279. številka. Trst, v petek 6. decembra 1901. Tečaj XXVI „BdiBMt ■ I'.a>ii •■bral aa 4ae. ruun sedelj ta p-auikov. ob 4. uri ivečer. Ktrofslnt xbbU : ta eeio leto ........Si kroa m pol leta .........12 „ v* V trt l?ta ........ % n ta d mesec........ 3 kroni Auoćciao ii plaievati nmprej. N* na-r »- cm »»rilnien^ r»*rn<*r. me oorava n« irt. r*o tv/Sakarnah v T ratu prodajajo po-sma-ue Številke po t atotink (S avČ.i; l.m Trata pa po 3 stotink (4 nvč.l Telefon AtT. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti j« moč! Očital ■a računajo po vratah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom Poalana, osmrtnice in javne zahvale domači ogiaai itd. se računajo po pogodbe Val dopiai naj ae pošiljajo uredalAtva Nsfrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apraTHištro. Naročnino in oglu« j* plačevati loco Trst. Urednlltvo lu tiskarna se uahajata v oliei Oariutia šiv. 12. ITpravnlStvo, In aprejemauje tnseratov v ulici Moli* piccolo Stv. II. nad*tr. isdajatelj in odgovorni u'eduik Frio Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Manifestacija v Trstu. Naše ljudsko-šolsko vprašanje. {fiovor dra. hil Bera nalog, da poročam o našem šolskem vprašanji! v Trstu in sicer ozirom na to, da se že od zadetka, ko smo se zaceli I »orili za slovenske ljudske šole v Tratil, pečam n tein vprašanjem. Ne pričakujte od mene, da vam bom dokazoval potreb i in važnost slovenskih šol za tržaške Slovence, ker to potrebo čutimo vsi, tako, da ni potrebno niti govoriti o tem. To važnost ljudskih šol za nas pa čutijo tudi naši nasprotniki, kateri nam ravno radi tepa odrekajo ta duševni kruh, ker hočejo, da umremo od duševne lakote, ker hočejo, da jw»pinemo ! In ne odrekajo nam samo Italijani te^a duševnega kruha, ampak tudi vlada rama, kakor razvidite iz naslednjih podatkov. Znano vam je vsem, da se vprašanje slovenskih ljudskih šol v Trstu vleče že od 1. 1884. Leta 1**1. je vložilo 1429 slovenskih sta riše v prošnjo za slovenske ljudske š<>le v Trstu za 7 starišev pritožilo na c. kr. miniater-tvo bog«JČ»stja in nauka iu sicer z re kurzom de praes. 10 i 1*87. Pričakovati je bilo, da ta najv.šja inštanca, ki bi morala v prvem redu biti čuvarica zakonov, da pravo Slovencem in da naloži občini, naj ustanovi za Slovence potiebne ljudske šole! Ali prito-žitelji so se kruto prevarili! Ministerstvo se namreč sploh ni pečalo z vprašanjem potrebe slovenskih ljudskih šol v Trstu, ampak je prosto reklo, da politično društvo »Edinost« nima pravice, nima legitimacije v to, da rekurira v imenu slov. starišev ter je iz tega formalnega razloga odbilo rekurz. Torej pol. društvo »Edinost«, ki je po svojih statutih že pooblaščeno pečati se s šolskimi vprašanji in ki je v dotični prošnji bilo izrecno v to: pooblaščeno, to društvo da nima pravice rekurirati ! In iz takega razloga se je odbil odnosni utok !! V* tem štadiju je bila meni poverjena čast, da napravim pritožbo na upravno sodišče. To je bilo 1. 1888. V pritožbi proti odločbi ministerstva za bogočastje in nauk sem naglašal, kakor se je naglašalo poprej, da je pol. društvo »Edinost« legitimirano, ali upravno sodišče je bilo tudi menenja, da pol. društvo »Edinost« nima pravice nastopati, da-si ima to v statutih in da-si je bilo izrecno pooblaščeno v to! Tako je končala prva naša Odiseja, prvi križevi pot za slovenske ljudske šole v Trstu! Naši slovenski stariši pa se niso dali prestrašiti — in zato vsa čast in hvala jim. Kajti ravno to je najboljši znak, da naš slovenski živelj živi krepko in hoče živeti. Leta 1892 napravili so namreč drugo prošnjo in sicer naravnost na c. kr. namestni-štvo, in to radi tega, ker ni bilo nikakega dvoma, da bi jo magistrat kar a liraine odbil. Ta prošnja je bila vložena v imenu Jakoba Per-havca in drugov. To prošnjo so podpisali ne samosi. stariši, ampak tudi slov. davkoplačevalci v Trstu in se je zahtevalo od c. kr namest-ništva, da kakor deželna c. kr. šolska oblast naloži mestnemu svetu, oziroma magistratu tržaškemu, da na mestne stroške in v primernih krajih mesta tržaškega ustanovi ljudske šole so slovenskim naučnim jezikom, ali vsaj slovenske paralelke; ali pa da ukrene potrebno, da država, kakor za Nemce, tako za Slovence tržaške ustanovi ljudske šole se slovenskim naučnim jezikom. Narmstiištvo je poslalo to prošnjo na magistrat, da se isti izjavi o njej. V seji 22. maja 1894 — torej po dveh letih — prišlo je odnosno poročilo šolskega odseka na dnevni red. Ni potrebno, d a Vara povem, kaj seje ob tej priliki govorilo in kako se je dokazovalo, da slovenske šole v Trstu niso po -i trebne ; zadostuje, da Vam povem, da se je • po zaslišanju dotičnih starišev sklenilo, da mestni svet tržaški nikdar ne dovoli, da se v okrožju mesta ustanovijo šole se slovenskim učnim jezikom in da se bo ist: z vsemi sredstvi proti istim upiral ter čuval svete, nedi »ta kij i ve pravice, katerih varovanje , da mu je poverjeno. Ta sklep je bil seveda vsprejet z vsetni glasovi proti onim slovenskih svetovalcev. Svetovalec dr. S a n c i n se je protivil temu sklepu in je dokazoval potrebo ustano-' vitve slov. ljudskih š >1 v Trstu. Njegovi argumenti so aktueini ozirom na zahtevo itali-jjanske univerze v Trstu, s katero se nam je danes tudi pečati. V svojem govoru je naglašal po priliki tako-le : Ce je mestni svet zahteval od vlade, da se za 800.000 Italijanov ustanovi univerza, potem se meni zdi, da ni pretirana zahteva po ljudski šoli za Slovence v Trstu; in če magistrat tržaški vzdržuje italijaoske ljudske šole v okolici, opravičeno mi se zdi, da ustanovi iu vzdržuje take tudi v mestu za Slovence. Potem se je omenjeni g. svetovalec skliceval na šolske programe c. kr. ljudskih šol v Trstu od 1. 