je, da njegov prihod v Slovenijo nima nikakega političnega ozadja, marveč da je prišel samo na oddih, ki ga je po trudapolni proračunski razpravi v Narodni skupščini in senatu zelo potreben. V Sloveniji ostane preko velikonočnih praznikov. Pri tej priliki bo obiskal razne kraje, zlasti pa one, kjer se izvajajo javna dela. G. predsednik vla«_e je danes s svojim spremstvom ostal na Bledu, ter se je nastanil v hotelu »Toplice«. Jutri bo napravil izlet na Pokljuko. Socialni minister Dragiša Cvetkovic : „Vsi skupaj otepamo revščino!^ Dravska banovina je dobila na račun državne podpore 90 vagonov koruze Beograd, 5. aprila. a. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragica Cvetkovic ie v zvezi z novim kreditom v znesku 10 milijonov Din. ki ga je vlada odobrila za prehrano pasivnih krajev, izjavil novinarjem med drugim; Zaradi dolgotrajne in splošne gospodar ske krize, po kateri naša država ni nič manj prizadeta kakor ves ostali svet, je nastopilo obubožanje vseh slojev prebivalstva, pri nas v prvi vrsti kmečkega m delavskega. Zato more nerodovitno leto škoditi gospodarstvu naše vasi in spremeniti skoraj vse kraje naše države v »pasivne kraje«-Dane3 ni več govora le o zadevah vrbaske in primorske banovine. Pomanjkanje se čuti po vsej državi. Vpoštevajoč težko finančno stanje države, je vlada storila vse, kar je v danih okoliščinah mogla storiti. Sedaj je vlada odobrila v to svrho nov kredit v znesku 10 milijonov Din, tako da znašajo doslej odobreni krediti 46 milijonov Din. Od poslednjega 10 milijonskega kredita je bila porabljena vsota 8.100.000 Din za nabavo hrane, znesek 90?.000 Din za javne podpore, z enim milijonom Din pa je ministrstvo nabavilo brezplačne nakaznice. ki se bodo porabile za prevoz od države preskrbljene hrane in porazdelile srezom in občinam za olajšano preskrbo-vanje in pocenitev življenjskih potrebščin. Dravska banovina, ki je prizadeta bolj zaradi sankcij kakor zaradi slabe letine, ker je zaradi zastoja v lesni industriji prišlo ob zaslužek več tisoč kmečkih in delavskih rodbin, je dobila 90 vagonov koruze, savska banovina, ki ima poleg prenaseljenega Zagorja pasivno Liko, jp občutila v svojih obmejnih delih prav tako posledice sankcij. Njej se je dodelilo 286 vagonov koruze-Vrbaska banovina je bila letos najbolj pasivna pokrajina v državi in se ji je dodelilo 346 vagonov koruze. Primorski banovini je bilo odobreno 500 vagonov, zetski banovini 541 vagonov. Njej je bilo dano največ, ker je tudi najbolj pasivna banovina v državi. Drinska in vrbaska banovina, ki sta bili zelo prizadeti do suši in papia-vah in zato je prva dobila 150, druga pa 125 vagonov koruze. Iz sličnih razlogov je dobila tudi moravska banovina preko 100 vagonov koruze- Z novim kreditom bo nabavljenih približno 700 vasonov koruze, kar bo zadostovalo za prvo pomoč v prihodnjih mesecih pred novo žetvijo. Vojvoda in vojvodinja Kentska v Beogradu Beograd, 5. aprila. AA Danes dopoldne oh 10. so prispeli v Beograd Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvodina Kentska ter knez Aleksander. Visoke goste so na postaji v Topčideru sprejeli Nj. kr Vis. knez namestnik Pavle, angleški poslanik Campbell s svojo soprogo ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralin Občinske volitve v Ribnici Ribnica, 5. aprila. Zaradi združitve okoliške občine s trško občino so bile danes občinske volitve v razširjeni ribniški občini. Vložen5 sta bili dve listi, lista JRZ in napredna gospodarska lista. Obe skupini sta napeli vse moli, zato je bila udeležba tudi zelo velika. Od 1.346 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1.040, torej 80 odstotkov. V resnici pa je volilna udeležba se mnogo večja, ker je precejšnjo število kro-šnjarjev, ki 'ma jo volilno pravico, raztrese. nih po raznih oddaljenih krajih, pa jim ni kazalo, da bi se nalašč za volitve vračali. Napredna Tista je dobila 429 glasov, lista JRZ pa 611. Lista JRZ katere nosilec je g. Onij dobi potemtakem 21, gospodarska lista z nosilcem g. Klunom pa 3 občinske odbornike. Papen v Jugoslaviji Zagreb, 5. aprila, o. Sooči ob 19.30 Je prispel nemški poslanik na Dunaju in bivši kamcelar von Papen s soprogo in hčerko z avtomobilom v Zagreb. Nastanil se je v hotelu »Esplaiiade«, kjer je prenočil. Danes je odpotoval v Dubrovnik, nato pa odpotuje v Grčijo io Egipt, kjer bo ostal preko velikonočnih praznikov. Četudi se zatrjuje, da je njegovo potovanje zasebnega značaja, ae doznam, da fm« neko gotovo politično misijo ter da bo imel v Dubrovniku važne politične sestanke. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu Novi Sad, 5. aprila, o. Snoči je bil v dvo. rami bamke palače svečano otvorjen II. jugoslovenski nacionalni šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavie, ki se ga udeležujejo poleg najodličnejših jugoslovenskih šahi-stov tudi dva češkoslovaška in en poljski Šahovski mojster; navzoč pa je tudi bivši svetovni prvaik dr. 'Aljehin. Turnir je otvoril predsednik Jugoslovenske šahovske zveze g. Stepan Grič- V prvem kolu so bile odigrane naslednje partije: 1'opovič : Opočenski remiis, dir. Trifunovic : König remis, Vasja Pire : Ne-deljikovic. zmagal Pire v 57. potezi. Pelikan : Tomovic, zmagal Pelikan, partijo Kulžinski : Friedmann še ni končana, bo pa najbrže remis. Nocoj bo igral dr. A Mehi n simultairtko proti 40 novosadskim šahi-stom. Izpitna komisija za strokovne učiteljice Beograd, 4. aprila AA. Minister za trgovino in industrijo je določil izpitno komisijo za 1936/37 za državni strokovni izpit strokovnih učiteljic ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljišč in za državni strokovni izpit za obrtne učitelj'ce na ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljiščih. Za predsednika komisije je določen Jo-van Babic, šef odseka za trgovinski obrtni pouk, člani pa so: za splošni del izpita šime Stuk, nadzornik ministrstva, Jelena Djordjevič, ravnatelj1 ca državnega ženskega strokovnega učiteljišča v Beo. gradu, in dr. Ljubiša Polič, svetnik ministrstva, za strokovni del izpita: Angelina ö takovic, strokovna učiteljica na ženskem strokovnem učiteljišču v Beogradu, Danica Marton, strokovna učiteljica na ženski strokovni šoli v Beogradu, in Ljubica Kneževič, referentka min'strstva. Ležišča boksit«. pri Ajdovščini Gorica, 5. aprila. A A. (Stefani). Blizu Ajdovščine so našli velika ležišča boksita. Dolga so 9 km. Strokovna preiskava je dognala, da vsebuje ruda velik odstotek aluminija. Hauptmann še vedno ne da miru Newyork, 5. aprila. AA. Hauptmannova vdova je prosila upravnika kaznilnice v Trentonu za dovoljenje, da sme sežgati truplo Svojega pokojnega moža. Guverner Hamann je izjavil, da misteri j ugrabitve Lind-bergovega otroka še zmerom ni pojasnjen. Izvedelo se je. da bo zbornica države New Jersey odredila posebno preiskavo proti guvernerju zaradi njegovega stališča glede Hauptmannove afere. Vrhovni državni tožilec pa bo uvedel postopanje proti Pau'u Vendelu. da bi se identificirali ugrabitelji Lindberghovega otroka, ki so prisilili Ven-dela, da je podal neresnične izpovedi, po katerih naj bi bil on ugrabil otroka. Senator Moore je izjavil, da je bila obsodba Hauptmanna popolnoma utemeljena. Reprodukcijo lestve, ki so se je poslužili ugrabitelji in veliko število fotografij o tem senzacionalnem zločinu, so «izročili kriminalnemu muzeju v Washington*!. Napetost ne popušča Zaradi Nemčije je upanje na morebitnih pogajanj vsak dan manjše Pariz, 5. aprila, o. Po splošni sodbi tukajšnjih diplomatskih krogov se je mednarodni politični položaj v Evropi zelo poostril. Nemčija uporno odklanja predloge lokarnskih držav ter noče niti slišati o tem, da bi se kakorkoli omejila suverenost Nemčije v Porenju, bilo tudi samo s simboličnim umikom neznatnega dela nemških čet. Prav tako je Ribbcntrop danes sporočil odgovor nemške vlade, da pod nobenim pogojem ne pristane na to, da bi omejila nameravano utrjevanje Porenja vsaj za dobo pogajanj. Nemčija sploh odklanja vsakršno koncesijo na račun varnosti Francije in trdovratno vztraja pri svojih zahtevah in predlogih. V takih okoliščinah bodo tuui morebitna pogajanja ostala brezuspešna. Za Francijo je Poren je kapitalni problem evropske varnosti in v tem pogledu ne mi- sli popuščati. Tako se položaj vedno bolj poostruje. V takih okoliščinah tudi Angliji ne bo preostalo nič drugega, kakor da izpolni svoje obveznosti po lokarnski pogodbi ter zagotovi Franciji in Belgiji vojaško podporo v primeru oboroženega konflikta na vzhodni francoski meji. O tem je bila izdana posebna »bela knjiga«, ki vsebuje vso diplomatsko korespondenco ,ki se je v tem pogledu vodila med Francijo, Belgijo in Anglijo. Na Nemčijo to nikakor nj vplivalo pomirjevalno. Nemški tisk danes zaradi tega obširno kritizira postopanje Anglije in ji