glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra«, Kranj 1960 št. 5 maj Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Boris Kryštufek Naslov uredništva: Tovarna »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Naslovna slika: Prvomajska parada Foto: Busič Klišeje izdelala: klišarna ČP »Gor. tisk« Kranj Tisk: CP »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: 4500 izvodov VSEBINA 9 Ob' delavskem prazniku — Jaka Vehovec @ Uspehi in težave v proizvodnji — ing. A. Grčar @ Na Ljubljano! — Mirko Ljubič 9 In vendar je zagorel kres — Stane Zakotnik-Johan 9 O naši prodajno servisni mrežiiJfj Metod Rotar 9 Z zasedanj DS — Jan 9 Letošnji izleti — Komisija za izlete pri IO sindikata © Avtomacija — dr. Milan Lilek 9 Uvajanje glasbe v industrijo — prof. Milan Puhan © HTZ opozarja! 9 Od Matterhorna do Mont Blanca — Franc Gašperlin @ O Počitniški zvezi — Dušan Bogdanovič @ S telefonisti na Dunaju —,Ivah Pipan © Zimi v slovo — Bogdan Napokoj LETNIK VI. Jaka Vehovec OB DELAVSKEM PRAZNIKU Ko ozelenijo livade, ko se razcvetijo češnje po vrtovih in vzbrsti bukovje po robeh, tedaj delovni ljudje praznujemo svoj največji praznik — 1. maj. Ne samo v naši domovini, temveč po vsem svetu zavihrajo ta dan rdeče zastave, kot simbol delavske krvi, ki je 1. maja 1886. leta pordečila tlak čikaških ulic. Minilo je že 74 let od tistega dne, ko je delavski razred prvič organizirano stopil v areno političnega življenja in postavil svoje prve zahteve za 8-urni delovni čas. Leta, ki so minevala po tem dogodku, so bila polna trdih in grenkih preizkušenj za delavski razred posameznih dežel, bila so polna bojev, trpljenja, razočaranj in zmag. Toda vsako leto so v znamenje moči in solidarnosti delavskega razreda po svetu vihrale rdeče zastave. Naš delavski razred že 15 let praznuje svoj praznik v svobodni domovini. Še več! Imamo vse, kar more imeti le svoboden delavski rod, ki ne pozna več izkoriščanja in bede. Danes ta delavski rod v naši domovini stoji za proizvajalnimi sredstvi ne samo kot proizvajalec, temveč tudi kot upravljavec, ki ima pravico odločanja v graditvi našega gospodarskega in družbenega socialističnega sistema. In prav zato je za naše delovne ljudi 1. maj še posebno pomemben praznik. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, so nazoren prikaz ustvarjalnih moči delovnih ljudi. Take rezultate je možno doseči le tam, kjer je sproščena pobuda delovnih množic in zavestno usmerjena k edinemu cilju: ustvariti boljše, lepše in srečnejše življenje za delovnega človeka. Ta plemenita prizadevanja so postala stvar vseh delovnih ljudi, ne samo v naši domovini, temveč tudi povsod po svetu, kjer delavski razred še ni postal nosilec družbenega napredka. V. kongres SZDL Jugoslavije je pokazal, kako ljudje v drugih deželah cenijo naše napore in naše uspehe, ko ugotavljajo, da naša praksa graditve socialističnih družbenih odnosov pomeni bogat prispevek v zakladnico mednarodnega delavskega gibanja. Delovni ljudje naše domovine lahko zato na svoje delo in ustvarjalne napore zro s ponosom, s ponosom neposrednega ustvarjalca novega življenja m novih socialističnih družbenih odnosov. Ivan SabDlič: Spomenik padlim borcem na otoku Ugljanu Vsem elanom delovnega kolektiva čestita ob 1. maju UREDNIŠKI ODBOR GLASILA »ISKRA« L ___________________________J Ins?. Aloj^ Grčar USPEHI IN TEŽAVE Y PROIZVODNJI Ko je bilo pisano poročilo za I. četrtletje letošnjega leta, smo proizvodnjo za mesec marec predvidevali v višini 800 milj. din. Ker smo pa v mesecu marcu dosegli proizvodnjo v višini 835 milj., je prav, če še enkrat pregledamo naše uspehe v I. četrtletju. Zato podajamo proizvodnjo I. četrtletja še enkrat po podatkih naše'statistike. Za spremembo podajamo proizvodnjo po poedinih panogah. - Blagovna proizvodnja Panoga Predvideno za I. četrtletje h Izdelano v I. četrtletju % ' Avtoelektrika 540.737 .518.633 96 Števci in instrum. 633.940 626.243 98,9 Stikala 36.160 35.787 96,2 Kinoakustika 127.270 200.284 157,4 Telefonija 520.249 603.518 115,9 Usmerniki 171.135 222.291 130 Ure 14.300 1.059 7 Usluge 6.000 8.669 144,5 Skupno 2,049.791 2,216.484 108 Iz pregleda je razvidno, da proizvodnje, ki je bila predvidena po gospodarskem planu, nismo dosegli v panogi avtoelektrike, panogi instrumentov, stikal in ur. Vzrok nedoseganju pri avtoelektriki so izredno povečane naloge v letošnjem letu. Računamo, da bomo z nadaljnjim povečanjem proizvodnje postopoma dosegli predvidene naloge. Nekoliko manjša proizvodnja v panogi instrumentov je nastala zaradi zakasnitve montaže trofaznega števca. Pri Stikalih imamo še vedno težave z zračnim stikalom zaradi neustreznega materiala. Ure so v zaostanku, ker v oddelku Lipnica še nismo pričeli s proizvodnjo. Vendar je bil v celoti gospodarski plan presežen z 8 %.' Najbolj smo presegli naša predvidevanja pri kinoakustiki in usmernikih, ker so potrebe prodaje izredno narasle. Tudi primerjavo med I. četrtletjem letošnjega in preteklega leta podajamo po panogah. Kakor vedno, smo vzeli stalne cene in .sicer blagovno proizvodnjo. Panoga 1960 I. četrtletje 1959 % Avtoelektrika 295.066 595.685 201,8 Števci in instrumenti 536.743 637.635 118,8 Stikala 29.954 48.349 161,2 Kinoakustika 189.410 327.766 172,9 Telefonija 465.951 607.905 130,4 Usmerniki . 153.862 273.596 178 Ure 19.411 1.059 5,5 Usluge - 8.669 — 1,690.397 2,500.664 147,8 Razvidno je, da se je proizvodnja najbolj povečala pri avtoelektriki, čeprav smo zadolžitev po gospodarskem planu izpolnili le z 96 %. Prav močno je porasla tudi proizvodnja selenskih usmernikov in naprav, kakor tudi kinoakustika. Skoraj 50 %- povečanje proizvodnje z ozirom na preteklo leto nam daje upanje na izredne uspehe v letošnjem letu. Ce iščemo vzrok temu hitremu tempu, ga NATO in naprave ža informacije Kot vemo, je. pred' leti trinajst evropskih držav, skupno ž ZDA in Kanado ustanovila skupno organizacijo NATO;, z glavnim, isedežem v Parizu, do decembra 1959 v Palais de Chaillot, zdaj pa v novi lastni palači. Stara palača,, namreč ni več ustrezala; potrebam te organizacije, kajti pred sedmimi leti jo je tedaj na hitro opremil arhitekt Carlu in je bila bolj ' podobna provizbriju kot palači. Zgrajena'je bila ta kop da je imela jekleno ogrodje, obdano s „ploščami iz lahkih kovin.. Zlobni jeziki pravijo, da je ta stavba .bila .le baraka v oblačilu pa-. lač.e, baraka, ki je bila poleti prevroča, pozimi pa premrzla. Nova ipalača jo povsem drugačna. Zgrajena je zelo moderno v obliki, velike črke A in se imenuje »hiša tisočih uradov«. V . njej so nastanjeni vsi oddelki delegacij posameznih držav in sekretariati. Leži ob robu bou-logneskega gozda in ima kar najlepšo’ okolico. V kletnih prostorih so zgradili garaže za nad 1000 osebnih avtomobilov. Palača ima 17 dvigal, s katerimi je možen direkten dostop do šestega nadstropja. Da je vsak delovni prostor dobro razsvetljen, so dosegli s .