1893., iz katerih je razvidno, da so to leto pohajali šolo 203 slovenski otroci možketra in 123 otrok ženskega spola, torej skupaj 326 otrok, h katerim je prišteti še 320 slovenskih otrok, ki so v istem letu zahajali v šolo pri sv. Jakobu, kar ustvarja število od 646 slovenskih otrok, dolžnih pohajati v šolo. Ta govor seveda ni nič pomagal in so, kakor sem že omenil, sklenili, da za Slovence ne ustanove nobene ljudske šole v Trstu. Omenjeni sklep mestnega sveta tržaškega je bil predložen c. kr. namestništvu, katero je z odločbo od dne 1. julija 1894 razsodilo, da se prošnja za ustanovitev slov. ljudskih šol v Trstu — odbije. V razlogih najdemo i9te stare litanije o štirih kilometrih. Namestništvo je priznalo sicer, da obstoji potrebno povprečno število otrok, dolžnih pohajati šolo. Po zakonu zadostuje namreč povprečno letno število 40 otrok, dočim so komisijonalne poizvedbe s prositelji dokazale povprečno letno število 170 otrok, a bi jih mi lahko izkazali tudi na tisoče otrok — ali namestništvo je vendar odbilo prošnjo, češ, da se v bližnji okolici nahajajo slovenske ljudske šole, ki niso oddaljene več nego 4 kilometre od me-sts, v katere naj zahajajo slovenski otroci iz Trsta. Jaz bi sedaj samo vprašal, kaj bi vlada rekla, če b: Nemci, ako bi jih bilo toliko v Trstu, zahtevali, da se za njih otroke ustanove nemške ljudske šole ?! Jaz torej pra-šain samo, da-li bi tudi njih pošiljali v šole v Rojan, Barkovlje itd.?! Proti tej odločbi c. kr. namestništva vložil sem 7. avg. 1894, kakor pooblaščenec, utok na c. k. ministerstvo bogočastja in nauka in isto je potem z rešitvijo od dne 23. avg. 1895 — torej eno leto potem — kasiralo t. j. uničilo odločbo namestništva radi pomanjkljivega postopanja. Ta razsodba je namreč izrazila princip, da b e ne sme gledati samo na kilometre, ampak t u d i n a p o t r e b o ter je namestništvo istočasno dalo nalog tržaškemu magistratu, da so v tem oziru vrše zopet poizvedbe. Ozirom na to odločbo je v seji 14. aprila 1897. poročal asesor Stocovich tako-le : Proti odločbi c. kr. namestništva od dne 1. julija 1894., katero je slavni mestni svet v seji od dne 12. julija 1894 vzel na u god n o znanje iu s katero se je izreklo, da tržaška občina ni dolžna ustanoviti in vzdrža-vaii slovenske ljudske šole v okrožju mesta tržaškega in s katero so se odbile prošnje Jakoba Vodopivca in drugov, Josipu Besednjaka in drugov, Autona Klun in drugov in Jakoba PerLavca in drugov, vložili so prositelji utok na c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk in isto je z odlokom 23. avgusta 1895 kasiralo odločbo namestništva kakor pomanjkljivo, v kolikor so se z isto omenjene prošnje odbile, ker da ne obstajajo vsi pogoji ij 59 občnega šolskega zakona ter je bila prošnja zavržena iz razloga, da ne obstoji oddaljenost, zahtevana po citiranem Jj ; dočira se protistavlja, da, ker za Trst ne obstajajo še deželni izvršilni zakoni k § 59., se iz tega razloga ne bi mogel citirani £ uporabiti na vprašavni slučaj in da bi bilo bolje, držati se odnosne ustanove političnega reda za elementarne šole; z ozirom ni to pa, da v mestu Trstu, ki ustvarja skupaj z okolico eno šolsko občino, obstajejo že ljudske šole s slovenskim naučnim jezikom in da ne gre za to, da se ustanovi kaka šola v šolski občini, katera bi se še le morala ustanoviti, temveč v občini, ki že obstoji : ne morejo se upotrebi ti zakonske določbe o ustanovitvi ljudskih šol iu posebno citiranega § 59, in to tem manje, ker se zahteva ustanovitev šole na temelju čl. XIX. državnega temeljnega zakona od 21. decemlrra 1867 (o občih pravicah državljanov), za čegar izvršitev pa manjkajo pozitivne zakonske ustanove. Visoko c. kr. namestništvo, kateremu je naloženo, da v tej stvari izda novo rešitev izključno se stališča potrebe pouka slovenske narodnosti v Trstu, naložilo je z odlokom od dne 8. februvarja 1896 in 11. avgusta 1896 magistratu, soglasno s prej omenjenim odlokom c. kr. ministerstva, da se jej v popolnitev komisijskih poizvedel) predloži eno topografično karto, iz katere bi izhajal položaj obstoječih slov. šol in onih delov mesta in okolice, v katerih največ prebiva slovensko prebivalstvo in da naznani še število otrok, obvezanih pohajati obstoječe slov. šole, in onih, ki jih pohajajo. Temu nalogu je mestni magistrat odgovoril z obvestilom od dne 6. junija 1896, da zahteve, da se v Trstu ustanove slov. šole ne odgovarjajo pravim realnim po-'trebam tukaj bivajočih Slovencev. »Od 344 učencev, ki so pohajali privatno slovensko ljudsko šol sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, stanovalo jih je 123 izven okrožja mesta in od teh 50 v Sv. M. Magd. Gornji, 5 v Sv. M. Magd. Spodnji, 20 v Kocolu, 12 v Skednju in 6 na Vrdeli. V istem obvestilu naznanil je magistrat namestništvu, da se največi del prebivalstva, ki govori slovenski jezik, nahaja blizu okrožja mesta in blizu cest, ki vodijo do slov. ljudskih šol v okolici itd.