zlasti zamerja, da je pristala na posvetovanja generalnih štabov, v čemer vidi Nemčija očitno grožnjo. Nemški listi že v naprej poudarjajo, da se Nemčija niti ne mara pogajati v sonci generalnih štabov. Stojadinovič Abesinci se umikajo Po porazu neguseve vojske Italijani brez odpora prodirajo proti Desiju Rim, 5. aprila. AA. Stefani poroča o zaključni fazi bitke pri jezeru Ašangi tele podrobnosti: Abesinci so dalli močan od-por,zlasti v odseku, kjer je nastopala proti diviziji alpincev abesinska ccsorska garda. Divizija Sabauda je zavzela višino vzhodno od Česab Ezba, doöim je divizija alpincev prodrla na višine južno od Meka-na. Tod so bile zelo krvave borbe. Na kraju so Abesince pognali v beg. Začeli so s« umik aiti proti obronkom pri Ädti Asel Gerii. Čeprav je tamošnje ozemlje zelo težko, je italijansko težko topništvo vendarle prodrlo do svojih postojank pri Mekanu in odtod bombardiralo abesinske kolone. Medtem pa so italijanska letaka izvedla zračne napade^ s strojnicami. Abesinci so pusti. Iii na bojišču več tisoč mrtvih in ogromno količino vojnega gradiva, od tega 8 topov m veliko šitevilo strojnic. London, 5. aprila. AA. Agencija Reuter poroča: Vojna v Vzhodni Afriki se približuje kriftričmri fazri. H«ilri j«ni skušajo izkoristiti sedaj vse svo-je «ile, da bi prizadejali še pred pričetkom deževne dobe Abesincem odločilni udarec. Iz Asmare poročajo, d« so po štiridnevni bitki pri jezeru Ašangi I teil i ja ni pognali v be« vso ne-guševo vojsko in da se Abesinc? umikajo v splošnem neredu. Vse italijanske vojno si'le na severni fronti imajo nalog, da do skrajnosti izrabijo abesinski ponnz. Motorizirani oddelki italijanske vojske neprespano zasledujejo sovražnika in ga neprestano napadajo. Tudi letaki neprenehano krožijo nad bežečo vojsko. Prvi in drugi armijski zbor prodirata z vso naglico proti Kvorcmu. Oddelki nskarov skušajo pre- I hiteti nasprotnika in mu prestreči pot proti jugu. Pravijo, da je cesaT, ko je spoznal, da ie izgubil bitfko, pobegnil v Desije z majhno četo svoje garde. Italijanska vojska je po vesteh rz Rima prispela že do obale jezera Ašangi. Proti ašangijskemu jezeru prodirajo tudi askari in Staracijeva kolona, ki so pred dnevi zavzeli Gondar. Iz Adis Abebe je dobila agencija vest, da je včeraj popofldne velika množica Abesincev itn Evropejcev iz bojazni pred novimi napadi ifcaliijamskih letaj zapuslila mesto in se utaiborila po okoliških gričih. Italijanska letala, ki so se včeraj zjutraj pojavila nad Adis Abebo, so lcroMa cele tničetrt ure nad mestom in so ponovno fotografirala posamezne mestne okraje. Dve italijanski letali sta se spustili 60 m nad abesrjnsko letališče in sta s sitrojnica-md obstreljevali hangar, v katorem sta sc nahajali dve letali. Nabojri, ki sita jih rabila pri obstreljevanju, so bilri vnetijivi. Eno izmed obeh abesinskih letal je popolnoma zgorelo. Človeških žrtev pri tem napadu na letališče ni b-rlo. V Adis Abebi sami ni brilo posebne panike, čeprav je bil sejmski dan m je bilo v roesitu polno ljudi. Zadržanje Abesincev napram Evropejcem je bik> odlično in abe-smska polioitja v tem pogledu ni imela mnogo dela. Mnogo nekdanjih bojevnikov je ofc prihodu italijanskih letal pograbilo za svoje stare puške in pričelo streljati ne nasprotnika. Prav s tem početjem pa so povzročili več nevarnosti prestolniškemu pir«e-brvaistvu kakor pa italijanskim letadom. Med diplomatskimi zastopniki v Adis Abebi je bil dosežen sporazum, da »e bodo smeli vsi Evropci v primeru nevernosti zateči na področje angleškega poslaništva. Večje število Evropcev se je že posl-užito te pravice. Iz mesta so odpeljali vse zaloge benoina. Organizirali so tudi večje četo gasilcev, ki so jih razdelili na posamezne mesitne okraje, da bi bili v primeru potrebe lakoj pri roki. Kvoram padel Asmara. 5. aprila. AA. Po informacijah poročevalca agencije Reuter so danes oddelki prvega armijskega zbora, ki ga sestavljajo italijanski nacionalni vojaki, zavzeli Kvoram. Mc^to leži na zelo visoki planoti. Splošno se zatrjuje, da je sedaj Italijanom pot v Desije odprta. Protest Abesinije pri članicah DN Ženeva, 5. aprila. AA. (DNB). Abesinski zunanji minister je poslal generalnemu tajniku Društva narodov naslednjo brzojavko: Abesinska vlada najodločneje protestira pri vseh članicah Društva narodov proti napadu na Adis Abebo. ki so ga včeraj zjutraj okrog 8.50 iz\-edli italijanska letala. Pri tem so iz nizke višine streljali s stroj- nicami. Čete so mesto popolnoma izpraznile, prav tako ni v njem nobenih obramb, nih sredstei', tako da so sovražna letala mogla leteti zelo nizko. Zato pomeni to ravnanje napad na nezavarovano in neutrjeno mesto in kaže neizpodbitno voljo sovražnika, ki je obenem očitna kršitev čl. 25 četrte haaške pogodbe iz l. 1907. Mirovna pogajanja še le po veliki noci Italija si hoče z zasedbo čim več abesinskega ozemlja zagotoviti ugoden položaj pri pogajanjih Pariz, 4. aprila, o. Današnji listi poročajo, da je italijanski delegat v Ženevi Bova Scoppa izročil tajništvu Društva narodov odgovor italijanske v'ade na poziv odbora trinajstorice, naj bi Italija v svrho priče tka mirovnih pogajanj stopila v stke s predsednikom tega odbora Madariago. Italijanska vlada se je izjavila pripravljeno odzvati se pozivu, vendar pa še le po Veliki noči. Vse kaže, da hoče Italija Okoristiti položaj v Abesiniji in zasesti č:m več abesinskega ozemlja, da bi si na ta način olajšala svoj položaj pri bodočih mirovnih pogajanjih. V Ženevi so zaradi tega sprejeli odgovor italijanske vlade s precejšnjim nezadovoljstvom. Nasprotno pa je zbudila nevoljo v Rimu vest, da je predsednik sankejskega odbora odgodil sestanek tega odbora, ki bi se imel prvotno vršiti še pred Veliko nočjo. V italijanskih krogih so se nadejali, da bo odbor še pred pričetkom nrrovnih pogajanj sklenil ukinitev sankcij proti Italiji. Odgoditev odbora je motiviral predsednik Vasconcelos s tem, da je treba počakati na uspehe posredovalne akcije odbora trinajstorice. V italijanskih krogih vidijo v tem celo grožnjo, da bo odibor osemnajstorice v primeru neuspeha posredovalne akcije Maderiage skle- nil morda celo poostritev sankcij proti Italiji. Nenadno sklicanje odbora trinajstih Ženeva, 5. aprila, o. Snoči je bHo odposlano članom odbora trina jstorice vabilo da se v sredo ob 11. dopoldne zberejo r Ženevi. Sklicanje odbora trinajstih je «izzvalo v mednarodnih političnih krogih prsrvo senzacijo, ker ni nihče pričakoval, da bo prišlo do tega sestanka še pred veliko nočjo. Tukajšnji krogi so prepričani, da je to izpo-slovala ang'eska vlada zaradi poslednjih velikih uspehov italijanske vojske v Vzhodni Afriki. Splošno ugotavljajo, da so vojaški uspehi v Vzhodni Afriki toMri, da je plediral temeljito reorganizacijo JužnosJovanskc pevske zveze, katere centrala naj bi se hkratu prenesla iz Beograda v Zagreb. Ko so bili storjeni še nekateri konkretni sklepi tehničnega značaja, je novi r>redsedn;1< Prelovec s prisrčno zahva'n vsem zaključil občni zbor. čebelarski praznik Blagoslovitev Janševega doma — Zbor slovenskih čebelarjev Ljubljana 5. aprila. Ob lepi udeležbi čebelarjev ta prijateljev njihovega dela, ki so prihiteli od blizu in daleč, se je na Tyrševi cesti 21 izvrši, la dopoldne prisrčno pomembna slove. _ j snost: blagoslovitev Janševega doma, s modni strasti po tekmovanju v športu. Ta- j čigar ustanovitvijo je Slovensko čebelar ko dandanes delujejo le t „s ta pevska dru- sko društvo pred kratkim kronalQ stva, ki imajo pretežno večno starejših napQre ^ h ^ d ene pevcev in pevk. A ko bodo ti zapustiP svoje zbore, jim bo težko najti pravih namestnikov. O živahnem pevskem gibanju v rudarskih revirji'h nam najbolj zgovorno priča dejstvo, da so tamošnjr zbori priredili lani 19 koncertov, da ne štejemo nastopov pri sodelovanju ob raznih prilikah. Ljubljanski zbori so preteklo sezono priredili 25 samostojnih koncertov, izven-ljubljanski pa 21. 