-1800 okni, ki propuščajo dnevno svetlobo v .notranjost. Skupna dolžina hodnikov znaša prek 2650 m in povezuje .pisarne in deset konferenčnih dvoran. Tudi načrte za 'to palačo je izdelal 70-letni arhitekt. Carin. Razumljivo jej'.da... je taka palača potrebovala tudi moderne naprave za informacije, za kar se je potegovalo kar 12, tovarn, da 'bi prevzeli izgradnjo teh naprav. Delo je 13. marca 1958 prevzela tovarna »Telephonbaii und. Normalzeit« iz Nemčije, ki je 15, oktobra 1958 svoje delo končala. Palačo NATO ima svojo avtomatsko centralo, ki j e zgrajena, po koračnem sistemu, čeprav je dandanes »šlager tehnike«, .koordinatni’ sistem. S "tem je tehnika dvažnovrtilnih ¡zbiralnikov fclju-b močni. konkurenci jasno dokazala, da, njen čas še ni pri kraju in, da ■ tudi koračna tehnika,;,. kljub trditvam nekaterih strokovpj»-lcov, ■ -lahko premaga moderne telefonije. Da so montirali' to Centralo, so morali monterji položiti .35.000 m svinčenega kabla, postaviti' glavni delilnik. in 54 vmesnih, delilnikov. Zanimiva je arhitektonska rešitev, ki omogoča instalacijo' priključnih vodov naročniških in drugih. V stropni konstrukciji so obešene, .plošče iz lahke kovine v razdalji 25 centimetrov Vmesni prostor med temi ploščicami uporabljajo -za gretje in zračenje,' na nasprotni straini plošč pa so kabelske napeljave, na eni plošči za j afc-i tok, na drugi' pa za šibki tok. Ta razdelitev obeh sistemov gre celo tako daleč, da so tudi priključnice po stenah pisarn raz-, deljene tako, da so na eni strani sobnih sten priključnice za jaki, a na drugi za šibki tok. Avtomatska telefonska centrala za NATO ima 930 priključkov in 120 zvez k centrali za javna promet. Dohodne zveze .posredujejo telefonisti pri štirih . posredovalnih mizah, . fcj er je še posebno nadzorno mesto. Poleg tega pa ima. vsaka od 15 delegacij še lastno posredovalnico, povezano z glavno posredovalnico. Dohodne zveze lahko dostavlja torej .do vsake delegacije 'kar glavna posredovalnica ali pa pomožna posredovalnica tiste delegacije. Prav tako imajo posamezne'delegacije še svoje direktne zveze k svojim vojaškim predstavnikom pri NATO in k pariškim ambasadam: Torej povsem jasno' je, da je ta centrala precej velika in, da prostor za. avtomatiko1 obsega kar 150 kv. metrov. Dva usmernika po 50A napajata baterijo za 840 Ah, ki je po sistemu nikelj-kadmij in ni kislinska, kot je sicer pri avtomatskih centralah običajno. Telefonski aparati v celotni palači’ so moderno oblikovani,, pastelno zelene ibarve, zvezani pa tako, da je vsako prisluškovanj e ,na -vodu. nemogoče, če je telefonska slušalka položena. P-rav zaradi tajnosti, niti v eni od 10 konferenčnih dvoran ni izveden nikakršen telefonski priključek. - Tisk ima za svoje potrebe še lastne, naprave za informacije z direktnimi lokalnimi in medikraj evnimii, ■ tudi meddržavnimi zvezami. V ta namen je tovarna Outelec iz Pariza izdelala 12 telefonskih kabin, ki ’so na razpolago za novinarje. Zraven tega je postavljenih še 10 navadnih telefonskih kabin s telefonskimi aparati, v katere je treba vreči kovance. Radio iin. televizij a .imata v palači NATO lastni studio, povezan z bližnjo centralo za javnli promet s 16 vodi. Tu je nameščenih še 16 kabin za tolmače tako, da ob vsaki : konferenci nudijo takoj podatke iz razgovorov v angleščini in francoščini. Elektro akustične naprave in naprave za tolmače je izdelala tovarna Philips Eindhofen -9 Hamburg, ki je namestila 300 mikrofonov in 1000 slušalk. inju ?tpr ————————------------------a, Avtomobilisti in motoristi - pozor! Vabimo vas, da se pripeljete v soboto, dne 14. maja 1960, na delo z lastnim prevoznim sredstvom. Zaradi naglega porasta števila lastnikov motornih vozil v našem kolektivu ne moremo več slediti številu motornih vozil. Ker je v pripravi povečanje parkirnega prostora pred tovarno, bo polnoštevilna udeležba motornih vozil omogočila komisiji vpogled nad obsegom, ki ga je motorizacija pri nas že dosegla. Pri jutranjem prihodu na parkirni prostor in ob popoldanskem zapuščanju parkirnega prostora bo urejala promet redš-: teljska služba. najdemo v znatno večjih potrebah prodajnega oddelka. Smatramo za. svojo dolžnost, da pokrijemo vse potrebe tržišča v izdelkih, ki smo jih postavili v svoj proizvodni program. Te potrebe smo opazili že proti koncu preteklega leta in ukrenili vse potrebno, da jih pokrijemo. Izgubili nismo niti ene ure in smo že v začetku leta skušali izkoristiti vse možnosti. Zato je I. četrtletje izpadlo tako ugodno, kot doslej še nobeno v zgodovini Iskre. Prvič je bila v I. četrtletju dosežena višja proizvodnja, kot v zadnjem četrtletju preteklega leta. Pri povečanju proizvodnje smo pa naleteli na težave, ki so se postavile kot zid pred naše težnje. Omenim naj samo hudo pomanjkanje strojev, saj smo bili prisiljeni zopet začeti s proizvodnjo najbolj nujnih strojev. Trenutno nerešljiv problem pa je prostor, saj je prehod skozi večino delavnic skoraj nemogoč. Povečanje enofaznega števca je naložilo na delavce in opremo še nove naloge in težave, ki se bodo v vsej težini pokazale šele čez nekaj časa. Skrbi nas, kako bomo uvedli v proizvodnjo nove izdelke, ki so predvideni v letošnjem proizvodnem programu, saj komaj dobavljamo sestavne dele montažam obstoječih izdelkov. Zato je za nadaljnji razvoj tovarne izredno važno, da čimprej uredimo nove obrate in s tem razbremenimo centralni obrat v Kranju. Najbolj bo treba pohiteti z ureditvijo novega obrata v Novi Gorici, ki bi nam v večji meri razbremenil proizvodne prostore v Kranju in s tem dal možnost za nadaljnje povečanje proizvodnje. Ureditev obrata je posebno nujna zato, ker bomo v kratkem času imeli preseljeno že celotno montažo in bo transport sestavnih delov in povezava med proizvodnjo delov in montažo povzročila velike težave. Upamo pa, da se bo to gladko rešilo, če bodo vsi oddelki v tovarni čutili težnje Iskre, da dosežemo proizvodnjo, ki jo pred nas postavlja naš perspektivni plan in tržišče. Ob tradicionalnem delavskem prazniku je za svoje dosedanje delovne uspehe prejel naš glavni direktor, tovariš Silvo Hrast — Orden dela I. stopnje. K temu visokemu priznanju mu iskreno čestita celotni delovni kolektiv, L-_____________________________:----------I--------------1-------J Čestitamo! IZVOZ V I. TRIMESEČJU Tovarna ISKRA je z družbenim planom obvezna v letošnjem letu izvoziti raznega blaga v vrednosti US $ 321.000, kar je za 39 % več, kot je bilo planiranega izvoza v lanskem letu. In kako ISKRA rešuje to svojo nalogo? Naj govore številke! Plan za prve tri mesece letošnjega leta znaša v vrednosti US $ 87.000 in je bil dosežen 145-odstotno. Ta vrednost pa predstavlja dejansko tudi 39 % celoletnega Iskrinega plana izvoza. Tudi posamezne panoge naše proizvodnje imajo svoj plan izvoza. In če letni plan izvoza po panogah primerjamo z ustvarjenim prometom, dobimo naslednje številke (v US $): Panoga Letni plan Doseženi izvoz 1. 1. do 31. 3. 