« Na to je predlagal omenjeni gospod asesor v imenu šolske komisije nastopni sklep, ki je bil tudi enoglasno vsprejet razun glasov slov. okoličanskih svetovalcev. »Dočim mestni svet ne nahaja za potrebno, da pošlje kakega zastopnika na komisijske poizvedbe, ki jih bo moral magistrat vsled naloga ces, kr. namestništva storiti v pogledu ustanovitev slovenskih ljudskih šol v okrožju mesta, potrjuje še enkrat svojo v seji dne 14. septembra 1892 in 23. maja 1894 sklenjeno izjavo, da on nikoli ne dovoli, da se v okrožju mesta Trst ustanove in v;.državajo na troske mesta šole, z naučnim jezikom, ki ni italijanski«. Na to so se zopet preslišavali stariši ter je izdalo namestništvo novo odločbo. Yrsi smo pričakevali, da bo ta odločba, v smislu navodil visokega miuisterstva, ugodna za Slovence. Ali pravarili smo se. Namestništvo je sicer zopet priznalo, d a imamo zadostno število otrok, ali prišlo je zopet do sklepa, da se šole mora meriti po kilometrih, da Slovenci imajo blizu dosti slovenskih ljudskih šol in da je večina teh otrok, za katere se zahteva šola na meji okrožja mesta, torej blizu okolice. Ker smo se mi, da dokažemo, da obstoji potrebno število »lovenskih otrok, dolžnih pohajati šolo, sklicevali na volitve v V. kuriji, se nam ja odgovorilo, da to ni noben dokaz, ker da so v V. kuriji lahko mnogi Italijani glasovali za slovenskega kandidata (!!); sploh pa da je ljudsko štetje normativno. Pri nas v Avstriji pa nimamo rubrike »narodnost« v popisnih polah za ljudsko štetje, ampak le »občevalni jezik« ! In oblasti nas silijo, da napišemo jezik, katerega govorimo v našem javnem življenju, torej italijanski, ako smo prisiljeni z Italijani občevati v italijanščini, ker ti poslednji ne poznajo drugega jezika. Kedar se vrši ljudsko štetje, se nam vedno povdarja, da narodnost nima ničesar opraviti z o b-čevalnim jezikom. Ko pa se je ljudsko štetje izvršilo, merijo nam naše narodne pravice po istem rezultatu ljudskega štetja, katero ue pozna rubrike »narodnost«. In fako ljudsko štetje naj bi bilo normativno! ! Proti omenjeni odločbi namestništva smo se pritožili zopet dne 7. junija 1899 na visoko ministerstvo za bogočastje in nauk in od tega časa ne vemo, v kakem stadiju »e nali a j a naše vprašanje. Će se kaj praša na namestništvu, kako stoji naša š>l-k» zadeva, se dobiva stereotipni od-gnvor: »D a s is t eine oolnvere F rage!« (To je težko vprašanje!). Seveda, kedar bi se moralo storiti kaj na našo korist, je to vselej »težko vprašanje«, kedar se pa ima odločiti proti nam, gre stvar lahko in hitro, kakor je zgoddo z ravno omenjeno odločbo c. k. naraestništva. Dokler je bilo vprašanje »lahko«, reševali so je po 'J—3 lotili, sedaj, ko je isto p »stalo »težko«, ko se ne da zahteva kar tako odbiti, si' lie rešuje ve«-! Statistika pa nam dokazuje, da mej tem in vkljub vsem težavam mi napredujemo neprestano. Pov-darjat' rai je namreč, da je število naših šolskih otr-.k na e. kr. ljudduh šolah od 452 do leta liMK) naraslo na 559 in na šoli sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu nad 400. Kolik" na^ h otrok pa ne najde prostora ne na c. kr. ljudski šoli, ne ua Ciril-Metodijevi šoli ! Koliko otrok zapisujejo nezavedni sta-riši za Lahe aii Nemce! In slednjič: koliko se jih zapiše tak<» proti volji starišev ! Opravičena je torej trditev, da število slovenskih šolskih otrok znaša nekaj tisoč! Potreba je torej dokazana, ali ravno tako ;e dokazano, da ne občina ne vlada ni-mati volje uiti odgovoriti na naše prošnje in pritožbe, katerih prve so bile vložene že 1. 1883! Mi ue zahtevamo druzega, nego da nam jih sploh rešijo ! In če nam jih tudi odbijejo, pa borno inogli vsaj nastopiti pot na upravuo sodišče! In to nam bo gotovo moralo dati pravo! Saj je tudi drugod, n. pr. nemškim ediitom v Galiciji pod sličnim i okolnostrni pripoznalo pravico do šole. V naši borbi /a slovenske ljudske šole se že ne vemo kam obrnili ! A Bog varuj, ako bi mi delali, kakor delajo Italijani, ki imajo pomoči od vseh strani ! Bog varuj, ako bi se mi do kakih tujih državljanov obrndi za pomoč, kakor to delajo Italijani in Nemci 1 Italijani imajo v Italiji društvo »Dante Aleghieri«, od katerega dobivajo denarne podpore, da itali-jaruzirajo Slovence in Hrvate v Avstriji, Nemi'i pa imajo društvo »Allgemeiuer deu-tscher Schulverein«, s katerega pomočjo ger-ma nizi rajo Slovence in t'ehe v Avstriji. In na tem se nikdo ue izpodtika. Ako pa bi se mi istotako hoteli obračati do bratskega naroda v mogočni slovanski državi Rusiji, potem je gotovo, da bi nas kar vse p o z a p r 1 i. t