2upa je pripravljala za lanski november svoj koncert, a je namero opustila, ker je uvidela, da bi obisk ne bil zadovoljiv. Dvakrat je župna uprava intervenirala za premestitev učiteljev, k" bi bili potrebni v Lokah pri Zagorju in v Domžalah za zborovodje, a obe intervenciji sta bili zaman. Med letom je iz župe Vstopil pevski zbor Grafike, pristopili pa sta Pevsko društvo Stražišče pri Kranju in Pevsko društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani, tako da šteje župa skupno 32 zborov. Med njimi jih je 14, ki de'ujejo v Ljubljani, 18 v provinci, po sestavi pa se delijo na 18 moških, 13 mešanih in 1 mladinski zbor (Trboveljski skvčki). Na kratko sta s ledi Ji Se blagajniško ki arhivar je vo poročilo, ki ju je prav tako podal tajnrk Rupnik, nato pa je zborovodja Prelovec očrtal nazorno sliko našega zborovskega petja z umetniškega vidika. Predvsem je treba ugotoviti, da večina zborov kljub stiski v blagajnah še vedno obvladuje krizo z očitno tendenco naprej 'n navzgor. Leta 1924. se je v Ljubljani ustanovila Južnoslovamska pevska zvezo, ki naj bi pod svojim okriljem združila vsa pevska društva Jugoslavije, a hrvatski pevski zbori zaradi političnih nasprotstev niso hoteli pristopiti. Sloveno" so kmalu doživeli razočaranje, ker uprava ni tako funkcijonirala, kakor bi bilo želeti. Medtem ko naši župni zborovodje delajo zastonj ki prejema tajnik komaj omemibe vredno mesečno nagrado, izplačuje JPZ svojim funkcionarjem v Beogradu prav lepe honorarje, ne da bi bilo videti kaj njihovega dela. Splošna gospodarska kriza je pevska društva zajela kakor morda nikogar drugega. Denarja in premoženja že itak niso imela, saj je vsako društvo že srečno, da ima svoje društvene prostore, v katerih se vrše pevske vaje. Koncertov sš noben zbor ne upa več prirejati. Stroški za dvorano, luč, kurjavo, reklamo, sporede, za davke, za policijske in mestne takse — vse to in še razne druge dajatve požro ves dohodek, ki bi ga utegnil prinesti koncert, pripravljen z velikim trudom in ljubeznijo. Občinstvo je nasproti koncertnim prireditvam postalo skrajno apatično ;.n jim že zdavnaj več ne posveča one pozornosti., ki bi jo zaslužili. Vsi napori, da se to stanje izboljiša so ostali zaman. Malokdo razume, kaj se je pravi, da se v pevskih društvih širom domovine zbira večer za večerom na stotine in stotine trhih kulturnih delavcev in delavk, ki v slabih razmerah žive, ki so morda brezposelni, a se vendar brez večerje žrtvujejo iz idealizma za plemenito pevsko stvar. Zaradi znižanja prejemkov so uradniki po veliki večini od-povedalr sodelovanje v pevskih društvih, tako da je marsikateri prej agilni zbor moral tudi zato ostaviti svoje posle. Še pred Pri nekaterih boleznih žolča in jeter, žolčnlh kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna knra (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ* J OSEFO VO vodo zmešano z malo tople vode, zjntraj na prazen želodec. Ogi. reg. 8. br. 1C485/SS pomembnih Ln spoštovanja vrednih panog našega gospodarnega dejanja fe neha-nja. Med zborovalci, ki so se zbrali na skrbno urejenem dvorišču prijetne stavbe, katere lastnica je bila svoj čas Pollacko. va tvrdka, so bili tudi predstavniki obla. stev in zastopniki t;ska, med njimi refe, rent Okorn za kmetijski oddelek banske uprave ter veterinarski inšpektor Rigler in mestni svetnik Florjančič za mestno občino in župana Pred lično improviziranim oltarčkom Je na pragu doma pozdravil goste predsednik društva prof. Verbič, ki je poudaril, da Soovemsko čebelarsko društvo s prevzemom in bi ago vol i tvi jo svojega doma do. življa praznik, kakršnega je le malokdaj deležno kakšno sorodno durštvo. Tudi živ. ljenje sleherne organizacije bi se dalo pri. merjatl z življenjem ljudi. Nekateri so, ki od rojstva do groba žive v samem blago, stanju, ki nikdar ne okusijo skrbi, a zato tudi ne poznajo pravega, čistega veselja, ki ga dajeta samo vnema in marljivost B Kino Union, teh 22-21 DANES NEPREKLICNO ZADNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri. senzacionalni film V A IR II IE T IE HANS ALBERS, ANNABELLA - ATILA HÖRBIGER Romantična ljubezen dveh mladih artistov v delu. Večina pa jih je rojenih v bedi, a vendar se mnogi izmed njih s trudom in žrtvami dokopoljejo do blagostanja do koščka zemlje in hišice, ki potem do kon_ ca ostane njihova svoboda Prav tako Je z društvi in družbami: Nekatera izmed njih se prav tako rode v siromaščini, dol. ga leta se sredi težav bore za svoj obstanek, nazadnje pa jim le uspe uveljaviti plemenite namene, pomagati članstvu. Eno takšnih je brez dvoma Slovensko če. oelelarsko društvo, ki se Je bilo spočelo iz nič, a tisti, ki so mu stali ob zibelki, so izpričali toliko žive, tvorne ljubezni do drobne živalce in do čebelarskega dela, da njihov trud ni mogel ostati brez plodov. Enega takšnih zavidanja vrednih uspehov predstavlja tudi Janšev dom, ki ga dru. štvo danes v celoti prevzema v svojo last V svojih nadaljnjih izvajanjih je pred. sednik podal še nekatere podrobnosti iz akcije za ustanovitev doma. Leta 1921. je »Slovenski čebelar« objavi] članek, v katerem je opozoril na idejo, ki je bila že takrat stara, in pozval vse prijatelje in sodelavce, naj vsak po svoje pr spevajo k realizaciji zamisli, da dobi društvo streho in zavetje za strokovna zborovanja, za namestitev knjižnice, za shrambo inven. tarja, pa še za vse tisto, kar bi z raz. vojem in napredkom utegnilo priti zraven. Na ta poziv so odboru, ki mu je tedaj stal na čelu pokojni prošt Andrej Kalan, pričeli prihajati prispevki in podpore od vseh strani. Zasebniki in čebelarske podružnice so žrtvovali po svojih močeh ln tako se je že prvo leto nabrala lepa vsoti, ca 31.000 Din. Iz skromnih početkov se je pod dobrim vodstvom in skrbnim gospo, darstvom razrasla akcija, da imajo slovenski čebelarji danes svoj dom in lepo posest. Mrtvim, ki so pomagali pri zgrad. nji, so navzočni na predsednikov poziv trikrat zaklicali slava, nato pa je pod. predsednik društva župnik Peterned iz Trnovelj pri Celju izrekel nekaj lepih be. sed o pomenu blagoslova in posvetitve. Na predlog kmetijskega svetnika Bukovca je slavnostni zbor še posebej izrazil predsedniku pros. Verbiču, ravnatelju jetnlšnice Arku in tajniku Dermelju prisrčno zahva. lo za trud, s katerim so društvu poma, gali do najlepšega ««peha, nato pa je župnik Peternel odpravil cerkvene obrede Po tej slovesnosti so domačini povabili goste na ogled doma, ki obstoji v samem pritličju a obsega vendar dovolj prostora za sedanje društvene namene, hkratu pa nudi tudi vse možnosti za bodoči razvoj, če se bodo gospodarske razmere prej ali slej okrenile na bolje. V prikupno urejeni ta prenovljeni hiš* je posebna soba dolo, čena za čebelarski muzej, ki se v prvih po. četkih že smuje, v največji dvorani pa je otvorjena društvena prodajalna, ki prav uspešno obratuje V posebni zgradbi na dvorišču je moderno opremljena izdeloval, niča satja. Z največjim občudovanjem pa so si gostje ogledovali monum en talno grajene masivno obokane kleti pod hišo, ki predstavljajo vsekakor redko dragocen primer naše starejše arhitekture ta ki jih je zavoljo tega vsekakor škoda da bi se porabile samo za sklad šče. Janševemu domu in njegovim gospodarjem iskreno želimo najboljšega prospeha! © Popoldne je zborovalo Čebelarsko društvo v dvorani OUZD. Zbor je vodil predsednik profesor g. Verbič. Odposlane so bile vdanostna brzojavka pokrovitelju Nj. VeL kralju Petru II. m pozdravni ministrstvu za kmetijstvo in bonski upravi v Ljubljani. V obširnem govoru je predsednik orisal vsa deku ki jih je društvo izvedlo v miev-lem letu, zlasti nakup Čebelarskega doma. izdajo Jugove knjige ta teòaje za čebelarske učitelje. strokovnjake in izvedence. Poleg tega je navedel tudi naloge, katerim se bo društvo v bodoče posvetilo, to je zatiranje kužnih bolezni, v svrho česar bo treba razširiti zavarovanje na one čebelarje, ki jim bodo panji uničen** Tudi izobrazbi čebelarjev bo treba posvetiti vso pažnjo m društvo ne bo opustilo nobene prilike, da bi ne našlo sredstev za to. Enako bo treba posvetitr posebno pozornost tudi vzrejd dobrih plemenskih živali. Tajnik g. Mirko Dermelj »e je spomnil vseh umrlih čebelarjev, katerih spomin so navzočni počastrli s trikratnim »Slava«. Izrazil je zahvalo predvsem ministrstvu za kmetijsko in banski upravi za podpore, ki jih je bilo društvo deležno v preteklem letu. Posebno veselje je tzrazrl nad tem. da je po daljšem času prevzel referat za čebelarstvo pri banski upravi čebelarski strokovnjak g. Josip Okom. Društvo mora izvesti sistematično zatiranje čebelnih kuž-nrh bolezni. Društveno glasilo »Slovenski čebelar« je redno izhajalo in ga je v smlo-šno zadovoljstvo urejeval urednik g. Avgust Bukovec. Lanskoletna ideja, da bi »Slovenski čebelar« dobil znanstveno prilogo. ki bi obravnavala znanstvena raziskovanja na čebelarskem področju, je uresničena. Zanimanje za strokovna predavanja» za pridobitev skup«neg čebelarskega orodja ta prirejanje razstav je v splošnem naraslo. Za razvoj čebelarstva v posameznih 9rezih je važno tudi to. da imajo podružnice v sresk*h kmetijskih odborih važen posvetovalni glas. Število članstva je v zadnjem letu naraslo ki doseglo višino 136 podružnic z 2559 členi. Lepo je delovala za napredek našega čebelarstva Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje, ki pod predsedstvom zaslužnega župnrka g. Peternela deluje v Celju. Izkušenim čebelarjem ki začetnikom je bilo mnogo ustreženo z izdajo Jugove knjige »Praktični čebelar«. Posebne važnosti je tudi izdaja brošure »Cebelne bolezni«, ki jo je 9pisa! predsednik profesor Verbič. Društvo je lani priredilo nad 50 