60 % letnega plana merilna tehn. 122.000 80.366 66 telefonija 112.000 13.283 12 kino 60.000 7.054 12 avtoelektrika — • 3.693 vrt. stroji 2.000 2.065 103 sel. usm. napr. 25.000 19.704 79 Skupaj 321.000 126.165 29 In kdo so naši največji kupci v letošnjem prvem tromesečju? Naj jih navedemo po vrstnem redu: Država °/o Turčija 40 Indija 35 DDR 14 Iran 5 UAR - Egipt ; ’ —;; Sirija 4 Saudijska Arabija 0,8 Ostale države skupaj 1,2 Skupaj 100 Iz gornjega je razvidno, da v naši izvozni dejavnosti še vedno zavzema prvo mesto Turčija, ki bo po predvidevanju to svoje mesto obdržala kar do konca leta in verjetno tudi naprej, če bomo posvečali dovolj pozornosti temu tržišču. Namreč hitre in točne dobave, najboljša kakovost in nizke cene, to so odločujoči momenti pri prodaji blaga na inozemska tržišča. Vsako zanemarjanje teh momentov lahko privede do prekinitve poslovnega sodelovanja, kar lahko povzroči boleče posledice za tovarno. V morju konkurenčnih podjetij vzhodnih držav s skrajno nizkimi cenami in podjetij zahodnih držav z najbolj zvenečimi imeni si ISKRA s skrajnimi napori utira pot, pridobiva na veljavi in dobiva svoj renome. Tako smo v Turčiji že precej dobro znani po izdelkih kinotehnike, medtem ko smo do sedaj v Sirijo in Egipt pošiljali_ le števce in nekaj malega telefonije in merilnih instrumentov. Pri vseh teh dobavah pa moramo skrajno paziti na hvaliteto blaga in kvalitetno pakiranje, kajti kupec kaj hitro in brez sentimentalnosti da naročilo drugemu, ki daje boljše pogoje nabave. Izvoz, to so devize, to je denar, s katerim ISKRA in vsa Jugoslavija v inozemstvu kupuje take proizvode, ki so potrebni našemu gospodarstvu in prebivalstvu, pa naj bodo to pomaranče ali limone ali stroji, specialna jekla ali pa licence za bojlerje, štedilnike, avtomobile in drugo. Nihče nam ničesar ne da zastonj, vse kar kupimo, moramo plačati — na zunanjem trgu — z devizami, te pa dobimo le, če prodajamo — izvažamo. Zato naši vodilni ljudje tako zelo poudarjajo to nujnost izvažanja. Temu pozivu se pridružuje tudi ISKRA in se bo skušala še bolj uveljaviti pri naši zunanji trgovini, kar bomo dosegli ob razumevanju posameznikov za potrebe izvoza. Še 7.679,230.309 din Po podatkih, ki smo jih -dobili iz prodajnega oddelka, je prodaja naših proizvodov v marcu mesecu potekala zelo dobro in je bila za 114,490.608 dinarjev -višja od februarske prodaje .letos. In če primerjamo letošnji marec z lanskim, vidimo, da 'smo letos prodali v tem -mesecu za 233 milijonov ^dinarj ev naših izdelkov 'več kot istega meseca lani, kar znaša okoli 37 odstotkov. To nam daje garancijo, da bomb uspešno zaključili tako- -polletni kot tudi letni interni plan 10 milijard din. Z mesecem marcem je bilo zaključeno tudi prvo četrtletje poslovnega leta 1960. Izpolnitev plana je potekala takole: Panoga Januar— Od marec marec avtoelektrika 552,233.411 213,574.422 kinoakusti-ka merilna 218,725.587 78,428.626 tehnika 814,720.767 285,906.708 telefonija 669,150.759 247,145.682 usluge 65,939.167 31,633.174 Skupaj 2.320,769.691 856,688.612 Prodajni plan v višini 1.906,2000.000 dinarjev za prve tri mesece je bil torej izpolnjen 122 %. Če pa'to primerjamo z internim pianom 10 milijard, smo torej izpolnili 23,2 o-ds-totka letnega -plana. Manjka nam še <76,8 odstotka ali 7.679,230.309 -dinarjev. In ker proizvodnja «raste az meseca v mesec in ,po navadi doseže najvišji nivo v drugi polovici leta in z njo sorazmerno -tudi prodaja, gledamo polni optimizma v zaključek letošnjega poslovnega leta in na izpolnitev, in prekoračitev tako proizvodnega kot prodajnega plana. 20 TONSKA tehnična lopata Največjo tehnično lopato sveta, 7.000 -tonskega orjaka, visokega 20 nadstropij, ki bo zmožen izkopati z enim samim zajetjem 104 m3 zemlje, bo zgradila tovarna Bucyrus Erie Co, y Ameriki, da bo odkopavala zemljo nad nekim novim premogovnikom v zapadnem Kentuc-kyju. Koliko bo ta lopata stala, na željo kupca ne povedo. Radi primerjave bi samo navedli, da je lopata za 54m1, ki jo je zgradila tvrdka Marion Power Shovel Co. iz Ohio v letu 1956 stala US $ 2,600.000. Največja doslej obratujoča mehanična lopata je lopata za 63 m3 tvrdke Marion. Glavne posebnosti nove Bucyrus-Erie enote so sledeče: — doseg nad 138 m, dalje, kot je dolg povprečni mestni blok hiš; — naprava bo imela vgrajenih 52 električnih motorjev skuipne zrnog-ijivosti 12.000 KS, kar bi zadostovalo za oskrbovanje skupnosti do 12.000 prebivalcev; — konitrcio izvaja en sam upravi jalec z uporabo dveh enostavnih vzvodov In 'diveh nožnih pedalov v klimatizirani kabini, v višini petega nadstropja, do katerega pelje dvigalo; — enkratni izkop 104 m3 bo napolnil dva in pol vagona za premogi Letno bo mogla lopata izkopati 32.4 milijonov m3 zemlje, to je več kot dvakratni vrhunski letni izkop 77 Bueyrus-Erie lopat, ki so jih uporabljali pri izkopu Panamskega prekopa. Zemljo, ki jo bo orjaška lopata izkopala, ;bo sama odlagala na mestu Izven območja dnevnega kopa premeša. To je tudi razlog, čemu potrebuje dolg doseg. Lopata bo odkopavala vzdolž premogovega sloja,, da bo odkop- čim bolj gospodaren in bo ves postopek podoben 'tistemu pri 'dnevnih kopih (železnih) rudnikov železa. Vzvod lopate bodo podpirala- hidravlični cilindri vsebujoči 16.000 litrov tekočine. Za prevoz lopate na. kraj 'rudnika bo potrebno 250 železniških vagonov, da bodo nanje naložili posamezne dele lopate. M. 'i; H. c. o o o Od 21. do 29. maj a 1960 bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču revija pohištva ž-a naše razmere. Raz-' stavljalci bodo v smislu z razpisom za projekte sodobnega jugoslovanskega pohištva prikazovali -modele praktičnega pohištva, 'ki bo vsestransko ustrezalo -tako okusu, kot finančnim možnostim n-as potrošnikov: Tako vsaj trdi Gospodarski vestnik v svoji 29. številki. SL Mir ko Ljubii | NA LJUBLJANO-! (Iz spominov jparkzaueikegá topaucárjá) Petnajsta, udarna .divizija je vršila. no priča, da.sp jim partizani-trdo. za1-zadnje, napade na utrjeno 'kočevsko píi- petami; Nemci, drže bele .ih-ččfmike trdo ' stojahko. Partizanske bátérije so v na vajetih fin*-vzajrzi^S^pfesilen^e.dr vztrajnem ognju lomile,.obupni odpor na umiku, da'bi'se jipd. njihovo. -zaščito' Nemcev, ki so pod zaščito belih sim- . izvlekli iz partizanskih 'klešč-.; Ijfagl-b go- .,-Šali izsiliti preboj- 'iz' obkoljenega me- njfehje se nadaljuje ž aiezruanišand ŽaV; sta. V zgodnjih jutranjih urah je .bojni .glí-có; Spotoma- še poraženim’,, -begun-; metež dosegel svoj vrhunec. Topničarji cem pridružujejo- bele • enóté iz posto-, so usmerili cevi na zadnje tounké¡rjé, ki jahk, pa tudi vsa- tisti;'M sé -boje.'-fe-onč«' so še dajali odpor in zbile branilce v nega polaganja računov za. svoje' 'dele- ■ mesto; za njimi pa so. vdrle’pehotne v času dolgotrajne iofcupacij;e. .Zah-inia brigade-v osvobojeno mesto,- Ustavili nas' lo, kam še- bo zatekla .pisana'diu'-smo ogenj. ščina, kje na tem belem 'svetu' bodo' Utrujeni topničarji, ¡sé posedali okrog našli zatočišče pred hédzprosáim' má-,' svojih topov án só po prečuti noč; he- ščevanjem tlačenega ljudstva, koliko oddahnili.' Baterije prve sloven-. .(Se nikoli!; tudi pod grozečim ógnjéiji : ske topniške 'brigade So v širokem loku sovražnika, sé ni Zdteld;' da se. brigada' obdajale kočevsko postojanko in. še odpravlja na .pohod s tako, obupno 'po-' uspešno Uveljavile pri osvajanju mesta; časnositjo. Topovi; municija, hbána, —¡.j ja jé predstavljalo.prvo večjo oviro pri vse, prav vse irías -ovara;.da bi se že ' osvobajanju Dolenjske.,.'V 'mestu se je énkrat spustili, za pehoto, Ki je prva' zbrala čudila; druščina Nemcev, četni- deležna/slave in hvaležihošij OBvóibbj;é-. kov ter 'belih, ■ ki so imela za nalogo hih krajev in vasi. Prokleto, prvič'bb-ščititi umik glavnine nemških enot. dež žalujemo, da smo topničarji! našo Primorsko. Četrta armada je pro- Na hitro rok-d zamenjujemo , pri drla do Trsta, po deželi je- zavel dih vpregah konje in- mule z zaplenjenimi • bližnje Svobode. ; živahni, ki jih v diru prijahajo‘vozarjiv Pred topovskim položajem se vle-. iž osvobojenega Kočevja:. Kar/čudno, čejlo bele majske, meglice, ki od časa se mam zda, da se na'tem; svehi še háj¿. do časa zakrivajo'pogled na kočevska dejo takšne močne in rejene jmrhel ■ predmestja. Jutranji hlad sili nepre- Pravo, -nasprotje so našim izmučenim, span-e borce; da se tesneje zavijejo-.V konjskim, param, ki so v neskončnih-'' plašče dn odeje; Nestrpno, 'postopamo pohodih obredle, zadnje čase pol Slof ob topovih, prijakujoe nadaljnjih po- venije 'dni še del Hrvaške..' volj. S postojanko smo opravili. Od- Vendar pá zamenjava vprežnih žl-dalj-eno pokanje pehotnega orožja, pó-.váíi bi potekala pOvseni gladko.