Mej zl*»rovalci je navstalo. ko je govornik izustil besedo »Rtišija«, tako burno odobravanje in ploskanje, kakor ga še nismo opazili ua nol>enem shodu. Ko pa je zastopnik vlade protestiral proti takemu izvajanju, je govornik, ki se ni dal preplašiti po tem protestu, nadaljeval lako-le): Isto pravico, s katero se Italijani obračajo r Italijo, z isto pravico, s katero sc Nemci obračajo v iiermauijo: isto pravico imamo tudi mi Sloveuei, da se /.a kulturno pomoč obračamo do Busije! Mi se nismo dosedaj še nikdar obrnili do Kusije za kako pomoč, ali. ako se bo z nami še nadalje tako postopalo. bomo prisiljeni v to. S tem sem konstatira! le takte in naše enake pravice. (Viharno, dolgotrajno odobravanje in frenet-čni živio-klici.) Politični pregled. V TRSTU dne 6 - lecem bra 1301 Deielnozborske volitve na Pri-morskem Na včerajšnjih deželnozborskih volitvah bili so nadalje izvoljeni : v politič nem okraju Gradiška: kandidata laske na-roduo-li!>eralne stranke, vitez Dottori in Vin-cenc Michieli, jednoglasno ; istotako sta bila izvoljena jednoglasno v poreškera političnem okraju kendidata laške stranke Anton Avr. Mianich in dr. Silvester Venier. Osem slovenskih volilnih mož ni došlo k volitvam. V pazinskem [»olitičnem okraju pa sta bila izvoljena kandidata naše narodne stranke dr. Matko L# a g i n j a in dr. Diuko Trinajst i r, oba jednoglasno. Za koperski okraj sta bila z vsemi proti 20 glasom voljena naša kandidata J. K o m p a r e in dr. M. T r i-n a j s t i <:. Istotako sta bila jednoglasno izvoljena na Krku naša kandidata S me Kvirin Ko-zulič in župnik Ante Andrijčič. Naše ljudstvo po Istri se je torej vrlo Iržalo. Do novih pridobitev sami nismo imeli nade ob sedanjih razmerah; nam je bilo glavno, da uničimo nade nasprotnikov, ki so segale celo toliko daleč, da ini iziđemo popolnoma uničeni iz tega volilnega boja. Kar smo hoteli doseči, na kar smo mislili, kar nam je bilo glavno, to nam je vsj»elo in ne le vspelo, ampak vspelo uprav sijajno: ne le da smo ohranili pozicije, ampak vse po-v sodi je opažati vzbujanje d u-h o v. Naše ljudstvo se je pokazalo lepo disciplinirano ! Včerajšnje volitve govore: od 8 kandidatov naših, ki smo jih postavili v kmečkih občinah sta bila dva izvoljena z veliko večino, šest njih pa enoglasno. Narod po deželi je torej uprav sijajao posvedočil svojo ekzistenco; sedaj naj se naši ljudje po mestih store svojo dolžnost!! Ii proračunskega odseka. Začetkom seje je odsek vsprej d zakonski načrt, ki spreminja določila zakona od dne 1. maja 1. glede plač in mirovni ne učnega nsobja na rimsko-katoliških in grško katoli-škik škofijskih semeniščih, kakor tudi na centralnih semeniščih v Gorici in Zadrti. Na to je odsek nadaljeval razpravo o proračunu in sicer o točki : »Pošte in brzojavi«. Trgovinski minister, baron Call, je obljubil, tla ukrene vse mogoče za razširjenje telefonske mreže in za hitro zboljšanje razmer poštnih ekspeditorjev in manipulant »v. Posl. V u k o v i d je predložil resolucijo, ki poživlja vlado, naj spo|>olni poštno zvezo z V shodom in naj ustanovi poštne urade v Sitoplju, Prištini in Monastiru. Zihteval je, naj se zboljša pomorska poštna služita z Dalmacijo ter se je pritoževal proti samolaškemu dopisovanju za-derske poštne direkcije s podrejenimi uradi. Slednjič je stavil še resolucijo, zihtevajočo telefonsko zvezo med Trstom in Reko, od-uoauo Opatijo. Posl. M a 1 f a t t i je zahteval razširjenje telefonske zveze v Trentinu. Posl. dr. R i z z i je zahteval, naj vlada podvoji subvencijo p i -robrodni družbi Istra-Trst, ki dobiva sedaj za prevažanje pošte 24.00O K letne subven-c je. Govornik je rekel, da stoji ta družba v jako slabih gmotnih razmerah in da je za minolo leto svojim delničarjem plačala samo 10/o dividende. Posl. dr. Rizzi je nadalje zahteval, naj se Trst telefonično zveže z istr- skimi mesti ter z Gorico in Reko ter naj se taksa ze telefonični pogovor med Dunajem in Trstom izjednači s takso za pogovore med Dunajem in Reko. (Taksa Dunaj-Trst znaša 3 krone, Dunaj Reka pa 2 kroni.) Nemiki duh. Na manifestacijskem shodi: v Kraljevih vinogradih pri Pragi pred-raino'o nedeljo, ustanovitvi vseučilišč v Ljubljani, Krnu in v Lvovu v prilog, je državni poslanec Hori ca izttnil naitipae besede: Nov duh se mora naseliti na vseučiliščih. Barbarski duh treba udušiti in ga nadomestiti z novo, nežno-čutno slovansko civilizacijo. — Mož, ki je svetoval Nemcem, naj Cehom razbijejo črepinje, je dika nemških vseučilišč! S »Iski nadzornik \Vinter v Vre-šenu, ki je dal nežne poljske otročiče pretepati, ker niso molili po nemški, je bil vzgojen na nemškem vseučilišču. Sodniki v Gne-zenu, ki so se mogli do sitega nasmejati poljskim materam, ker so iste menile v svo- Iz ogrske poslanske zbornice. Zbornica je rešila razpravo o idemnitetni predlogi in je prešla v razpravo o provizoriju nagodbe s Hrvatsko. Posl. Rartha je v imenu neodvisne stranke izjavil, da ista ne bo glasovala za nagodbeni provizorij, češ, da Hrvatska stane Ogrsko več milijonov. V a-d a ran v je rekel, da Hrvatska ni dežela-sestra Ogrske, temveč neločljiv del dežel krone sv. 