predavanj *n tečajev. Posebno važen je bil tečaj za izobrazbo novih čebelarskih predavateljev, mojstrov in izvedencev. Ta poteza dopoljnjuje izvrševanje načrta za pobčjanje čebelmh kužnih bolezni, za katere smo dobili tudi poseben pravilnik, ki pa je zelo pomanjkljiv. Društvo vodi selekcijsko postajo ?n plemeniino postajo v Kamniški Bistrici. Zanimanje za sleAijo se veča. Jako zadovoljivo se razvija društvena čebelama, katere skrbni vodja jo ravnatelj g. Arko, opazovalne postaje, ki ao nekak barometer čebelarstva v dravski banovini, pa odlično vodi g. Julij Mayer, šolski upravitelj v Dobu. Posebne težave tvori Se vedno prepoved izvoza naših čebel v »oecdnje države. Ako se bo v tem pogledu položaj Jzboljšal, se bo odpri spet dohodek za noše čebelarje. Dopolnila je potreben tudi pravilnik o zatiranju čebelnih kužnih bolezni, kl Je bil izdan preteklo leto ki globoko posega v naše čebelarstvo. V njem imajo čebelarji sicer neko oporo, vendar pa z njim niso popolnoma zadovoljni. Izčrpno poročilo g. tajnika je bilo z zahvalo vzeto na znanje. Sledilo je blaga jnikovo poročalo, ki je bilo prav tako soglasno sprejeto. Poročilo o delovanju društvene čebelarne pa je podal ravnatelj g. Arko ta je bilo z zadovoljstvom soglasno sprejeto. Ugotoviti monamo. da je Društvena čebelama tako rekoč edina, ki lahko strankam nudi kontrol:ranj med, kar je potrebno posebno poudariti že glede na zdravje rabnikov. Po soglasno izrečeni raz-rešnici je bil soglasno izvoljen stari odbor. Z. K. D. Za Veliko noč Vesela otroška ringaraja Mlcky, Sily Mornar ta račke. kar je lepo prznaaje za njegovo delavnost. Med predlogi je bilo sklenjeno, da ostane članarina ista. Naglašalo se je, da je uredba o prevažanju čebel na ajdove pšnike, ki se je po uveljavljenju izkazala v marsičem pomanjkljiva potrebna dopolnil. Proračun v znesku 148.900 I>n je bil soglasno sprejet. Ob sklepu so bili na dneviem redu še predlogi posameznih podružnic, katerih del je občni zbor potrdil, nevozne pa zavrnil. Občni zbor je pokazal, da je čebelarjem le č est-1 a ti k tako krepkemu složnemu delu za napredek čebelarstva v dravski banovini. Iz nedeljske kronike Ljubljana. 5. aprPa Po lepem tednu smo dobili danes na cvetno nedeljo pravo muhasto aprilsko vreme z dežjem okoli 12. ure. da so imeli Ljubljančani danes temeljito pokvarjen dan za izlete v prebujajoòo se naravo. Zato so tedbolj polnili gledališča jin kinematografe- Atrakcija kina Matice Precejšnjega obiska je bil deležen elitni kino Matica, kjer se od snoči dalje predvaja prekrasni film »Princesa Incognito« s slovito pevko nevvvorške Metropolitanske opere Jeanetto MacDonaldovo ln njenim prav tako znamenitim partnerjem. fenom«r nainim baritonom Nelsonom Eddyjem. .Je to film, poln očarljive glasbe In petja, ki si ga mora ogledati vsak ljubitelj pesmi. Čarodej Retta SiceT pa je bula cvetna nedela nedelja prireditev. Poleg lepega števila slovesnosti ta zborovanj so snoči in pa danes pritegnile množrice občinstva razne zabavne in umet. rriške prireditve, ki se jih je nabralo kar za dobršen kup. V dvorano Delavske zbornice sta privabila mnogo radovednežev, pa tudi hvaležnih gledalcev moderni čarodej Retto ta pa njegova soproga Fatma, ki je v resnici občudovanja vreden fenomen som-nambulizma, jasnovidstva in čitanja misli. Za danes zvečer in za ponedeljek sta gosta pripravila povsem nov program. S Šentjakobskega odra Na Šentjakobskem odru še zmerom vzbuja mnogo veselega zanimanja uprizoritev ljudske igTe »Na Trški gori« po besedilu Metke in po glasbi Danila Bučarja. Igra, pri kateri sodelujejo najboljše moči šentjakobskega ansambla, spada vsekakor med najboljše izvirne odrske prireditve zadnjega časa. M mo igralcev, ki jih je »Jutro« pohvalilo v svojem prvotnem poročilu, naj poudarimo še lepo kreacijo g. Kiti nor ja, lei je v družbi kmečkih fantov podal v resnici realistično verno prikazen tip. PRONEK desetletni, nenadkriljivi kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOUČ - Dubrovnik ustanovljeni L 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. Opera in drama Prav pestro meno novosti je za. praznike pripravilo Narodno gledaliišče. V dromi so snoči ponovili pesniško lepo Werflovo zgodovinsko žaloigro »Juarez in Maksimilijan« z Levarjem v glavni vlogi, za danes in za prihodnje veliikonočne dni pa so obnovili znamenito, že lani odlično uspelo Gregoni-novo pasionsko igro »V času obiskenja«. V operi so nocoj dajali prvo predstavo domače operete »Pesem ljubezni«. V splošnem je bila današnja nedelja v Ljubljani v družabnem in kulturnem pogledu izredne žrivahna. Zadnja pot Evgenije Hribarjeve Danes popoldne je nastopila ga. Evgerrt-ja Hribarjeva, včbova po pokojnem indu-Strijcu Dragotinu Hribarju zaidnjo pot. Pogreb se je vršil izpred hiše žalosti ne Zaloški cesti 14, kjer se je zbralo ogromno ljudi. Krsto z zemskimi ostanki je blagoslovil šentpetrski župn:k g. Petrič ob asistenci, nato pa so pevci Glasbene Matice zapeli pretresljivo žalostinko. Zatfm se je razvil veličasten žalni sprevod. Za vozom z duhovniki in posebn;m cvePlankar« na poljsko pot in je vodilo mimo obeh večjih ribn kov okoli zadnjega bajerja proti Žer. javovi vili. Nekaj časa je potekala ob potoku, nato se je pa dvignila in vodila skozi in ob robu gozda skoro do konca coline. Od tod Se je vračala po poti mimo smučarske skakalnice spet na igrišče. Proga je vodila spočetka okoli 700 m po ravnem, nato približno 800 m po valovitem svetu z manjšimi vzponi in padci, zadnji del pa je bil spet raven z izjemo končnega dela, kjer se je proga nekoliko vzpela na višino Rakovnika in se od tam spustila proti igrišču Višinska razlika je znašala sxer le 10 do 15 m. vendar je bila proga po izjavi trenerja Kleina in tekmovalcev dokaj težka. Merila je točno 2500 m, katero progo je bilo treba preteči štirikrat. Prieditelji — odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomat-chev so i-z borno rešili svojo nalogo. Proga je bila trasirana po vzoru smučarskih prog z zastavicami, na važnejših mestih so bile postavljene kontrole, skupno 15, kar je omogoči'!o popolnoma regularno tekmovanje. Pred pričetkom tekme je rahel dež nekoliko zmočil zemljo, kar je znatno otež. kočilo tekmovanje ró so bili doseženi časi več kakor zadovoljivi. Start je bil točno ob 11.25. Pred pri. četkom tekmovanja je delegat JZSS g. Kermauner pozdravil prisotne tekmovalce in funkcionarje ter zastopnika bana g. pod bana dr. Majcna, zastopnika komandanta divizije podpolkovnika šarnbeka ter zastopnika župana dr. Kamušča. Sa-vezni delegat g. Megušar je nato tekmo, valcem razložil progo. Tekmovalci so se razvrstili po vrsti po klubih. Maraton (Maribor), Ilirija. Primorje, železnčar, Jugoslavija (Celje). Maraton (Zagreb), Sloga in Slavija (Varaždin). Skupno Je nastopilo 45 tekmovalcev, od teh 4 kompletna moštva po 6 tekmovalcev. POTEK TEKMiOVAiNJA Na znak starterja so v® tekači stortali istočasno. Z igrišča Korotana se jc lahko zasledoval skoro celoten potok tekmovanja tor so bili številni gledalci ves čas poučeni o redosledu. Takoj se je izcimila vodilna skupina, obstoječa iz Bručana (Ilirija), Kanglerja (Železničar), Dorši-ča (Maraton, Zagreb) ki Krevsa (Primorje), ki je ostala skoro ves čas na vodstvu. V istem redosle-cki so pritekli prvič na igrišče m nato izginili za hišami ob Dolenjski cesti. Vodilna skupina je ostala skoro do konca rteizpreni en jena Vodstvo je prevzel Bručan, sledil mu je tesno za petami Krevsi za njima pa Kangler in Doršič ter v nekoliko večji razdalji bratje Starman. Pri predzadnji predaji se vrstni red še vedno ni izipremen-l. Bručan in Krevs sta vodila še nadalje ter sta dobila znaten naskok pred Kanglerjem, ki so mu v razdalji okoli 100 m sledili bratje Starmani. Na zadnjem dein proge je Krevs, ki se mu je poznal dober zrmski trening, prehitel Bručana in dobil znaten naskok ter je z razliko okoli 200 m sigurno rezal cilj kot prvi. Drugo mesto je zasedel Bručan, ki mu je sledil v razdaljč okrog 200 m Kangler. REDOSLED NA CILJU Doseženi čas je brj spričo dokaj težkega terena izvrsten. Krevs je rezal cilj v času 35:37, 2. Bručan 36:07.5, 3. Kangler 37:09.4, 4 Doršič (Maraton, Zagreb) 37:13.1, ki je tekmoval kot poedineo, 5. Starman Adolf (Ilrrija) 37:45, 6. Starman Ivam (Sloga) 37:46, ki je isto tako tekmoval kot poedi-nec, 7. Dolinšck (Korotan) 37.48, ki je star-tal izven konkurence. 8. Krpan (Primorje) PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni. zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! >Zi 8 *M7 4/96 37:51, 9. Starman Lado (Ilirija) 38.18, 10. Ča\rč (Slavija, Varaždin) 38:31, (poedinec), 11. Pere (Primorje) 38:51, 12 Kvas (Ilirija) 38.56, 13. Srakar Franc (Primorje). 