- Prvi’ mešano z eksplozijami ročnih bomb, ee upre vozar Nace, ki se z nekam- vlaž-izdaja prodiranj e'.pehote proti središču nimi očmi poslavlja od svojega mrša-mesta. Nič določnega ne vemo, kaj se vega Prama. Nace nekaj časa hitro dogaja pred nami, slutimo pa le, da eo utripa z vekami, nato pa se od-ločno baterije za enkrat svojo nalogo izpol- postavi pred svojega komandirja bate-nile in da bo vsak čas prišlo'povelje'rije: »Jaz svojega' Prama ne pustim! za premik. Ne menjam! Z mano pojde, naj tudi on Prav radi .'bi si ogledali pravkar vidi Ljubljano! Zaslužil je. Ne dam, ■ osvobojeno mesto. Zapustili smo ga pa amen!« Vsi, ki smo poznali- dobri-krna-lu po italijanski kapitulaciji in tu- čino Naceta, smo ved-eld, da je tokrat 'dd pozneje je terjalo precej partizan- vsako prigovarjanje bob ob steno, skih žrtev. Toda bojna pripravljenost Nace. toi še dolgo protestiral in uve-zahteva, da ostanemo pri topovih, ne Ijavljai -pravice svojega'' Zvestega 'Pra-da toi videli sadove svojih naporov. ma; če he toi -posegel vmes komandant Takšna je pač usoda topničarjev. Boris,-češ: »No, pa ga vleci s seboj, če Brigadno povelje nas -reši nestrpne ti ne bo opešal do Ljubljane. Samo negotovosti. Takojšnja priprava za od- kaj prida se ne boš. postavil z njim hod — smer Ljubljana., S- poč-itko-m. ne pred Ljubljančani, poglej ga-, kakšna bo nič, pa kaj zato! Baterije se mrzlic« mrha je!« - no pripravljajo za dolgo pot. Z nepri- Nace pa je že odločil: »Naj -bo kakr-krito zavistjo se oziramo za dolgimi gen že -je, naš je, partizanski, in z na« kolonami pehote, ki se že odpravlja mi pojde. Tudi on je napadal-Kočevje, proti severu. Prvič se nam naši toliko pa še vse drugod rt od Suhe Krajine cenjeni topovi zazde neprijetno breme, do Gorskega Kotarja. Ce .bi ne bil konj, ki nam ne dovoli, da tod. sé--pognali s bj prav gotovo zaslužil odlikovanje, pehoto po prašni kočevski. cesti. prej kot jaz. — Hi jo, Pram, greva!« Nekaj Nemcev in. njihovih belih Ko' je Nace tako odločno uveljavil hlapcev se je izmuznilo iz obroča dn pravice svojega Prama, je nastala med sedaj jih naša pehota, potiska skozi go- vozarji cela revolucija; Vsi so iiaen-zdOve proti Ribnici -in. Laščam; Živo krat spoznali, da bi hilo nepravično, drdranje Strojnic in brzostrelk žgovor- -če -bi na pragu svobode zapustila, in ta- ko ponižali svoje bojne prijatelje ter jih nadomestili s tujimi »najemniki-*. Po kratkem posvetovanju je padla soglasna odločitev: tudi konji in mule pojdejo z umni, toda brez tovora in vprege. — »Tako po buržoazno in z dodatnim obrokom hrane!« odloči Nace in povede Prama na začelje komore. »Povsod smo zadnji, kot pasji rep«, rentačijo topničarji in priganjajo vo-zarje k hitrejšemu delu. »Boste pa vi vlekli topove, zijala neučakana!« jim vračajo vozarjii, ki po pravici rečeno hitijo kot še nikoli in prav .gotovo ne zaslužijo očitkov. — Končno pa smo le nared za pohod. Proti Ribnici se je potegnila za tiste čase nezaslišana. partizanska topniška sola. Štiriindvajset skoraj novih padalskih topov se pomika v dolgi; koloni po kočevski cestij kompletna • topniška brigada hiti osvobajat naše glavno mesto.; Bes, ponosni smo na svoje orožje, katerega so zavezniki pred kratkim od-vrglT'na osvobojeno, ozemlje. Posebno elegantni' »angleži«, kot smo jih radi imenovali, res niso bili, zato pa od sile točni. »Kakor .bd granate z roko polagal!« so zadovoljno ocenjevali vrline svojih topov komandirji baterij, kadar se jim je po nekaj, rafalih posrečilo pregnati sovražno pehoto s položajev ali prisiliti k molku sovražno topništvo. Le nekaj je kazilo njihove priznane bojne vrline: čeprav sio se dali razstavljati za prenos na tovornih živalih, nismo nikoli prav doumeli, kako se tej reči streže. Vedno je težko železje ob-tdščalo tovorne živali na dolgih pohodih. Končno pa smo se znašli! po partizansko: privezali smo topove na sprednja kolesa razstavljenih kmečkih voz. Po ravnini je šlo kar zadovoljivo, navkreber pa so pomagale vrvi .in krepke partizanske pestil. ' Približujemo se Ribnici. Bežeči sovražnik ne daje večjega odpora. Pehota sproti, pometa sovražne zaščitne oddelke, tako da nam ni treba izpregati topov in jih pripravljati za boj. Sledovi sovražnega poraza so , čedalje očitnejši: od-eje, .porcije,'razbitine voz,. sem ter tja kak kos zlomljenega orožja. »Mudil se jim,« ugotavljajo borci, »toda daleč najbrž ¡ne bodo prišli!« Prijazno majsko sonce nam sije v hrbet in razživi utrujene in neprespane borce. Po baterijah se kmalu razleže šala in smeh. Politdelegat Stefan je našel ob poti debel sveženj belogardistične propagandne literature in jo z neprekritim veseljem prebira kar naglas. Menda je to Slovenski domobranec, strupeno propagandno glasilo, ki do zadnjega vztrajno napoveduje končno osvoboditev izpod tistih tristo partizanov, kolikor jih še strahuje bogaboječe slovensko ljudstvo. Stefanovi izbrani »referati« dajejo povod neštetim Šalam in veselim dovtipom. »Tole je pa prav gotovo naš intendant Jelen,« razkazuje Stefan zajedljive karikature partizanov, ki imajo v očeh belega »umetnika« samo po tri prste na rokah. — Naš Jelen ima res samo tri prste na rokah, dva mu je odbila sovražna strojnica. »Molči, šema,« ©e smeje huduje Jelen. »Tudi s temi tremi prsti sem marsikateremu upihnil luč življenja. — Sicer pa, če .bi ta beli mazač imel tebe za vzorec, bi te prav gotovo narisal — brez glave!« Pohod se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo, tako rekoč za petami belih zaščitnic. Minevamo prijazne dolenjske kraje in manjše vasi. Ljudje se niso še prav zavedli. Svoboda je prišla po tolikih upih in razočaranjih tako nepričakovano, da vanjo ni moč prav verjeti. Ko pa po začetni tesnobi in strahu pred protinapadi sovražnika izbruhne donebesoo veselje, so partizanske enote žeriimo. Svojci in znanci ustavljajo borce in se zanimajo za svoje, ki se nahajajo po brigadah, dobre matere nudiiljo vina, kruha, mesa. Dekleta pripenjajo šopke na prša svojih junakov, otroci vihtijo partizanske zastavice ter se obešajo na vozove in topove. Celo naši konji so deležni naše slave, ljudje jim na zastankih prinašajo, kruha in zobi. »Postojte, tovariši, postojte, vsaj kozarček žganega vzemite, ali pa cigarete, katere hranimo za vas že od začetka vojne. Za trenutek se ustavite, da si vaš ogledamo1 zbliza. Mar nismo za vas trpeli in strahovali vso vojno, mar si- nismo-od ust pritegovali, da bi vi vzdržali po gozdovih? Kam tako hitite, fantje naši?« se skoraj užaljeno poslavljajo ljudje in nočejo razumeti, da jim ne moremo ustreči. — Radi bi ostali, radi bi stisnili roke vsem, ki nas objemajo s tolikim veseljem! Toda vojne, še ni konec. Pred nami je naš veliki cilj, naša še neosvobojena Ljubljana. Dragocena je vsaka minuta, za pozdravljanje pa bo časa še dovolj! Brez zadrževanja minemo tako Ribnico in Lašče. Postojanke so prazne, nič bojev, nič zased, nič avijonov. Premišljujemo kako se bo to končalo. V srcih se nam budi skrito upanje, da borno v Ljubljano vkorakali brez boja in da Nemci ter beli morda ne bodo dajali odpora. Bilo bi nepravično, če bi morale padati! naše granate še na Ljubljano, .