'Štefana. Ko je govoril še mini-sterski predsednik Szell, je zbornica vsprejela provizorij. Iz državnega zbora nemškega. V včerajšnji seji državnega zbora nemškega je trgovinski minister M o I 1 e r odgovarjal na izvajanja posl. Riohterja. Na adre-«o desnice pa je rekel, da kmetijstvo je mogoče podpirati le toliko, kolikor dovoljuje sklepanje trgovinskih pogodb. Višanje carine na žita, kakor zahtevajo nekateri členi desnice, da je nemogoče. Poslanec N i s t I e r je trdil, da so bile jem prepričanju, da je tudi Krist govoril i ..... ..... V -i • i • i i * t. trgovinske pogodbe, ki jih je bil sklenil grof poljski, ti sodniki, ki so poljske matere ka- » ' » •> •> Capjivi, velika nesreča za domovino in so je zahvalil Rulo\vu in Posadowskem»i, da sta se zavzela za poljedeljstvo. Socijalist B e b e 1 je izvajal, da bo po- Siski mije saska znovali z večletnimi ječami zato, ker so svoje otroke branile preti barbarstvom, so dobili svojo omiteo na nemških vseučiliščih. Svetovalci, preiskovalni ..... , . i-ii- j-- i Ijedeljstvo imelo od novega caiinskega tarifa sodniki in redarstveni uradniki, ki se trudijo, ' _ J _ & & v ... . . i . - i --i- i * i,- 637 milijonov dobička, kateri dobiček bo da bi z nezakonitimi fredstvi udnsili poljski i J . ... .„ . .. . . rr , . . moralo plačevati revneiše ljudstvo. 1 ako p<>- narod, so tudi nemški sinovi muz. Zato treba, 1 . . . , , j. i i ■ stopanje da dovede do javnega upora, kate- da pnde enkrat vlada poštene pravce in ' J j & i . ... i .i - rega izziva sam državni kancelar, pravičnosti; in ta velika, skupnocloveska, ci— . ,r i ... .„ , . . . o, . uister M ii r t s c h je rekel, da si vilizatoricna naloga je prisojena Slovanom! , » . - v . ... , , i . . . * j . vlada štela v dolžnost imeti pred očmi skupne Za ta cilj se hočemo bojevati vsi do zadnjega _ 1 _ ' .... . interese nemške države, ne pa o llocati v stran- diha življenja svojega. 1 karskem interesu. Radi protinemškega gibanja vsled nemškega barbarstva proti pruskim Poljakom se vrše — kakor javljajo i iz Berolina od me rod Germania«. Ta list je konstatiral, v G nežnem-V rešen u ... ,. . . , .. . da se radi dogodkov se udeleževali protiavstnjskih in noto- f , ^ . , ^ •• i i simpatije vse Lvrope obračajo Polji«kom, a rično lrredentarskih demonstracij, zlasti v dru- 1 J 1 -1 štvu »Dante Alighieri. in katerih se noben rarzuJa emcem. .. . Ta list je menil, da je to skrajno ne- Cnsp: ni dotaknil z najmanjim prstom I ! O J J ^ . . zmiselno, ako se pouk v verstvu ho.;e zlo- tem ne govor: »Vossische /-tg.« 1 rabljati kakor germanizatoricno sre ra(ji katerega se ravno deli ta zbirko. pouk. P O I) L ! rt T E K 24 Za dežjem solnce sije. — Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bakovlč. — Ko mu je ptujee izginil iz-pred oči se je Edvard prijel za glavo. Pok lica vš i si v spomin vsako besedo tujčevo in predočivši si v duhu ves ta prizor, ni vedel prav, ali bdi ali panja. Ne da bi si znal prav tolmačiti govorjenje tujčevo, ne da bi umeval prav tista čudna namigovanja istega, ne da bi si mogel tolmačiti siluo razburjenje istega in pa veliko, ganljivo zanimanje zanj, ki se je kazalo v zatrdilu : jaz vas bom spremijal na skrivnem, jaz bom čuval nad vami — vendar je Edvard čutil nekaj v sebi. Kar ga je pretresalo ;n vznemirjalo, neko slutnjo, ki mu je govorila, da mu je okoja, odpočitka. Ali prinese tudi Edvardu blagodejnega in prepotrebnega odpočitka po tolikih duševnih stresljajih prebitega dneva ?! I^epel je k počitku — ali počitka ni našel. Nemirno se je premetaval po postelji. Vse mu je blodilo po glavi, misel se je po dila za mislijo. Niti toliko ni mogel, da bi misli zbral v gotovo smer. da bi jih koncen-iriial v gotovi točki, ampak duh se mu je zgubljal v nekakem kaosu, v zmešnjavi, kateri ni imel najti nikjer začetka, ni konca. In <-elo tedaj, ko je zatisnil očesi v polusnu, ni našel miru iu počitka. Razgreta fantazija je delovala dalje in v polusnu se je neprestano izogibal prepadom, ki so ga hoteli požreti: komaj se je izognil jedneinu, že je stal na robu druzega. Vsaki hip se je zbudil in planil kvišku v strahu. ■..—i.—„.j______________g—j" ---j Notorična, nepobitna, neomajna, večna Bila je zanj ena tistih strašnih noči, ki ; resnica je ta, ki jo je tu napisalo glasilo ka-izmučijo človeka bolj, nego najhuje fizično ali toliškega eentruma v drž. zboru nemškem, duševno delo dneva, tistih n^čij, katerih noče j Večega nezmisla, veče absurdnosti je res ne bit; nikoli konec. more biti, uego je pouk veronauka v jeziku, Edvardu se je zdelo, da je prebil* celo ki ni materini jezik otroka! S tem pe že a priori onemogoča dozorevanje tistega sadu, katerega ravno naj bi donašal veronauk ! ! Beseda o verskih resnicah, beseda ljubezni in pravice, naj deluje na mišljenje in srce otr>ka ! A kako naj deluje na mišljenje, ako dete ne u meje te besede ? ! In kako naj deluje na srce, če mišljenje ostaja nedotakneno ? ! »Germania« se je po vsej pravici zgražala ua tem, da se na pruskem Poljskem pouk v veronauku ponižuje v