39:16, 14 Strucclj (Maraton, Maribor) 39.44, 15. Srakar Ivan (Primorje). Na cilj je prispelo skupno 41 tekmovalcev. Ke so nekateri klub? nastopili le v konkurenci posameznikov, so se klubi kot moštva tekmovali so le Primorje». Ilirija. 2elezr «čsr wi Maraton (Maribor), p/laivi-rali v naslednjem vrstnem redu: 1. Krevs (Primorje), 2 Bručan (L), 3. Kangler (2.). 4 Starman A. (I.), 5. Krpan (Prim.), 6. Starman L. (L). 7. Pere (Prim.), 8. Kvas (I.). 9. Srakar Fr. (Pran.), 10 Štrucelj (Maraton). 11. Srakar Iv. (Prim.), 12 Straub (Zel), 13 Hermovšek (Mar.). 14. Goršek (Prim.), 15. Pirš (I.). 16. Osterman (I.). Klasificiralo se je v vsakem moštvu po šest tekmovalcev. Na prvo mesto se ie plasiralo Primorje, ki je zasedlo prvo, peto. sedmo, deveto, enaisto in šfl"riinaisto mesto ter doseglo sktrpno 47 točk Drugo mesto ie zavzela Iilriia. katere tekmova'ci so se plasirali na drugo, četrto, šesto. osmo. pet m i-sto in šestnajsto mesto, kar da skmrmo 51 točk, tretji je bil Železničar (Maribor) s 97 četrti pa Maraton (Mar-bor) s 106 točkami. Kot posamezniki so se plasirali: 1. Krevs (P) 35:37. 2. Bručan (I), 36:07.2 3. Karvgler (Z) 37:09.4. Zmagovito moštvo Primorja je nastopilo v postavi: Krevs. Krpan, Pere. Srakar F., Srakar I. in Goršek, Ilirija p« v postavi: Bručan, Starman A., Starman L.. Kvas. Pirš ki Osterman. Rezultati so bik razglašeni v gosti'm »Plankar«, kjer Je savezm delegat g. Me-gušar nazdelil nagrade Primorje je kot državni prvak v moštvih prejelo prehodni pokal bivšega bana dr. Maruš^ča- Krevs pa kot zmagovalec poedinec prehodni pokal bivšega župana g. dr Puca Letos je bilo peto državno prvenstvo v cross-countrvju. Prvo leto 1932 v Ljubljani je zmagalo kot moštvo Primorje, kot posameznik pa Tučan (Hašk). naslednje leto je v Mariboru zmagalo ponovno Primorje. kot posameznik pa Krevs. Leta 1934 je v Zagrebu zmagala Ilirija. kot posameznik pa Bručan. lani v Celju kot moštvo ponovno Ilirija, in kot posameznik ponovno Bručan. Letos je Primorje nrek-nilo zaporedni zmagi Ilirije m je zmagalo kot moštvo, kakor tudi pri poedincih. Revija nogometašev na Primorju Zaradi slabega vremena so nastopila štiri mesto šestih moštev — Juniorji so dali dobro partijo, prvi moštvi pa naravnost lepo igro Včeraj popoldne se je vii] dež in pokvaril pričakovanja. Nogometaši so sicer biH do zadnjega na terenu, občinstva pa je bilo samo za polno tribuno, kamor so se v dežju zatekli skoro vai Organizatorno je prireditev uspela, še bolj športno, ker sta igri bili res na znatni višini, gmotni efekt je ostal za pričakovanjem, kar prirediteljem gotovo ai äh> v račun. Poniladek je spored otvoril, z zakasnitvijo sicer, ker se je čakalo na zboljšanje vremenskih prilik, ki ga nt hotelo biti. Naraščaj je nastopil v rdečih te črnih barvah ter je ostalo srečanje z 1:1 (1:0 za rdeče) re_ mis. Videti je bilo, da Je med narašča Jo ikl precej obetajočih talentov, ki se bodo ob primerni negi pod bodočim strokovnim vodstvom gotovo dobro razvili. Beli : belo-rdečim 2:0 (0:0) Boli: Logar, Jug, Bertoncelj, Snkovec, Kukanja, Lah H, Slamberger, Grintal, PL kič, Jež, Zemljič. Proti pričakovanju so dali prav dobro Igro. Imeli so boljšo obrambo, ki je z izjemo par potez v prvem delu igre čistila vse, tako da Logar v golu ni imel niti najmanjšega dela. V začetku je srednja vrsta nekam zaostajala in se nikakor ni mogla uvrstiti v celoten okvir moštva, toda že proti koncu prvega polčasa, Se bolj tekom drugega polčasa se je povzpela na za vi dno višino, Kukanja je dal eno svojih najboljših iger, s točnim placemen. tom tn z izbornim startom je povsem raztrgaj nasprotnikov napadalni trio, s preciznim dodavanjem je bil izredno koristen svojemu napadu Ta Je bi) odločno boljši ob belo.rdečega. V triu ni povsem držal koraka Grintal, zato se pa odlično razumela Pikič in Jež, v tem napadu je bilo vsaj po poi krila na vsaki plati, kakor so bila sicer ta mesta najšibkejše zasedena. In streljal je ta napad mnogo ter opasno! Belo.rdeči: Rož'č Hassl, Luce, Sočan, Slamič, Boncelj, Janež č, Lah I, Pepček, Pupo, Jug. Vsaj na papirju naj bi bilo to moštvo po svoji srednji vrsti močnejše od nasprotnega Toda ta pričakovana premoč se je očitovala samo v začetni četrt uri, kajti kmalu je vprav srednja vrsta polož la orožje pred izredno agilnim belim napadom. Obramba je imela pos'ej polne roke dela ln Je prihajal na vrsto kompletni obrambni trio. Mnogo prilike za efektne parade Je Imel Rožič, ki je po_ kazal svojo odi;čno kvaliteto. V splošnem pa belo.rdeči še od daleč niso bili tako homogeni in vigrani kot beli nasprotnik, napad Je sprva oprizoril nekaj divnih napadalnih akcij in jih tudi primerno zaključil, dosegel pa je le to, da Je dal Ro_ iiču priliko, da pokaže svojo umetnost; pozneje pa je povsem razpadel v pet igralcev, ki jih nihče nI mogel več pove. zati. V splošni oceni, in za to gre pri tej priliki predvsem, bo treha seveda vzeti r poštev, da so bili prav v belo.rdeče moštvo postavljeni mnogi igralci, ki iz tega ali onega razloga nimajo prilike za reden trening: Slamič, Jug, deloma Pupo, Saudi, Janežič. Prvi polčas Je bfla igra dokaj u ravno, veš ena. Udeleženi sta bili obe moštvi skoro v enaki meri. Poteku igre ustrezajoče Je osta] ta del igre brez zgodi tka, ker sta bili obe obrambi budno na mestu. V drugem delu igre, ki se je zaradi naliva skrajšal za četrt ure, so Imeli beli na po. lju prvo besedo. Izmed mnogih napadalnih akcij so utegnili dve realizirati. Prvo Je pripravil Zemljič in Je njegov center pretvoril Pikič. Isti igralec je Izkoristil uspelo Sflambergerjevo potezo tn poslal z glavo preko vratarja. S tem je bil rezultat postavljen v veliko zadovoljstvo gledalcev, kl je v splošnem navijalo za bele. V tehničnem pogleda je bla igra na znatni višini, kakor jih v zadnjem času že nismo videli v Ljubljani. V beli obrambi smo videli zanesljiv odpor, oba napa. da sta, vsak ob svojem času, dala prav dobro kombinatomo in teton čno igro. Oba napadalna tria sta forsirala igro med seboj, zanemarjajoč svoji krili, tn sta v tem enako grešili. Srednji vrsti nista mogli prepričati, čeprav bi se dalo beli nekoliko prednosti. V toliko je torej prired tev docela uspela. Bodoči nogometni klub bo imel dovolj igralcev za obrambo, v zadregi bo tudi, koga naj postavi v sredo napada. Kril ni Ti dve mesti bosta nemara delali največ preglavic. Tudi za srednjo vrsto ne bo preveč izbere. Lahko se pa so vsem pričakuje, da bo bodoč p moštvo močnejše od vseh. kar smo jih doslej imeli v Ljublja. ni, vsaj v zadnjih časih, in da se bo po medsebojni konkurenci med igralci za po. stav i te v v prvo moštvo dvignil tudi tehnični nivo naših vrhunskih igralcev. Glavno tekmo je dobro sodil g. Deržaj. Podsavezno prvenstvo Na sporedu pod&aveznega prvega razreda sta bili samo dve tekmi. Celjan' so ali v Kranj po revonšo ki so odmesF na pol celo kožo. Korotancem so odščipniti eno točko, kar je za njihovo tretje mesto v tabHci toliko kot dovolj. Dosi je bila s te strani tekma v Kranju kolikor toliko važna, je bila celjska prireditev, povratna tekma med Atletiki in Čakovčani še mnogo važnejša. ker je v mariborski skupini vprašanje drugega mesta in udeležbe v finalu za podsavezno prvenstvo še povsem odprto. Atletiki so imeli posledn jo zrelo priliko, ker so igrali svojo zadmio tekmo doma. Cakov-čane so v samem Čafcovcu nesli, zato so se jim ttK*i v tem srečanju pripisovale večje šanse. Toda Cakovčanom je uspel udarec, novrnii'li «o Celwnom s tesno zmago doma utrpeno 3kodo. Z devetimi točkami so tre-notno na drugem mestu, najbrže bo pa tudi pri tem ostalo. LJUBLJANSKA SKUPINA Primorje 7 6 10 24:7 13 Hermes 7 5 1 1 26« 11 Celje 7 3 1 3 10:18 7 Korotan 7 2 1 4 15:21 5 Ilirija 8 0 0 8 0:21 0 MARIBORSKA SKUPINA Železničar 7 5 I 1 18:10 11 C S. K. 8 4 1 3 22:17 0 Maribor 7 3 1 3 10:13 7 Atletiki 6 3 0 3 13:19 6 RapM 8 1 I 6 18:22 3 Telefon 21-24 Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Danes ob 4., 7*4 in 9H, uri NAJVEČJA GLASBENA SENZACIJA SEZONE FENOMENALNI BARITON Nelson Eddy in Jeanette Mac Donald Gostje so postavili na polje uigrano enaj-storico z mnogo od-ločnejšm in enotnejšim napadom nego Atletiki, kii so bilii preveč neodločni v svojih akcijah. Igra je bila prvih 20 min. izenačena. V 10. min. prodreta po lepem napadu Atlett-kov Schuh I in Krempuš do goda, tod« Krempuš zastreljo iz razdalje 2 m. V 22. m;n. odbije domači vratar dva strela z roko, nakar pa pošlje Megla žogo v mrežo ter poetavi 1 : 0 za CSK. 3 min. kasneje poviša Behojnrik na 2 : 0. V 30. mm. scorta Bresleier in že je 3 : 0 za CSK. V 33. min. prodre Schuh I do gola in noši je žogo v mrežo. Rezultat 3 : 1 za CSK ostane do odmora neizpremenjen. Po odmoru zakrivi domači branilec Schneider lasten gol. tako vodi CSK s 4 : 1. Minuto kasneje zabije Kožel po lepi akciji A tleti kov drugi gol za drmače in zniža na 4 : 2. Atletiki popuščajo in v 16. min. poviša