če bi morala teči dragocena partizanska kri še pet minut pred kan- cem vojne; Prav radi 'bi preslišali oddaljeno grmenje topov, kreditih za obratna sredstva, kakor tudi pogodbe o kreditih za investicije Združenja;. — odloča o skupnih dogovorih ¡glede: licenc, tehniške pomoči ali koprodukcije, z inozemskimi partnerji; — odobrava periodične obračune in zaključni račun Združenja; , . — odloča, o članstvu Združenja »Avtomacn.ja«, kakor tudi posameznih članov v drugih strokovnih združenjih in zbornicah, kolikor ni članstvo obv« ino; — daje članom odobritev] da Smejo i posameznih poslih iz čl. 10 teh pravil nastopati samostojno; — razpravlja in odloča o predlogih in poročilih direktorja komercialno tehničnega'biroja; — daje delovnim kolektivom oziroma delavskim svetom včlanjenih podjetij občas-na poročila o uspehu poslovanja Združenja; — odloča o sprejemu . in odpovedi vodilnih uslužbencev Združenja; — odloča o ugovorih zoper odločbe direktorja komercialno ¡tehničnega biroja;. : — skrbi, za strokovno izobrazbo članov kolektiva Združenja; odobrava osnovna in Obratna sredstva komercialno tehničnemu ¡biroju ter izdatke za skupno dejavnost po letnem finančnem predračunu, kakor tudi tarife za usluge; — izreka pogodbene kazni in odloča o izključitvi in sprejemanju novih članov; sprejema pravila, tarifni pravilnik in eventuelne druge .pravdinnke in predpise Združenja; —- imenuje člane stalnih in začasnih komisij za opravljanje posameznih nalog; — opravlja vse druge posle, ki v skladu z ustanovitveno pogodbo in z veljavnimi predpisi spadajo v njegovo pristojnost. Upravni odbor sklepa, veljavno, če je na zasedanju prisotnih vsaj dve tretjini predstavnikov. Sklep, je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih predstavnikov. Nadzorni odbor nadzoruje materialno in finančno poslovanje Združenja,Nadzorni odbor ima tri člane dn njihove namestnike, ki jih voli upravni odbor Združenja. Člani' upravnega odbora ne morejo biti istočasno člani nadzornega odbora. Nadzorni odbor sklepa veljavno, če sta na seji navzoča vsaj dva člana. Nadzorni odbor poroča upravnemu odboru vsake trd mesece. Poročilo nadzornega odbora se pošlje tudi delavskim svetom gospodarska!» organizacij, ki bo,'člani Združenja. Se nekaj besed o strokovnem svetu. Strokovni svet Združenja je poslovni organ upravnega odbora Združenja. Člane strokovnega združenja imenuje upravni odbor Združenja izmed strokovnjakov združenih podjetij, kakor tudi izmed drugih priznanih strokovnjakov s področja avtomatizacije. Strokovni svet šteje pet do sedem članov. Volijo se za toliko časa, kolikor časa traja mandat upravnega odbora Združenja. Novi upravni odbor izvoli, lahko iste člane strokovnega sveta ali pa jih zamenja z drugimi. Strokovni svet razpravlja 'strokovna in organizacijska vprašanja, ki spadajo v delokrog upravnega odbora Združenja in ki mu jih le-ta predloži. Strokovni svet sklepa z večino glasov. Vsak član strokovnega sveta lahko da- na zapisnik svoje oddvojeno mišljenje. Sklopi strokovnega sveta imajo svetovalni značaj. Predsednik strokovnega sveta prisostvuje sejam upravnega odbora, nima pa pravice glasovanja. Sredstva Združenja predstavljajo osnovna in obratna sredstva. Ta sredstva oskrbijo Združenju njegovi člani na podlagi letnega predračuna Združenja, ki ga odobri upravni odbor. Poleg teh sredstev združenja lahko zagotovi nadaljnja sredstva, potrebna za razvoj poslovanja, s prispevki v skupni investicijski fond, s posojili, ki jih najame Združenje pri banki na osnovi čl. 190 Zakona o združevanju v gospodarstvu in z dohodki Združenja za izvršene posle. Za obveznosti iz posojil, ki jih najame Združenje, jamčijo njegovi člani v smislu določb ustanovitvene pogodbe. Sklep o najetju posojila sprejema upravni odbor Združenja in mora biti sprejet soglasno. Razdelitev ustvarjenega dohodka Združenja se vrši v smislu določb, čl. 192 do 195. Zakona o gospodarskem združevanju in drugih.veljavnih predpisov. .Skupni dohodki Združenja se razdelijo na kritje materialnih stroškov, amortizacijo vrednosti osnovnih sredstev in na prispevke v smislu zakonitih predpisov. Ostanek skupnega dohodka predstavlja dohodek Združenja. Upravni odbor Združenja lahko izreče pogodbeno denarno kazen, kot je to predvideno v pogodbi o poslovnem združenju. Kazen se izreče članom, ki ne izvršujejo pogodbenih obveznosti ali drugih sklepov organov Združenja, * S posebnim namenom smo ustanovno pogodbo in pravila o poslovanju poslovnega združenja prikazali pravzaprav v želo obširni obliki, ker smatramo, da je ustava naše »Avtomacije« za naše bralce močno zanimiva, saj je osnova, ki naj daje neovirane perspektivne možnosti najširšega poslovnega razvoja in najširših aspektov naše moderne razvojne industrijske politike. Če analiziramo posamezne člene pravil, vidimo, da so pravzaprav povsem slična pravilom podjetja oziroma formulaciji pravil, ki bi jih izdelali za kako novoustanovljeno podjetje. Vendar pa pri našem poslovnem združenju ustanovitelji niso imeli namena osnovati podjetje, temveč poslovno združenje, ker če bi to hoteli, bi ustanovili podjetje. Poslovno združenje je torej po hotenju ustanoviteljev mnogo več in višja organizacijska oblika kot pa bi bil to primer, če bi ustanovili podjetje. Naši ustanovitelji poslovnega združenja imajo brez dvoma pred očmi velike perspektivne naloge. Nedvomno je, da se točno zavedajo velike važnosti poslovnega združenja, ki daleč prekoračuje eventuelno predvidene gospodarske dejavnosti, ki bi jih moglo opravljati podjetje. Organizacijsko razliko med poslovnim združenjem in podjetjem vidimo predvsem tudi v tem, da, ima naše poslovno združenje v svoji ustavi predvidene možnosti ustanavljanja podjetij, poslovnih enot, posebnih birojev in obratov, katerih predmet poslovanja bo obsegal po potrebi opravljanje projektivnih del s področja avtomatizacije in opravljanje raziskovalnih nalog, potrebnih tehničnih študijev, tehničnih procesov ter proizvodnih in montažnih del. Razmišljanja o tem, ali naj se osnuje poslovno združenje ali podjetje, so zavzela relativno velik obseg, posebno zaradi vprašanja finansiranja, ki v trenutku ustanovitve in v trenutku, ko še niso povsem določene naloge in delovno področje »Avtomacije«, predstavlja precejšen problem, ker se.pod-, jetja-ustanovitelji z ozirom na danes obstoječe finančne instrumente in stanje tovarn še niso popolnoma prilagodila tem vprašanjem. Vendar smo prepričani, da gre tu za prehodno obdobje, ker pričakujemo, da bodo v najkrajšem času uvedeni novi, dodatni gospodarski instrumenti, ki bodo ustanoviteljem poslovnega združenja omogočali in zagotovili širše možnosti f masiranj a nalog in predvidene razdelitve sredstev. Z ozirom na danes veljavne finančne instrumente ima morda podjetje — posebno pa proizvodno podjetje v izgradnji — določene prednosti v primerjavi s poslovnim združenjem, , posebno še, ker finančni instrumenti za funkcioniranje poslovnega združenja še niso dokončno ustaljeni. Nedvomno pa je, da se je v praksi že pokazala potreba, da naše poslovno združenje ustanovi novo podjetje, ki naj prevzame določene operativne naloge in izvrševanje del, ki mu jih poslovno združenje dodeljuje. Perspektivno gledano, smo prepričani, da bo poslovno združenje v kratkem moralo osnovati tudi še druga podjetja, vsako za konkretne naloge, na primer podjetje za projektiranje določene