sredstvo ger-maniziranja, da se sredstvo, ki naj blaži duha in srce, zlorablja za namene nasilja in najbolj nemoralnega početja: kraje duš! Nam pa ne treba hoditi še le na prusko Poljsko, ako se hočemo zgražati na sličnem početju '. Mi poznamo kraje, ki niso na Nemškem, ampak nam veliko bližje, kraje, ki leže v državi, ki bi sicer hotela biti nemška, ali ni in ne bo, ker jej tega ne dovoljuje narava.....! V teh krajih vzdržuje država nemške ljudske šole, torej šole, v katere zahajajo otročiči najnežneje dobe. [n ker ti večnost, ko se je slednjič vendar začelo svitati. Pobit, razburjen in z razgreto glavo se je dvignil iz postelje. D »vršivši svojo skromno toaleto je pristopil k oknu. Cista, sveža sapa je kaj dobro dela razgreti glavi njegovi in je pomirljivo delovala na razburjene živce. Pomiril se je nekoliko. Po sdnih dnšev-nih erupcijah se je začela pojavljati naravna reakcija. Udajati se je jel tisterru duševnemu razpoloženju, ko človek z nekim fatalizmom pričakuje stvari, ki imajo priti, ko hoče tvegati vse in je pripravljen na vse. V takem duševnem razpoloženju je za-jahal poštnega konja in je nastopil usodno pot — proti mestu Parižkernu. Dospevši na poštni uratl v Parizu je takoj zapričel se svojimi poizvedovanji. Tu se mu je zdel najprimerneji kraj za taka poizvedovanja. (Pride še.) kraji niso nemški, tudi otročiči, ki zahajajo v rečene šole. vsaj po 90 od sto niso nemški !! Da: ko pripenjajo hoditi v šolo, ne utnejo niti jed 11 e same besede nemški ! In tem otroehVm se reronaitk podaja t nem škem jeziku S kakim vspehom — na to odgovarja že »< iermanija«, a odgovarja tudi zdravi Človeški razum ! Tudi v teh krajih se ne menijo za to, da-li veronauk doseza namen, po katerem j e d i n e m bi moral stremiti ; tudi v teh krajih jim je le do tega, da se tudi s pomočjo veronauka siri — raznarodovanje !! Kje eo ti kraji ? ! Ugibaj čitatelj, saj v to ti ne treba (»osebne fantazije ! ! V oporo ti pravimo samo: < emu sezati v daljavo, ko je zlo — tako blizu?! Tako m mogrede se lahko spominjaš tudi šolskega vprašanja tržaškega, tistega pedagt giškejja nezminla, ki je v zistem na tržaških iolaii.^. Lepe razmere. Pišejo nam; Na naših c. kr. uradih vladajo še sedaj čudne — pre-čudne razmere! Ako sem došel n. pr. na e. kr. redarstveni urad, naletam tam na uradnike, ki ne ran. Nekatere rane so globoke celo 2 cm., vendar pa je upanje, da zdravniki rešijo ženo. Ko se je reva danes v jutro zavedla, je izjavila, da jo je ranil nje lastni mož. Zdravniki so izjavili, da so bile rane provzročene s kakim trioglatim instrumentom. Ali s tem še ni bila pri kraju ta rodbinska tragedija, ampak ne je završila s smrtjo nje glavnega junaka. — Ranilec. ki je moral biti iz sebe — kakor trde novejša poročila — vsled ljubosumnosti, je begal okolo vso noč. Danes ob 6. uri zjutraj pa, slute, da mu je redarstvo za petami, je šel v hišo Cazzia v ulici Scorzeria in se je iz IV. nadstropja vrgel na ulico, kjer je obležal mrtev. Tako se je zaključila ta grozna rodbinska tragedija. Drobne vesti. A reto vanje. Policijski agent Hainau je aretiral včeraj pri sv. Jakobu neko f»tičioo« imenom Alojzija Gniu\s ild, katera je na zvit način izvabila denarja nekim ženicam pri sv. Jakobu. Tičico so odveli v kletko v ulico Tigor. P o s k u š a n o s 1 e p a r s t v o. V noči med 9 in 10 februvarja t. I. je bila okra-dena tobakarna v ulici Arcata št. 2, last Ane Demarchi. Vodja te tobakarne je brat gori imenovane, Ivan Benardon, a v t-obakarni znajo ni besedice slovenskega jezika ! In mesto da bi — ko že SMini ne znajo - |>okli- je prodajala najeta služkinja. Po inven-csli na pomoč take, ki znajo, se postavljajo tarju je bilo ukradeno za oOO kron kolekov pred človeka z običajnim »cosa la eomanda« in tobaka za 200 kron v denarju. Ker je bila Kaj želite ?». Slično se dogaja na c. kr. de-! gospodinja zavarovana proti tatvini, je na-želnem sodišču, na c. kr. poštnih, finančnih Povila zavarovalnici račun za navedeno in drugih c. k. uradih! 6voto- Cvet vseh teh .lepih« razmer pa klije ^^J I« je redarstvo doznalo, da je imena c. k. okrajnem sodišču ! novaui upravitelj imel . ponarejen ključ od Pisec teh vrstic je imel varuštvo nad tobakarne in da je v nočnih urah večkrat pok. umobolnim I. D. in je dotični dekret 7aha>! v isto. Do znalo se je tudi, da onega — ali še le na odlccno zahtevo — prejel v večera, ko je bila izvršena tatvina ni bilo v slovenskem jeziku. tobakarni toliko blaga, za kolikor je bil pred-Ko me je ta slavna sodna oblast vabila I°ien da je gori imenovani Benardon za eno ali drugo stvar, tikajočo se omenje- ™el denar in ga spravil v žep. Beuardona nega varilstva, mi je dosledno pošiljala je redarstvo prijelo in ga izročilo dež. sodniji laške pozive! Da-si sem iste zavračal s pri- k*tera ?otevo dobro Izplača poskušano merno motivacijo, se gospoda niso udali in tatvino. so mi, vkljub temu, da so vsi akti, zadeva- Velika nesreča na postaji joči omenjeno stvar, slovenski, te dni zopet južne železnice. En človek ubit. doposlali laško povabilo! Nisem zavrnil istega, Med