Hrrbflk na 5 : 2. V 30. in 34. min. diktira sodnrik dve enajstmetrovki prodi gostom. s kafterim poctavi Kožel končni rezultat 5 : 4. .Veitiki se znajdejo in silovito pritiskajo. Dve min pred koncem fe Hm sicer nudi? ler« rrr&ka za izenačenje, ki na je ne izkoristijo. Tekma je trpela zamadi dežja in blatnega terena. Sodil je objektivno g. C?mermk iz Ljubljane. V predMkrrri je ril zaslužni starosta dr. Milan Gorišek, ki je v uvodu toplo zdravil navzočne delegate. Ogromno delo. ki ga je izvršila v pretekli poslovni dob4 mariborska sokolska žu-pa, je razvidno iz izčrpnih poročil delavnega župnega tainika Mihajla Dojčinoviča, poedinih okrožij, župnega načelnika Ko-maca, predsednika župnega četnega odseka dr. Kovačiča. zdravstvenega referenta dr. černiča. župnega soóalnega referenta. Lenarta in župnega stati«.tičar ja Degna. Mariborska sokolska župa je štela v preteklem letu 52 društev in 55 čet. Ob koncu L 1935. je bilo v poedinih četah in društvih včlanjenih 18.725 pripadnikov (8404 članov in članic, 2032 naraščajnikov in na-rašcajnic in 82S9 otrok). Sokolske domove imajo društva v Dravogradu . Framu, Gu-štaniu, Li.mbušu, Ljutomeru. Murski Soboti, Muti, Vuzenici, Oplotnici. Rušah. Slo-venjgradcu. Središču in Studenicah. Žarko je poročal o blagajniškem stanju in je znašal denarni promet preko pol milijona Din. V zvezr s poročili se je razvla živahna diskusija zborovalcev, ki je pokazala resnično vnemo za sokolsko de'o oh meji. Pri vol ;tvah i e bil izvoljen pretežno do-sedanjr odbor. Našo hrabro voisko sta zastopala rva občnem zboru mestni poveljnik general M ihn kovic in garnizionar podpolkovnik NikoJič. savemo upravo je zastopal dr. PipentKfher. Z občnega zbora je bita posimi y^^no'tna br7oifn'kn Vel. k rati, t Petru Tl., pitmffn» nn/dr&va pa se no-$t}otp nndsfarosti Ganglu in generalu P"f-niktrviču. Objave Verdijev »Requiem« se začne izvajati Jutri v torek točno ob 20. Prosimo, naj občinstvo blagovoli to upoštevati. Nocojšnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem bi se moral izvajati Lisztov oratorij Kristus, je preložen in bo po velikonočnih praznikih. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Natančni datum se obiavi še ta teden. Srajce za gospode, spodnje hlače, o vrat nike. kravate, nogavice naiceneje pri F. I Oori?j»ri'i T.iiiblian* Sv Pe^ra coeta 20. Nič nimate večjih stroškov, če si za veliko noč nabavite izvrstno Special i te to Klefišovo šunko, k' vam jo dobavi tvrdka Fr. Kham nasproti kina Uniona, telefon 26-69. Teden dni filma Kako so snemali prvi ameriški Kiepurov film FIlm >Daj mi to noč!<( ki mu je snov vzeta iz romana Jaquesa Bachracha in ki je prvi ameriški film, pri katerem je so. dedoval sloviti poljski tenorist Jan Kie_ pura, se je snemal štiri mesece. Glavni vodja snemanja je bil Ernest Lubitsch, a režiral je delo Alexander Hall. Glasbene točke je skomponiral dunajski skladatelj Korngold. Glavno vlogo ribiča iz Sorrenta igra Jan Ki epura. Prva snemanja so se izvršila v študiju, a ostala na obali Tihega morja, kjer je Paramount v majhnem za. livu zgradil italijansko mestece — posne. tek Sorrenta s tipičnim italijanskim pre. bivalstvom v živahnih ribiških nošah. Gradnja Sorrenta je stala preko 60.000 dolarjev, a stroški za bivanje in snemanje v tem mestecu so znašali okoli 20.000 dolarjev dnevno. Po splošnem mišljenju filmskih poznavalcev je to najboljši Kie_ purov film, ki je bil doslej napravljen. Mnogi prizori v tem mestecu so bili »a griču, ki je bil pristopen samo z morja. Paramount je dal zgraditi velika dvigala ra presnos materiala in posebna velika «Jrvigala za ljudi. Posnetki na vodi in na griču so bili izvršeni s pomočjo posebnega, nalašč v to svrho konstruirane. ga aparata za snemanje iz neposredne bli. žine. V času snemanja filma »Daj mi to noč!« je bli Kiepura izredno mnogo za_ posi en. V oddih so mu büe samo nedelje, ko se je solnčil in kopal v mestecu sne. manja ali pa v Santi Monici 10 km od Hollywooda. Vsebina filma je v kratkem nastopna Antonio (Kiepura) je ribič v Sorrentu m znan kot dober pevec. Njegov najboljši tovariš je Tomasso. Neki večer poslušata Antonio in Tomasso v operi tenorista For. cellinija. Nezadovoljna z njegovim petjem mečeta jajca vanj. Stražniki ju hočejo prijeti, a pobegneta. Skrivajoča se na te. rasi velike vile poslušata petje dekleta z divnim glasom. Pevka Marija se vadi za novo opero >Romeo in Julija«. Kot Romeo bi moral nastopiti Forcellini, ki pa se spre z Marijo in izjavi, da ne bo pel. Antonio in Tomasso spita vso noč v vaški cerkvi v strahu pred policijo. Zju_ traj ftuje Marija Antonievo petje. Očarana od njegovega glasu ga hoče spoznati, toda v tem aretirajo An conia stražniki. Marija odvede komponista Bonettija in impresara z zapor, da bi čula Antonievo petje. Oba sta očarana od Antonievega lepega glasa Antoniu je ponudena vloga Romea. Mladi ribič se pripravlja za vlogo in Marija mu pomaga. Med Antoniem in Marijo se razvije ljubezen, a skladatelj Bonetti se zaupa Antoniu, da bo poprosil Marijo za roko. Antonio noče onesrečiti moža, ki mu je pomagal, zato pobegne. Ker za Romea zdaj spet ni tenorja, se znova pogodijo s Forcellinijem. Ko An. tanio dozna, da Marija ljubi samo njega in da ga bo na odru nadomeščal Forceiii. ni, gre a tovarišem Tomassom v opero. Forcellini poje tako slabo, da posetniki zapuščajo gledališče. Med prizori primeta Antonio in Tomasso Forcellinija in mu odvzameta njegov kostum. Antonio stopi na oder in odlično poje svojo vlogo. To mu je toliko laže, ker mu je partnerica ljubljena Marija. Operna zvezdn ca in bivši ribič se združita za vedno. Ta film, poln prirodnih lepot in melo-diozne glasbe, se bo predvajal v Elitnem kinu Matici na velikonočne praznike. v sodobnem svetu Položaj žene v sedanji Nemčiji Nemški tednik »Daheim« je prinesel nedavno takole ženiitno ponudbo: »Nemška žena, neoskrunjene rase in čistokrvna (blut-sauber), prekipevajoče ženskosti, spolno vzcvetela, domorodno zakoreninjena, išče za živiljensko pot tovariša, da bosta skupaj delovala za nemško bodočnost.« 'Avstrijski '«ist »Wiener Sonn - und Mcwi-tagszeitung« pripominja k temu oglasu: »Ponudbi manjka samo še doeltavek, da nosi ta dama brado. Potem bi jo lahko kazali v Pratru kot najnovejše čudo nacijevske Nemčije, zaka-j drugače kot cirkuška posebnost fl'ii kot strašilo za otroke bi se ta dama drugod ne mogla uveljaviti. Toda v Nemčiji je ta pojava resnična. Tem v resnici živi one. ženska, ki je izgubila svoje žensko bi-srtvo in se je izpremenila v vrečo s frazami Tusnelda. ki išče svojega življenjskega tovariša v cirkuškem tonu in v nabrekli govorici tretjega carstva. bi učinkovala groteskno •— komično, če bi slika ne bila teko pretresljiva. Kaj se godi z nemškimi ženami, kaj so morale doživeti, da se tako ubog'jivo prilagojajo budalostijm? Kakšna tragedija se skriva za pripravi ienostjo. odvreči in zatajiti vse žensko in slediti tem ljudem.« Izpremembe, ki so se izvršile med spoloma. povedo o tako zvani nemški re vo'u e i j i mnogo več kciikor vse, kar snada v polr'.iko. Samo kdor nc razume nemškega b:stva, sc more zad*m>ljifci zgodj z anaiizo polatacne vsebine, kakor da je bistvena njena zunanja sftran: diktatura, führerski absolutizem. Kdor se ni zavedal, da gre v bistvu za !a-kajsko vstajo, ne razume dogodkov v Nemčiji. Gibanja niso vodili principi, miti politične ideje, niti socialni motivi, temveč občutek manjvrednosti zrevolftiranih lakajev. Z,a obstanek neke družbe nii potrebna samo zerrest sigurnosti vladajočih, temveč tudi oni, ki so v njeni službi, morajo verjeti vanjo. Nemci od razsula prvega cesarstva niso več v er j eh v trdnost celote; zato so se odrekli stori družbi. V ljudeh z lakajslko duševnositjo se je občutku manjvrednosti pridružilo še aktivno sovraštvo z volijo razvrednotiti in na svoj lastni nivo ponižati vse, kar je zanje nedosegljivo. Obvladanje politične situacije je nujno potrebno, da se neka skuipina pollasti državne moči; toda poglavitno, za kar je šlo večini v zadnjem prevratu, se je odigralo na terenu kulturnih in civilizatornih in družabnih postojankah. Ničesar pa niso lakaj-sike duše bolj sovražile kakor Berlin z njegovo visoko, življenja zmožno kufóuro. V prvi vrsti pa je bila deležna tega sovraštva moderna Berlinčanka. Sveitska, elegantna žena je bila za Nemca malo čudo, zlasii ker je predstavljala povsem svojski tip nemške žene. Vitka, s športom utrjena, razumna žena je bila najboljši produkt civili- zacije nemškega velemesta; možje » zaostajali daleč za njo. To novo ženo je na-cijevsko množica, moška in ženska, iskreno sovražila. In to iz razumljivih razlogov: ona jim je bila v vsakem oziru nedosegljiva. Zdhj, ko je ta tip nemške žene Skoro popolnoma izginil s površja, je sovražnim lakaj sikim dušam