avtomatizacije za določeno gospodarsko panogo itd. Teh pa bo mnogo. Naloge našega poslovnega združenja so ogromne. Ce izločimo za prvo analizo notranje naloge avtomatizacije v okviru samih podjetij-ustanovi-teljev in slovenske elektroindustrije — ki jih lahko formulira kot delo programov rekonstrukcije posameznih podjetij-članov in koordiniranja vsega onega, kar pojmujemo pod izrazom »avtomatizacija lastne proizvodnje«, potem moramo drugo nalogo, namreč pojem »proizvodnja avtomatizacije« dovesti predvsem v zvezo z interesentom, to pa je celotna slovenska industrija in seveda tudi industrija v okviru FLRJ. Vemo, da je. tempo industrijskega napredka in industrijske revolucije v naglem in dosedaj neslu-tenem porastu in če v določenem razdobju naša industrija ne bo držala koraka s tem razvojem, potem bomo jutri in pojutrišnjem pred zastarelimi proizvodnimi kapacitetami, ki bodo in to je odločilno — predrage in ki ne bodo sposobne izvrševati svojih osnovnih proizvodnih nalog, to je, predvsem poceni povečati storilnost,, in kot direktno Prof. Milan Puhan UVAJANJE GLASBE V INDUSTRIJO Večina ljudi preživi polovico ali več svojega budnega stanja v poklicnem udejstvovanju. Ob tem poklicnem delu nastane 'važno vprašanje, kako bi bili ob najmanjšem delovnem naporu najbolj storilni in hkrati najbolj zadovoljni. To vprašanje je delno tudi psihološke narave, saj je možno z nekaterimi dognanji psihologije dela vplivati na zadovoljstvo in tudi storilnost izvajalcev. V lanski 9. številki »Iskre« sem skušal delno odgovoriti na to vprašanje že v članku: »Barva, prostor in še kaj«. Ta članek pa je posvečen drugemu činitelju, ki vpliva na delo, na delovno okolje glasbi. Že primitivnim narodom pred več tisočletji je bilo znano, da glasba prispeva k uspešnejšemu delu, zato so jo uporabljali že stari Grki, Egipčani in Kitajci (pa tudi drugi narodi vseh časov) za vzpodbujanje k delu; izvedenci, ki se pa ukvarjajo z vprašanjem povečanja proizvodnje, so se pa sorazmerno pozno »spomnili«, da je lahko tudi glasba činitelj, ki vpliva na dvig storilnosti. V vsakdanjem življenju si pogostokrat lajšamo delo s tem, da ga spremljamo z glasbo. Marsikdo že pri domačem delu ne more »strpeti«, da ne bi . vključil radia ali si brundal kako pesem. Malo je tistih, ki jim je glasba ob delu odvratna! Raziskave kažejo, da si je velika večina naravnost želi;-.^, po raznih anketah okrog 90 %, ker jim služi kot ozadje za delo. Študije in izkušnje so pokazale, da se je storilnost po uvedbi glasbe ponekod zvišala tudi za do 12 %, obstajajo pa tudi še drugi otipljivi podatki o uvajanju glasbe v industrijo. Ugodni učinki glasbe so očitni in zato so jo uvedli v nekaterih deželah že pred leti. Industrijsko razvita Velika Britanija daje svojim delavcem prek radia BBC spored »Glasba pri delu« (»Music while you work«) že od leta 1940 in jo ima že nad 80 % podjetij z več milijoni delavcev. Praktično v bolj industrializiranih deželah skoraj ni več tovarne brez ozvočenja. posledico tega, povečati življenjski standard v takem tempu, ki ga želimo. Ker smo v Sloveniji relativno siromašni surovinskih baz, je predelovalna industrija in njena stopnja modernizacije in modernega tehnološkega postopa največje važnosti, ne glede na gospodarsko panogo. To zadeva v enaki meri naša podjetja elektroindustrije Slovenije kakor tudi Železarno Jesenice, Tovarno aluminija Kidričevo, Tovarno roto papirja Videm-Krško, Mariborsko tekstilno tovarno v Mariboru itd. itd. V razmišljanju o tem pa se imperativno pojavi vprašanje določitve prioritete. Ta pa danes za nas ne predstavlja več problema, saj jo je naš Maršal v svojem otvoritvenem govoru na V. kongresu SZDL v Beogradu jasno postavil. Te naloge pa ne more nobeno od zainteresiranih proizvodnih podjetij rešiti samo, ne glede na to, Glasbo so pričeli uvajati pri delu tudi iz spoznanja njenega vpliva na fiziološko ali telesno dogajanje in duševno doživljanje. Nekateri glasbeni komadi povzročijo določene telesne reakcije, povečajo telesno dejavnost, zmanjšujejo preveliko ali povečajo premajhno mišično napetost, pospešijo dihanje, oziroma popravijo nepravilnosti v njem. S pospeševanjem delovanja srca, z živahnejšim pretakanjem krvi, z boljšo prekrvavljenostjo se zviša dojemljivost za druge vtise, poveča se celo zmogljivost vida, zmanjša fizična utrujenost. Našteti življenjski pojavi so med temeljnimi činitelji dela. Se važnejše in bolj očitno je delovanje glasbe na osebna počjutja, na območje čustev, seveda, če je dobro izbrana. Lahko nas naredi vesele ali žalostne, odpravlja dolgčas, naveličanost, zlovoljnost, je pravi nasprotnik nerazpoloženja, pomaga pozabiti težave, pomirja živce in nemir, zmanjšuje in odpravlja pojave duševne utrujenosti, vzpodbuja k delu, dviga razpoloženje, da ure dela, pri. katerem prebijemo večji del dneva, prijetneje in hitreje teko. Razen vplivanja na posameznike ustvarja glasba tesnejše vezi tudi v kolektivu. S tem, ko vsi ljudje v istem prostoru vzajemno prisluhnejo isti glasbi, ko čustvujejo ob njej, jih glasba druži in tesneje poveže v neki krog, v neko skupnost, v kolektiv vsaj približno enako čutečih ljudi, Na drugi strani zatira težnjo po-»klepetanju«, saj je težko'poslušati glasbo in se hkrati razgovarjati. Marsikoga glasba naravnost priklene na delovni stol, ker ne želi preslišati kake priljubljene melodije. Vzporedna korist uvajanja glasbe je, da opravlja tudi kulturno vzgojno poslanstvo. Ugotovili pa so tudi to, da se je zmanjšal priliv in odliv delovne sile in zmanjšalo število nesreč pri delu. Vse to so činitelji, ki privedejo do sprememb v odnosu in zadržanju delavcev do dela in do delovnih tovarišev. Vsi ti ugodni vplivi glasbe na osebno počutje in obseg dela so bili osnova za splošno uvajanje glasbe. Predvsem ustrezajoča se je pokazala v tistih industrijskih prostorih — delavnicah, kjer se delo ponavlja, kjer je delo množično in razčlenjeno v vrsto operacij, tako v raznih montažah in povsod tam, kateri panogi gospodarske dejavnosti pripada, niti ne more tega storiti nobeno od naših podjetij elektroindustrije samo, niti po finančni liniji niti po liniji za to potrebnih tehničnih kadrov. Zato se upravni odbor »Avtomacije« močno zaveda važnosti tehničnih kadrov in koncentriranja tehnološkega »umskega trusta«, predvsem v nalogah združevanja modernih tehnoloških postopkov z elektroniko in izsledki nuklearne vede. V tem pogledu naša avtomacija orje ledino. Nedvomno pa je, da te naloge danes še presegajo sposobnosti podjetij, združenih v »Avtomaciji«; ker pa je to eminentno važen problem celotne naše industrije in njenega najbližjega perspektivnega razvoja, postaja problem kadrov in realizacija nalog »Avtomacije« s tem tudi problem slovenskega gospodarstva na sploh. Iniciativa za to pa je v naših rokah. kjer ni preveč ropota in šuma, sicer pa so ugotovili, da je možno glasbo uvajati ob večjem številu zvočnikov tudi pri strojnem delu ob ropotu, saj so proti pričakovanju ugotovili, da giasba ubija šum in duši enolično pesem strojev. Na bolj sestavljeno in pestro delo ima glasba manjši vpliv. Tako delo pač dovolj zaposluje in je treba posvečati več pozornosti delovnim nalogam ih tu glasba prej moti kot vzpodbuja. Poskusi uvajanja glasbe v pisarniške prostore in tam, kjer je pretežno duševno delo, so dali protislovne učinke. Nekatera dognanja pa kažejo, da še da strojepisno delo lepo spremljati z