odleglo. Povsem dobro se bodo počutili šele tedaj, ko bodo iztrebili poslednji eksemplar razumne, duševno in telesno negovane ženske in na njeno mest» postavili strašilo, kri »spolno vzcvetelo in čistokrvno išče življenjskega tovariša« po časopisnih oglasih. Priprave za vzgojo ali bolje vzrejo takih deklet so že v polnem teku. V uradnem glasilu delavskih organizacij (»Arbeitsmann«) je izšel predlog o novih »špartan-skih zahtevah«, ki naj se uveljavijo pri vzgoji deklet. Pravi'jo. d« prav dekleta morajo biti v delavskih taboriščih posebno strogo vzaojena, ne da hi utemeljevali, za kaj. Dekleta se morajo navaditi, da spe na slirnnjačah. da se oblačijo v najpreprostejšo obleko: perilo bodi iz grobeca platna. individualna nečimurnost se j;m mora izbili iz glave, odpovedati se morajo nesi telesa in lepoti in resignirati na vse telesne užitke. Prav v takih izbljuvih se najbolje razodeva okus in du še vnosi lakajev, ki so uzurpiralj javno mnenje Nemčije. Iz akvaristove torbe O drsti In toplih vodah Prav zdaj za časa vstajenja, za časa preporoda v naravi vidi akvarist, ko opazuje reke in potoke, marsikaj zanimivega. Cesto zagleda na plitvinah večje skupine kra-povcev in živahno vrvenje. Neredko mole ribe kar v kupih svoje hrbte napol iz vode Sicer tako plašljive so za časa drsti zelo neoprezne in mnoge store zaradi tega ?voj konec v kuhinjskih ponvah Odrasle rite nekaterih vrst imajo bele pike po trupu, in ko jih izvlečemo, vidimo, da so te pike majhni trdi stožci, tako zvane drstne bradavice. Drstečih se mren in poher se nam je treba čuvati, ker je meso neužitno in utegne postati vzrok obolenj. Sploh je meso drstečih se rib manj okusno. Pustimo torej ribice, da se zdrste. saj pri tem pot^lu si želi tudi vsaka druga živalca svoj mir. Doslej smo bili prepričani, da se je me-nek, »Lota vulgaris L.) že poslovil z našega Barja, to pa na podlagi izjav ribičev, ki ga zadnjih 15 let, niso nikjer zalotili. G. Lichtenberg je pa zadnjič vlovil med Lipo in Podpečjo dva. kar nam daje nado, da si pri akvariranju v izlivih bistrih potokov v Ljubljanico vlovimo kakega mladiča, ki je v prvem in drugem letu svojega mokrega življenja za akvarij prav prikladen. Sploh so pa menki lepe ribice; prožni trup in vsa vnanjost jih priporočata. Zahtevajo pa vodo, ki je polna kisika. Njih drst je že davno končana- Znano je. da tu in tam v Sloveniji izvirajo vodice, ki nas spominjajo na poslednje pojave vulkanov na našem ozemlju za časa tercijara — dobe. ki prav za prav ni tako daleč od naših dni, če vzamemo, da je čas le relativen pojem. V kolikor smo doslej obveščeni, je v ljubljanski okolici !e eno mesto, kjer bi se lahko gojile toplo-vodnice in kjer ne pade temperatura niti pozimi izpod 15 stop. C. a to te izvir pri Vikrčah pod Šmarno goro. Zal je obseg luže zelo majhen, poleg tega ga pa uporabljajo vaščanke za pranje perila in za koristno nožno kopel tudi pozimi Vsi ostali topli izvirki, to je pri Podboršlu, Vojskem in Sv. Pavlu niso za toplovodnlce, ker se topla voda, kolikor je je, takoj ko izstopi, pomeša z mrzlo. Agilni odbor kluba ljubljanskih akvaristov se že dalje časa zanima za prej omenjeno lužo in prej ali slej se bo morda iz tega zanimanja izcimilo kakšno večje betonsko korito za odgojo toplovodnic. Preteklega leta ie bilo spuščenih v ta izvir okoli 40 gambuzij (Gambusia affinis), vendar se ti živorodni zobo-krapovci niso razmnožili, ker n! dovolj rastlinja, kjer bi se mladiči poskrili in so jih, ko so komaj zagledali luč sveta, pojedli sami starši ali pa pisanci, kleni in kle-niči. pupki, žabe in njih paglavci. Od 40 odraslih živalc ie ostalo le še 20. Gambu-zije so kakor znano ribe. ki se lotevajo s posebno slastjo ličink mrzličarja, prilagode se pa razmeroma naglo tudi mrzli vodi, zaradi česar bi se lahko udomačile tudi na Barju. Verjetno je, da se bodo zaplodili v naših vodah svetlikavci ali navadni peškav- | ci in somiči, ki so sicer v Ameriki doma. i Ribe, ki bi jih mogli še gojiti na našem Barju in ki to zaslužijo zaradi svoje lepote. so okuni. ki žive v srednjem in spodnjem toku Save in njenih pritokih, in pa zeti in nekaterih v naše morje se izliva-jočih rekah. Zeti vseh vrst bi ee zlasti na Barju lahko dobro počutili in v veselje bi bili akvaristom, ker so posebneži svoje vrata živahni, inteligentni in borbeni, zanimivi so pa tudi zaradi nege svojega zaroda. Že za ikre napravijo orehčasto gnezdo z odpadki tenkih vijic. šaša in drugih rastlin in samec čuva nekaj časa tudi mladiče. Veliko uslugo bi storil vsem akvaristom, kdor bi prinesel zete na naše Barje. Tragična smrt ob škarp! Truplo mrtvega gospodarja je zvesto čuval pokojnikov pes Šoštanj. 5. aprila. V petek popoldne so se vračali od dela domov delavci, zaposljeni pri gradnji za. vodenjske ceste, šli so po kolovozni cesti, ki drži proti Stropniku v Ravne. Blizu Slivnlkove žage so pod škarpo. ki podpira to cesto, zagledali ležečega moškega, v katerem so spoznali Friškovca Franca, bivšega kovača iz Šoštanja. Hoteč ga zbuditi in dvigniti so opazili, da ne kaže no_ benih znakov življenja več. Komisija, ki je prispela na lice mesta, je ugotovila smrt. Friškovec je nabrže šel po kraju ceste in mu je moralo pri tem spodrsniti, da je padel po 3 do 4 metre visoki škarpi. Pri'etel je z glavo ob debel kamen in dobil smrtno rano. Po ugotovitvi dejanskega stanja so truplo odpeljal! v Šoštanj. Rajni Friškovec je štel 60 let. Znan Je bil posebno zaradi tega ker je zdrava 4L vino. S palico v roki in v spremstvu svo. jega zvestega psa je pešačii po šoštanjski okolici. Ko so ga naši: mrtvega, je ležal pri njem njegov pes kot edina živa priča njegove tragične smrti. Tudi na žalostni poti domov se ni hotel ločiti od svojega mrtvega gospodarja. Pokojnik je bil zelo priljubljen, zla^tt pri kmetih, katerim je bil zdaj, ko šaleška dolina nima živinozdravnika, vse kako -v pomoč. Bil Je miren mož. Pred leti je bil odbornik šoštanjske občine. Bodi mu ohranjen lep sponam, kruto udarjeni rodbini pa naše soža3je. Histerija v ločitvi zakona V Berlinu je neki zakonski mož tožil svojo ženo za ločitev zakona po njeni krivdi. Že po dejanski ločitvi je večkrat prišlo med njima do zelo ostrih nastopov. Žena je napadala moža s ponvijo, pljuvala mu je v obraz in ga po več ur zasledovala {*> mestu, da so že vsi znanci postali pozorni na njeno početje. V ločitveni pravdi je prišlo do vprašanja, ali bi pod takimi pogoji mogel še dalje živeti v takem zakonu. Višje deželno sodišče je ženi v prid dopustilo določeno mero histerije kot olajševalno okolnost. Temu pojmovanju pa se državno sodišče ni moglo priključiti, smatrajoč, da je na nižje sodišče preveč vplivala obzirnost do njenega histeričnega stanja. Državno sodišče je mnenja, da se mora vsakdo, čigar bolezenske motnje ne izključujejo v polni meri svobodne samoodločbe obvladovati in biti gospodar svojega razpoloženja. Kopalni kostumi kot reševalci življenja Izkušnje pri kopanju so pokazale, da so se ženske, ki so padle v vodo, razmerno dolgo držale na vodi, čeprav niso znale plavati. To pa zaradi tega, ker se je krilo takoj napihnilo in je delovalo potem kot nekakšen plavalni mehur. Po teh opazovanjih so izumili nov kopalni kostum za take, ki ne znajo plavati. Kostum je iz takega blaga, ki je prevlečeno z gumi jem. Na spodnjem koncu srajci podobnega kostuma je več žepom podobnih odprtin, ki se v vodi zapro in tvorijo tako zračne vreče. Te vreče drže neplavalca na vodni površini. Napredek turških žen Iz turških časnikov se lahko povzame, da zavzemajo turške žene čedalje večje število mest v državni službi in gospodarskem življenju nove Turčije. Samo v glavnem mestu Ankari je 19 sodnic in 12 odvetnic, 20 pa profesoric po raznih višjih šolah, število zdravnic in farmacevtk venomer raste. Samo v državnih in samoupravnih uradih je nad 8000 tipkaric, v privatnih uradih in pisarnah pa do 2000. V tovarnah v Ankari in Istambulu pa je zaposlenih nad 20.000 turških žen in deklet. Psi ahonirani na hrano Nedavno je v Bostonu neka velika restavracija otvorila manjše oddelke, kjer lahko dobivajo hrano tudi — psi. Ljubitelji psov, ki so navezani zaradi prehrane na restavracija, se lahko odslej tudi za svoje pse abonirajo na kosilo in večerjo. To se ve, da v tej pasji restavraciji ne morejo dobiti vsi psi hrane, ampak samo tisti, za katere plačajo njihovi gospodarji. LjuuuiJuuDnnDnoD Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne OB. G. PIOOOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. □□□□□□□□□□□□□O S I8EHCBC0ÄTE 1 ter vsa OBLAČILA 1 v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje mi P8ESKERJ0 Sv. Petra e. 14 Telefon 38-83 # Preminula je naša ljubljena žena, sestra in svakinja Antonija Ambrožič roj. Koren« Njen pogreb bo v torek, dne 7. aprila t. 1. ob štirih popoldne izpred mrtvašnice ljubljanske splošne bolnišnice. V LJUBLJANI, 5. aprila 1936. Franjo Ambroži« in sorodniki. F erenc He re ze g : je Izaura umrla. . • Pred kratk:m sem dobil sestri čno Lu- i co vso v solzah. Sedela je na stolčku pri oknu in tako plakala, da so njene lepe oči kar plavale v vodi in njene ustnice drgetale kakor v silni bridkosti. Njeno zdtraivje, mislim, zahteva, da se Luca vsaj enkrat na teden temeljito izjoče. Če ni drugega upravičenega povoda za jok. poišče najstarejše letnike »Ilustriranega časopisa« in bere. bogve ko.terikrat že. -"Zadnje ure mehiškega cesarja« aili »Konec Eibe«. Njena čuvstvena duša pa jc nc ovira, da ne bi pri mizi razvijala izdatnega teka. .. To samo mimogrede. Kakor rečeno sem dobil Luco jokajočo se pri oknu. Nisem je mnogo izpraševal, zakaj takoj sem vedel, da ni moglo biti nič drugega vzrok njeni bolesti k a/k or rdeče vezana knjiga, ležeča na njenih kolenih. Zadnja stran je bila odprta. Vzel sem knjigo in preletel zadnje, to je 57. poglavje. Glasilo se je: »Leto dni pozneje... Spet smo v starem gradu grofa Ro-boza.. . Iz stolpa vaške cerkve se znova oglašajo binkoštni zvonovi. Njih otožni akordi plavajo tiho kakor jate go-iobov čez poljano, kopa jočo se v solneu in vonju cvetlic, tja do oken gradu. Mir in pokoj t s epov so d. Samo v skrivnostni temini morsko zelenega budo-a.rja ni pokoja in v srcu vitke b'ede dekl'ce. ki leži pod pahljačastimi palmami v silni vročici, ne vlada mir. .. Grofica Tzaura-J Ne. ne Izaura. samo njena senca. Njeno obličje je voščeno bledo in prozorno kakor jabolčni cvet. ki ffa i e zamorila slana — slana razočaranja. Glas zvonov jo ie zbudil iz njenih vročičnih sanj. Bolesten nasmešek se je pokazal na njenih plemenito izrezanih ustnicah in tiho-tno je šepetala: »Elemer, »Elemer!« V tistem trenutku so se odprla vrata in na pragu se je pojavil od Folnca zarjavel ponosen mož. »Izaura!« je zaiklical. »odpusti mil« OdgovoT je bil tiho zamirajoč vzdih, lahen kakor plahutanje metulja: »Odpuščani ti.« »Izaura!« Izaure ni bilo več. Njena lepi duša je že plavala po svetlih višavah. Ponosni mož fe padel na kolena in zaplakai!. Prvič v življenju se je jokal. Jasno so peli binkoštni zvonovi. Iz kupole grofovskega gradu jc 7fplapolala. resno in svečano svilena zarina zastava kakor ogromen krokar.. . Binkošti... Mir in poko j vsepovsod. Samo mož, ki kleči v morsko zelenem budoarju na koži severnega medveda, se med bridk:m plakanjcm izprašuje: »Zakaj?« Res. to je več. kakor more Luca prenesti. Vse se jc tako lepo bralo Binkošti. solnce. vonj cvetlic... Graščinski parki z ravnimi drevoredi in marmornatimi bogovi. . . Vojvode, mejni in navadni grofje, ki jezdijo, delajo stave za sto steklenic šampanjca in daje'o svoje pleme-nitašJkc besede. .. Potem r>a on. ?rof Elemer! Pravkar se ie vrni,! iz Afrike. Za glavo je večji od drugih, in če govori, mu rdi na čelu brazgotina. »Gospod baTon. vi ste strahopetni!« je rekel, aili: »Na koncu parka je miren prostor, kjer laihko izmenjava krogli!« Potem naleti na Izairro' Ponosni Elemer. ledeno hladna Izaura! Taiko sovražno se gl ed n ta. tako hladno govorita. a vendar se takoj opazi, da se ljubita. Potem se nekaj zbodli in Elemer gre v Afriko. Izaura stopi v svoj morsko zeleni budoar. Luca pa se tiho smehlja, zakaj Luca je kljub materini prepovedi izkušena bralka romanov in ve, da se Elemer vrne. pa naj Izaurino obličje še tako bledi: morda se bo vrnil prav ob binkoštih in potem bodo Izaurina lica spet rdela... A zdajci! Kaj je to? Blisk z jasnega neba! Najprej je začela Luca prestrašena praskati po papirju, al i ni morda nekaj listov zlepljenih, nato pa se je globoko pretresena in uničena sesedla. Grofica Izaura je iimr'a! Umrla, ko bi moral biti roman najzanimivejši. Umrli ,e proti vsem navad: m. umrla resnično in nepreklicno. umrla z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezanih ustnicah... In grof Elemer ie klečal zdaj tam v morsko zelenem budoarju in Luca je sedela pri oknu. a oba sta se vpraševala med plakarniem: »Zakaj?« »Luca, bodi pametna! Nc smeš vsaike neumnosti smatrati za resno. To vse vendar ni resnično, pisec jc pač vse to kar tako naklobuštral.« »Če se ]•: že zlagal, zakaj se ni z'agsil drugače? Zaka:: se ni zlagal tak", di bi postala oba srečna? Zakaj? * »Luca, draga Luca, poslušaj me, povedal ti bom, zakaj je umrla grofica Izaura z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezanih ustnicah.« Pisatelj romana »Za,kaj« je obedoval nekoč pri svoji teti in po kavi je rekel: »Pisati hočem!« V sobi je zdajci vse utihnilo, stara sta se mnogo obetajoče spogledala. Mariška pa je planila pokoncu in rekla: »V moji sobi!« V petih minutah >e bilo vse pripravljeno. Na malo pihalno mizo ie Mariška položila dvajset Pstov finetja papirja in več novih peres. Tudi kozarec sveže vode jc postavila tiakaj in v vazo ie dada cvetje španskega bezöa Otroke so nagnab k sosedom in kletko s ptičem so pokriP z žepnim robcem. Tako svet miT je zavladal po vsej hiši, dn bi bil lahko slišal plahutanje mušjih pereti, da, celo tihotme korake muze. Pisatelj se je vsedel, malo premislil in zapisal: »Dragi gospod Löwy! če mislite, da me bos-te z grožnjo rubežni prestrašili, se zelo motite. Če pa hočete počakati še šest tednov, boste dobili ves denar do zadnjega novca. Rekla sem Vam že, da pišem roman z naslovom »Zakaj. Polovico sem ga že spisal. Moja založnica, tvrdka Fuchs in drug, vztraja, žaJ, na tem, da ne plača prej, dokler ne bo ves roman napisan. To se bo zgodilo v kakšnih seßtih tednih. Čakajte torej potrpežljivo, pustite me, da bcm v miru delal, potem dobim jaz svoj denar in Vi svojega.« Pisatelij je vtaknil pisanje v kuverto in dal pismo v žep. Mariška je òakia'a pri vratih z očmi. bleščečimi se od radovednosti. Ali si že končal? Tako malo si pisal na moji nvzi?« Vseč bi ji b:,lo. òe bi bil njen bratranec napisal ves roman na njeni mizi. Pisatelj pa ie menil: »Zapis«! sem si samo neki do-mis-lek.« »Apercu«, je potem pojasnile Mariška starima. Otroci so se pozneje postavljali nasproti sosednim otrokom: »Naš stric zna pisati apercuje, vaš pa ne.« Luca, ai'i bi rada velela, kakšen človek jc bil gosnod Löwy? Majhen, star gub^st možic jc bil. zmerom črno oblečen Njegova desna noga jc bila za dober centimeter krajša od leve. zato je :mel na desnem čevlju za toliko debe!e:š; podnlat. Njegova glava je bila skoro samo čelo. a obličje je imel žc blizu ovratnika: kjer imaio dn-u-gi ljudje usta. je rmel oči. kjer pa brado, so bila usta. Apercu je imel ta učinek, .la e gosipod i Löwv na-slednjega dne prišel v spremstvu 1 uradnih oseh s svojim ropotajoč:m debe- j !:m podplatom v remanopiščevo stanovanje zaradi rubežni. Pisatelju je bilo med vsemi njegovimi ziemskimi dobrinami žal le za frak. To pa ne zaradi tega, ker bi bil morda druge svoje dobrine ocenjeval bolj mačehovsko, nego zato, ker je zaradli bližajočega se pred-pusta frak najnujneje potreboval. Gospod Löwy pa je bil neizprosen in je obljubil, da pride fräße pri dražbi zadnji na vrsto. Dražba naj bi trajala eno uro. V tem času pisatelj že lahko dobi kie denar. Luca, ti vprašuješ, kakšno zvezo im« frak s smrtjo grofice Izaure. Ko je pisatelj z mračnim obrazom stopal sem ^n tja, je vzel v roke rokopis remana »Zakaj«. J-Ja, če bi mogel roman hitro Končati! Takrat mu je padla na um misel usmrtitve Izaure in s tem hitrega zaključka romana. Dolgo se jc boril sam s seboj. Koga naj žrtvuje, grofico Izauro ali frak? Ljubil je oba. Izauira je bi'a mlada, lepa ki plemenita. Pa tudi frak je bil še čisto dober, čeprav ne več nov: zla.sti podlaga mu je bila že nekoliko oguljena. Luca, frak je zmagal. Prav ko so se stari krošn jarjli pogajali za dežni plašč, se je vsedel nisatelj za mizo in namsai 57. poglavje. Potem se je hitro odpeljal k tvrdki Fuchs in drug in izročil rokop'S. Za!ožn;ka sta se nekoliko začudila, d»a je roman tako kratek, potem pa sta izračunala honorar in ga izplačala.« Luc«, ki se je za literarno zgodovino zelo zanimala, ie vpmšala: T/.\],j je j še rešil frak? Ali je še prišel pravočasno?« »Luca. ubo?a Luca, bodi prifpravljen« na najhujše. Ko je pisatelj začutil denar v žepu. n; še! nič dornov, temveč je misliti pri .sebi: Zakaj mi bo stari oguljeni frak? Pozimi si bom dal noty-aviti novega elegantnega.« Ko pa ie bil pust, pisatelj ni imel fraka, ne novega ne starega, založnik je imel 61«b roman in Löwv i>, dobil povrnjenih nit; stroškov za dražbo Ubooa grofica Tzaura pa je morala um,reti v cvetu mladosti z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezanih ustnicah in nihče ni vedel »zakaj«.« Orejaje Davorin Ravijen, - Maja sa tamaordj »Jutra« Adolf BOmikac. - Za Narodno tiskarno d. d. kot üskarnarja Piane Jezertek. - Za tnaeratn) del Ja odgovoren AJoJ» Novak. - Val f l^nbljar