glasbo. Izkušnje kažejo na splošno majhen gospodarski vpliv glasbe na že utečeno proizvodnjo. Delavci imajo v takem primeru že ustaljene delovne navade, svoj lasten ustaljen tempo dela, prek katerega ne morejo in, ki zanje tudi lahko pomenijo mejo fizioloških sposobnosti, oziroma zmogljivosti. Poseben pomen ima zato uvajati glasbo v dobi razširjanja podjetij, pri uvajanju novih delovnih procesov. . Namen take glasbe ni toliko v težnji po zabavanju, ker to je posebna funkcionalna glasba, katere glavni namen je — služiti delu. Spored glasbe je tak, da pričara in privabi vedro, prijetnostno razpoloženje in razpoloženjsko počutje. Prvo ,me-sto tukaj zavzema popularna glasba, prvenstveno koračnice, polke, valčki, plesna, glasba in podobno. V glasbeni zakladnici je prav malo zvrsti, ki ne bi ustrezale, razen morda strogo klasične, ki terja zbranost; moti pa vokalna glasba, ker si marsikdo hiti zapisovati besedilo priljubljene popevke ali pa »pritegne«, kar gotovo moti delo, Ako že tako vokalno glasbo.predvajamo, je priporočljivo, da je v tujem jeziku*^'pri nas morda v italijanskem ali nemškem, ki so našemu glasbenemu občutju najbližje. V primeru, da kakšna pesem postaja zelo priljubljena, je zaželeno, da predvajamo samo melodijo. Posebno vprašanje je predvajanje narodnih pesmi. Značilnost narodnih pesmi je v tem, da imajo veliko moč na čustvovanje pripadnikov naroda, kar je posebno razvidno, če pokažemo na razliko med posameznimi narodi. Nas Slovence naše pesmi navdušijo (znani smo kot narod pevcev!), sevdalinke pa spravijo pripadnike naših bratskih narodov pogostokrat naravnost z zamaknjenost, zanesenost, da postanejo odsotni za vplive zunanjega sveta, kar bi neugodno vplivalo na proizvodnjo in je prav nasprotno od zaželenega. Na splošno je priporočljivo, da predvajamo tako glasbo, ki ne budi močnih čustev in ki ne zavira pripravljenosti za delo. Ponekod -so poskušali celo s čitanjem leposlovnih del, kar pa se ni najbolje izkazalo. Fotografije kažejo, da pri tem večina pogleduje na zvočnike, da bi izboljšala slušne pogoje, saj čitanje ali govor nikoli ne doseže polne zvočnosti glasbe. Zadnja ugotovitev velja za vse oblike govora ali tudi za napovedovanje, ki v glavnem ni zaželeno. Izkazalo se je kot manj ustrezno tudi prenašanje radijskega sporeda, ker le-ta vključuje preveč napovedovanja. Najbolj ustrezno je še predvajanje gramofonskih plošč (na gramofonu z avtomatičnim menjalnikom) ali magnetofonskih posnetkov. Veliko koristnih pobud za spored je možno dobiti iz predlogov ali želja poslušalcev takih programov. Posebno važno je, da tako glasbo kvalitetno predvajamo in da spored ni daljši od 10 do 20 minut, ker pozneje pozitivni vplivi glasbe padejo. Glasba ne mobilizira, več za delo, utruja in draži. Razne izkušnje to zadnje dejstvo znova potrjujejo. Na.začetku vsakega sporeda naj bi predvajali manj znane komade, da ne bi vzbudili preveč pozornosti naenkrat, oziroma da bi trajala neka napetost skozi ves spored, napetost, ki jo povzroča predvajanje glasbenih novosti. Seveda pa ne sme biti glasba preveč poznana, da bi vzbujala neljuba počutja, Do obrabljene glasbe, na katero se je uho privadilo, postanemo ravnodušni ali pa se nam celo upre. Glasba' mora ostati v ozadju. Ne smemo dovoliti, da bi ji posvetili preveč pozornosti in bi motila zbranost pri delu, zato je odveč vsaka vsiljiva glasba, na primer tista, ki zaradi visokih tonov kar ušesa »trga« ali pa, ki zaradi preveč poudarjene ritmike sili k »spremljavi«, k »pritrkavanju« z nogami ali, »bobnanju« s prsti. Raziskave kažejo, da še tudi ritem spreminja brez škode, da glasbeni ritem ne moti delovnega ritma, ali drugače rečeno i ni interference med ritmom glasbe in ritmom dela. Glasbo je treba predvajati po urniku; ki naj bi bil odrejen na osnovi psiholoških vidikov dela tako, da bi upoštevali delovno krivuljo, z dviganjem in padanjem storilnosti. Tudi za našo tovarno imamo primer take delovne krivulje (glej diagram 1.), ki smo jih dobili na osnovi podatkov, zbranih leta 1957 v Pripravi dela. Ker novejših podatkov ni, nam za ponazoritev služijo ti podatki, kdaj, po kakšnih vidikih naj bi uvajali glasbo. Prej moramo to delovno krivuljo še nadalje razčleniti, saj je nastala po natovarjanju — superpoziciji raznih krivulj, raznih činiteljev dela. Delo lahko razčlenimo v naslednje pojave — komponente (glej diagram 2.): 1. ogrevanje v delo: Storilnost je zaradi tega pojava med prvo uro nižja kot med naslednjimi, ko se postopno dviga. Ta pojav je možno zaslediti pri vsakem delu, saj je nemogoče začeti s 100 % učinkovitostjo. Najdaljša doba ogrevanja v delo je v ponedeljek in po praznikih (temu bi moral biti prirejen spored glasbe!); 2. začetni zalet: ta faza je pravo nasprotje prejšnjega pojava — ogrevanja v delo, Navdušenost in pripravljenost za delo sta navadno naj večja na začetku dela. Te značilnosti v' našem primeru ni bilo mogoče opaziti, ker so bili podatki zbrani na stalnem delu. Ugotovimo jo lahko navadno pri novem delu; 3. končni zalet: konec dneva prinaša svetle perspektive in se napno vse sile. Včasih je ta končni zalet tudi v našem primeru tako velik, da doseže celo najvišjo raven storilnosti. Kadar se tak učinek poj&vi, da včasih slutiti,, da v delo niso bile viožene vse sile; 4. utrujenost: najbolj ¿izmed vseh činiteljev vpliva utrujenost. Nekateri jo imenujejo celo upad delovne storilnosti. Največji so njeni vplivi proti koncu delovnega dneva in proti koncu tedna, navadno v petek. Borba proti utrujenosti tudi z glasbo — je eden osnovnih problemov sodobne psihologije dela. Naloga glasbe je, da te činitelje dela1 podpre v pozitivnem smislu tako, da bi bila delovna krivulja kar najbolj izravnana, zato je treba glasbo uvajati po naslednjih vidikih (v katerih pa ne smemo videti nekih togih, za vselej določenih pravil): a) na začetku delovnega časa 10 do 15 minut in 10 minut po samem začetku, za pospešitev ogrevanja, da gre krivulja dela hitreje navzgor, da vzbudimo ali podaljšamo dobo začetnega poleta, da dosežemo hitrejše vklapljanje strojev (diagrami uporabe električne energije — tudi v telefonski centrali — kažejo, da se stroji vklopijo in delajo pod polno obremenitvijo šele 20 minut po začetku delovnega časa). V tem obdobju je najbolj ustrezna živahna, vedra iglasba^S koračnice, polke in podobno; b) glasbo je'treba uvesti ob prvih znakih utrujenosti, naveličanosti; v našem, primeru (podatki se nanašajo na študijo iz leta 1957, ko je bil odmor od 10. do 10.15), bi bilo to od pol devetih naprej, približno 10 minut. Glasba služi tukaj za poživitev, ustrezajo pa valčki, polke, morda tudi operetna glasba, za nekatere prostore pa morda celo nekatere oblike pomirjevalne glasbe;- c) med odmorom koristijo občasni glasbeni vložki, paziti pa je treba, da glasbe ne predvajamo ves odmor, ker marsikdo hoče imeti vsaj nekaj " »popolnega« miru in pa zaradi tega, ker daljše predvajanje glasbe ne dosega svojega funkcionalnega namena, ne služi delu, dasi bi si včasih želeli še več' glasbe. V tem času morda ustreza predva- janje vokalne in pa tudi resnejše glasbe — popularne klašike II in jo je možno vključiti tudi v oddelke s pretežno umskim delom. Po odmoru spet vključimo glasbo za največ 10 minut, da bi dosegli hitrejše ogrevanje; č) pri ponovnih pojavih utrujenosti, nekako okrog 11.30, je umestno uvesti še zadnji, 10 do 20 minutni glasbeni vložek (podobno kot pri prvih pojavih utrujenosti, vendar z bolj poudarjenim ritmom), zaradi večje mere škodljivih učinkov utrujenosti. Zadnjih dvajset minut pred koncem delovne izmene glasbe nikakor ne smemo predvajati, ker bi služila kot znak -za pospravljanje in za odhod domov. Razpored odmorov, kakršen velja pri nas, zahteva nove študije krivulj, ker se bo z drugo časovno zaporednostjo odmorov in s spremenjenimi pogoji dela z gotovostjo spremenila tudi delovna krivulja, ki nam je služila za ponazoritev. ■ Nekateri psihologi napovedujejo, da bo glasba pridobila na pomenu, postala bo življenjska potreba, nujnost pri delu. Če je prej pomenila preprostemu delovnemu človeku golo sredstvo za višjo storilnost dela, bo delavcu v prihodnje pomenila del življenjske potrebe po ugodju,- po doživetju sproščenosti. PROIZVODNJA NA GORENJSKEM V LETU 1960 Letos se bo v kranjskem okraju povečala vrednost celotne'proizvodnje': za 13 milijard dinarjev in bo znašala, 126,600,000.000 dinarjev. Celotna industrijska proizvodnja bo najmanj za 10,5 % večja kot lani. Letošnji družbeni plan okraja Kranj poleg drugega predvideva tudi večje investicije: negospodarske za 177,8 % in gospodarske 38,1 % večje kot lani. Na Gorenjskem bo skupno investiranih okoli 10 milijard dinarjev. • INTa podlagi višje produktivnosti dela se letos predvideva povečanje skupnih osebnih dohodkov za okoli 19 %,; realna osebna potrošnja pa bo večja za 7 %. Sl. HTZ OPOZARJA V zadnjem času se pogostokrat dogaja, da nekateri člani kolektiva uveljavljajo zahtevo za naknadno prizanje obratne nezgode, ko morajo zaradi kasnejših komplikacij stopiti v bolniški stalež. S tem v zvezi opozarjamo vse člane delovnega kolektiva, naj se v smislu določil člena 19. in 21. internega pravilnika HTZ, javijo zaradi prve pomoči v industrijski ambulanti tovarne v vseh primerih, ko so pri delu utrpeli kakršnokoli, četudi še tako majhno poškodbo, ki ne daje slutiti, da bo imela za posledico bolniški dopust. Industrijska ambulanta nudi takoj strokovno prvti pomoč, katere cilje je, preprečiti morebitne kasnejše komplikacije na poškodavnih delih telesa. V smislu internega pravilnika HTZ v prihodnje ne bodo mogli biti" priznani kot obratne nezgode vsi tisti primeri, nastali zaradi kasnejših komplikacij, kjer bo ugotovljeno, da prva pomoč ni bila iskana takoj po nastali poškodbi. Člen 19. HTZ pravilnika pravi: po vsaki, tudi najmanjši obratni nezgodi (prav tako po nezgodi na poti na delo in z dela), se mora ponesrečeni takoj javiti osebi, ki je v njegovem oddelku določena za nudenje prve pomoči in v industrijski oziroma obratni ambulanti. Člen 21. HTZ pravilnika pravi: vsak primer nudenja prve pomoči mora biti zabeležen v evidenčni knjigi, ki mora biti pri vsaki omarici za prvo pomoč in v industrijski ambulanti. TOVARISI-CE! Veliko je poškodb, ki nastajajo zaradi prehitrega, nepravilnega, ali pa prevelikega napora pri dviganju zabojev in drugih .težjih predmetov. Opozarjamo vas, bodite pri dviganju bremen previdni in upoštevajte osnovna načela varnosti, ki so: 1. pravilna ocenitev lastne moči; 2. pravilen položaj in drža telesa pri dviganju in prenašanju bremen; 3. pregled poti, po kateri breme prenašamo. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega predragega Staneta Robasa, vsem, ki so darovali cvetje, in ing. Stanetu Fonu za poslovilne besede in vsem, ki sočustvujete z nami ob tako tragični izgubi, naša iskrena zahvala. Marjan Robas, brat, sestre in starši Kranj, 25. aprila 1960 ZAKAJ ČRNI? Iz glasila Beograjskega sejma »Sajam-ska tribuna«, št. 3/1960 povzemamo sestavek iz rubrike — sodobno oblikovanje, pod naslovom: »Zakaj črni?« Neki Nemec je napisal knjižico o tem, kako grozljiva in zastrašujoča je, zlasti za otroško psiho, črna bakelitna škatlja telefona. To je bilo zlasti očitno še pred leti, ko so bile že tudi same oblike telefonskih aparatov take, da so v človeku vzbujale odpor in nekam mučen vtis. V zadnjih letih se je oblika telefona precej izpopolnila, povsod po svetu pa še vedno eksperimentirajo z raznimi oblikami telefona, glede okolja, kjer bo ta telefon montiran in glede načina njegove uporabe. Prav tako eksperimentirajo tudi z barvami, in sicer s svetlimi, pastelnimi barvami. A pri nas ostaja bakelitna telefonska škatlja še vedno črna! Navadno so naši poslovni prostori opremljeni z lahko, mo-merno opremo, njihovi zidovi obarvani s svetlimi, pastelnimi barvami, vendar pa črn telefon v tem okolju, kot temen madež, deluje dokaj neprijetno, utrujajoče. Zagovorniki telefona črne barve navadno vztrajajo pri tem, da je črna barva telefonov bolj simbolična, vpadljiva in bolj praktična, ker se take manj opazi umazanost telefona. Seveda so ti razlogi kaj jalovi. Ne moremo trditi, da bi bila črna barva telefona danes, ko je telefon tako poznana in dnevno tako pogosto uporabljana naprava, simbolična, saj prav zaradi tega telefonu ni potrebna nikakršna simbolika. Kar zadeva vpadljivost, vsekakor obstajajo barve, ki so neprimerno bolj vpadljive kot črna, če bi pač telefon že moral biti vpadljive barve. Prav tako pa ne drži, da bi se telefoni črne barve ne mazali tako, kot telefoni svetlejših barv. In menda ne bomo ostali pri tem, da telefonov ne bomo izdelovali v prikladnejših barvah, ker bi se na njih umazanost baje bolj videla. Naše tovarne pa še kljub temu izdelujejo črne in naši kupci so še vedno prisiljeni kupovati telefone neprijetne, toda »praktične« in »simbolične« črne barve. AK OD MATTERHOMA DO MONT BLANCA - (Nadaljevanje iz številke 4) Kdor hoče na Matterhorn, . mora vstopiti 'v greben še v trdi' temi. Tudi nam to ni bilo prizaneseno. Vstali 'smo prav 'za prav že sredi noči in še krepko zaspani zlezli iz šotorov. Seveda je bilo vreme tedaj za nas najbolj važno vprašanje. Zbrali smo vse svoje vremensko znanje in izkušnje s planin, vendar nam to jutro le ni bilo preveč po godu. Zadaj za vrhom Monte Roso so. namreč neprestano švigali 'grozeči bliski, znak za gornike, da lepo vreme ne bo več dolgo vzdržalo. Kljub temu pa nismo smeli oklevati. Naš čas za bivanje v tem čudovitem gorskem svetu je bil kratko odmerjen. V pojemajočem /luninem svitu smo so napotili po poiti h . koči, Hornih Kot drobne sence smo se vpenjali po grebenu, ki se vleče vse do vrha Matterhorna in za kočo dobi 'ime greben Hornli. Ko smo dospeli do koče, je bilo okrog nje še vse tiho in mimo, kot v njej ne bi bilo žive duše. Toda brž po našem prihodu je koča zaživela. Težka macesnova vrata so zaškripala v tišino mladega jutra. Iz koče so drug za drugim prihajali plezalci in se jeli razgledovati po vremenu. Govoril so francosko, nemško in italijansko. Videti je bilo, da tudi njim vreme hi bilo po godu, zato smo prisluhnili njihovemu mnenju. Računali smo, da kaj več vedo o Tfrememi v teh krajih, kar bi znalo 'biti za nas zelo koristno. V naše veliko zadovoljstvo tudi oni niso oklevali, pač pa so sklenili vstopiti v greben kot mi. Torej na turi le ne bomo sami! Pridružili smo se tujim alpinistom in skupaj odšli do vstopa. Medtem ko smo prve raztežaje začeli plezati še v temi, se je izredno hitro, zdanilo. Čakalo nas je prijetno presenečenje — čudovit razgled! Tam v daljavi, kjer je nebo krvavelo v bliskih, so se raztezale mogočne Bernske Alpe, v-katerih kraljuje in 'kljubuje marsikateremu gorniku edinstvena . stena Eigerja. Zal se nismo smeli preveč zadrževati in uživati razgled, ki nas Proti taborišču Col