delavci, nastavljenimi pod vodstvom ker me slučajno ni bilo doma. Šel «em torej nadzornika Luke Bukry, kateri pazijo na red na v sodnico št. XIX., ali opravil nisem niče- progah, je bil tudi 26-Ietni Fran Cefuta, eta- sar. ker navzoča dvojica gg. uradnikov ni uujoči v ulici Miramar. Temu možu je vče- znala niti l^esedice slovenski! j»tro ob 11 • nr'> vfiletl burJe' Šel sem v urad gos p. tajnika Strausa železen drog, s katerim merijo visokost nalo- in še le tu mi je bilo mogoče vdobiti človeka, *enih vagonov, padel tako močno na glavo, ki me je umel ! G os p. sodni tajnik mi je šel <*a je siromak ostal mrtev na mestu. Bližnji na roko, dasi ni bil to njega posel in vkljub delavci, videči, da se Oeluta ne gane, so li i tro temu, daje imel polne roke svojega dela; telefonirali po zdravnika z zdravniške postaje. zato mu izrekam na tem me*tu najsrčnejo Le ta hitro je prišel, ali |K>nesrečencu ni bilo zahvalo. v*eč pomoči. Opozorjene oblasti so poslale na - - __„ lice mesta oficijala Schabla in dirgenta šta- Ko sva sla z omenjenim gospodon- v c J 6 , , ,. i „ ciie, katera sta vzela potrebne podatke. Malo drugo Bobo, kjer imajo vršiti ono, za kar ' , . no/neie sta prišla na kraj nesreče tudi se sod- sem prosti, to je, da vzamejo na znanje smrt 1 J 1 J nije tir. Barzal in protokolist dr. Rangan, katera sta vse tam delujoče osebe vzela na zapisnik. Truplo nesrečnika so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Kakor dozna- jemo, se je imel Ćefuta te dni poročiti. Dratbe premičnin. V soboto, dne 7. deli rožna rodbinska tragedija. \ ulici . , i i i i i i » „„ J . cembra oh 10. uri predpoluane se bodo vslea naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- mojega varovanca, se ie tam ponovilo, kar >jem doživel v prvi dvorani — tudi tu niso znali ^slovenskega jezika in je moral prej menovani gospod sam spisati zapisnik v slovenskem jeziku, katerega umejem jaz ! S. Sergio se je to noč zgodil strašen zločin. Mož je zavratno napadel svojo lastno ženo in . , , _ , , , . J 1 J vilne stvari vršile sledeče drazoe premicam: jej zadal sedemnajst ran. Stvar je taka le : . , -- . . - ,__- J J J J | v ulici Montfort 't. o, mizarski predmeti in Tri leta temu je, ko se je 18-letna branjevka Josipina Gazet poročila s 26-letnim težakom motor; pri sv. M. M. zgornji št. 8G, hišna - oprava • v ulisi Riborgo št. 10. hišna oprava ; Antreljem Lagoj. Od začetka je Lagoj delal. .. . ~ , tJ1 ... .. . „ . ® . v ulici Crosada st. 10, hisaa oprava; v ulici in živela sta srečno. Kmalu pa je Lagoj po- . ir 1 J , Pcsce st. o, hišna oprava; v sv. Krizu stev. pustil delo in se udal pijančevanju ter hotel j ^ ^ ^^h stopnic; v ulici della živeti na pleča svoje žene. Stanovala sta v ulici S. Sergio št. 4. Slednjič se je mladi ženi grdo in neredno življenje moža pristu-dilo, tako, da je pred kakimi X dnevi zbežala od njepa iu se podala k svoji materi. To pa je Lagoja razsrdilo in grozil je svoje Ženi, da jo ubije. Včeraj je tudi res izvršil svojo grožnjo. Josipi na je prodajala svoji stvari in bližajoči sv Miklavž je bil kriv, da je izostala zunaj do 11. ure zvečer. Koje pospravila svoje reči, šla je po 11. uri sinoči vesela, ker je dobro razprodala, po ulici Madonnina. V tej ulici je srečala policijskega inšpektorja g. Valentiča iti ta jo je ustavil, češ. kaj dela ob teh urah zunaj? Žena se je opravičila in šla dalje. A ni prošlo par minut, ko je isti inšpektor slišal ob;ipen klic na pomoč. Tekel je tja, odkoder se je slišal glas. in našel na ulici S. Sergio okrvavljeno žensko na tleh. I a bila je ista mlada ženska, katero je bil zaustavil malo pred. Nadzornik je poklical nekaj bližnjih stanovalcev in ti so nesli ranjeno žensko na zdravniško postajo. Tu je dobila prvo nujno zdravniško pomoč in pozneje so jo dali prenesti v bolnišnico. Inspekcijski zdravnik dr. Rebulle je ranjeno žensk • natanjčno pregledal in uašel je na njej nič manje nego 17 še precej nevarnih valle št. 2, kuhinjska omara. Vremenski Tesinfk. Včeraj: toplomer >b 7. uri zjutraj 10 6 ob 2. uri popolud"* 11.8 C.g — Tlakoiner ob 7. uri zjutraj 763 2 — Danes piim« ob 5.03 predp. in ob 4.39 pop.; o«eka ob 10.54 predpoludne in ob 10.33 popoludne, Miklavžev večer tržaške ženske pod-rožniee družbe sv. Cirila in Metoda bo jutri, v soboto ob 4. uri popoludne v prostorih »Slovanske čitalnice«, ulica sv. Frančiška št. 2. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti, ker nekateri niso bili na jasnem, kedaj bo ta zabava. Ustopnina je 40 stotink. Miklavž prinese darila vsem malim in velikim otrokom, kar je zadosten vzrok za vsakogar, da prav gotovo pride. Veteransko podporno društvo nas prosi, naj objavimo njega členom, da se društvo (z godbo) udeleži procesije v Rojanu v nedeljo ob '». uri popol. Udje naj se zberejo v ulici Tiutore št. 5. Vssti iz ostale Primorske. X Istrski Italijani med seboj. Že zadnja »Naša Siogac je pripovedovala, tla med Italijani mesta puljskega in laškim političnim društvom za Istro navstaja oster konflikt, ker je rečeno društvo povodom sedanjih deželnozborskih volitev proglasilo kakor kandidate večinoma take ljudi, ki so -ali očitni ali tajni nasprotniki prenosu deželnega zbora v Pulj. Italijani v Pulju so kar raz-srjeni na političuo društvo, posebno radi kandidature Andreja Davanzo iz Cittanove, ker je isti vrhu vsega v »Indipendentu« porogljivo pisal o italijanski stranki v Pulju. Tako je — pravi »Naša Sloga« — italijanska stranka lepo poplačala Pulju njegovo udanost do italijanske stvari! Iz današnjega »Piccola« doznajemo, da je vse resnica, kar je pisala »Naša Sloga« in da je konflikt postal akuten. Včeraj je imelo načelništvo italijanskega političnega društva za Istro v lastnosti kakor volilni odbor — tako pripoveduje »Piccolo« — svojo sejo tu v Trstu. Predsednik je prijavil, da je ol volilnega odbora v Pu'ju dobil pismo, ki toži, da o postavljanju kandidatur za veleposestvo ni pol. društvo jemalo nikakega ozira na interese mesta Pulja. Pismo zahteva : a) naj se kandidatura Davanzo umakne, b) naj se dr. Ubaldo Scam-picchio priglasi kandidatom, c) za veliko posestvo naj se proglasi tudi jeden puljskih meščanov. Za slučaj, da politično društvo ne ustreže tem zahtevam, žuga pismo, da vsi puljski členi izstopijo iz društva in da p o-slanci mesta Pulja in puljskih kmečkih občin prestopijo v o d-k r i to opozicijo. Načelništvo —^ tako je pripovedoval dalje g. predsednik Bennati — je proučilo te za.iteve in je dolžno izjaviti, da je postopalo z vso objektivnostjo in brez vsacega nasprot-stva do mesta puljskega. Prvi [zahtevi načelništvo ne more ugoditi, pač pa je, da ustreže Puljcem, vsprejeta odpoved kandidaturi dr.a Bennatija v trg. obrtni zbornici in Ventrelle v vele posestvu, in stavlja te mandate na razpolaganje volilnemu odboru v Pulju. Mej sejo že pa je došla brzojavka stranko, nego jo ravno Bartol i in Bennati. Ta dva moža bi nas kar strla v svojem besnilu. Prvi je proglasil tisto cinično, nemoralno geslo: osar tutto! — drugi je pred sedanjimi deželnozborskimi volitvami grozil, da nijeden hrvatsko-slovenskih poslancev se ne sme povrniti v deželni zbor. Ali Bog je pravičen. Ne plaČHje vsaki dan, ali plačuje gotovo!! Vsako zlo tlelo se maščuje prej ali slej nad onim, ki je je zagrešil ! ! Bartoli je bil, Bennati je sedaj zastopnik V. kurije istrske v državnem zboru. In glej : prvi je moral o zadnjih državnozbor-skih volitvah bežati iz V. kurije v mesta, ker je postal oduren vsem in vsakomur. Sedaj pa pode oba iz trgovinske zbornice! To je silna moralna pljuska, dana od lastnih in najinteligentnejih ljudij. (Dalje na četrti strani.) kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v »katljicah v Preiidinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boijSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. KKX*KKKKXKKXXKX& * X n K n n n n n n X X X MIZARSKA ZADRUGA V GOBICI z omejenim jamstvom uaznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela pito slo?, zaloio pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve st. Petra). Konknrenoa nemogoča, ker Je blago ls prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXX r^US'&^l&^SfSfStSfSfSf & i ileKsaiider Levi Kiizil m r© ffc & rs rs m Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst, —•J TRST TOVARNA: Via lesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario it 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi pu posebnih načrtih. Cene brez konkurence. Sf SJ i »s oJ siJ 3> Sf gj ILOSTEOVASJ CEVIK ZASTONJ il FHAHO ^ £m% Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ^ XX«XXHttXX«KXXHXK PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Mo D'Anpli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metel j, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb- r mil, glavnikov, parfumov, listnic*, novčark. mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. prodajalnica (zgotovljenih oblek = „Alla citta li Triesto" = Pm Ma tovarna za posrebrnjevaiije ogledal Via Farneto štv. 10 (nM Via Gelsi). Telefon itv. 941 IV* Tovarna za ogledalne šipe vseh velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo ugodnih cenah. "VI xxxxxxxxxxxxxxxx tvrdke « EDVARD KALASCH » Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne g rt KU cene. K K K J VILJEM DALLA T0RUE J v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohtftvo doneaesrečo. • em ^ CD ! lonć. gl. 1 50: I witn'i]atno rda, da se stvar kako pokrpa za vor ob trajnem ropot nju. Izjavil je, da bi sedaj ; ali mine ne, ker — ne more. Nespo- Slovenci glasovali za od kazanje predloga na la/umljenja se bodo j>onavljala kakor posle-j učnemu odseku brez prvega čitanja, ali temu *» pn-tu^ti /«lodt., zaaiižmje. uarai tr»i ^^^ 4 loncici glil 3 »0 [j ^ rabo iste Cena 3 ^^ * • _ _ d ^ z m pumi bolesti, [Nit»*iu tohue bolrćiite, gliste, tutenic« , ■ • .. denar uaurvj P ms • o o o in {lato /.ilo /.ilr»M o o o o o o ^r ^ ŽIVOTNI BALZAM rrc«l S A L VATO R". On kri, ker je najbolji«- domače r.lruvilo jm iioiranje in »hauj«- boln/Jii, odstranjuje neč ter , r-m dalji* človeku življenj« On zdrari v«- —0i« in MM, kakor tudi druge bolezni ki so označene * n*Tmlllu pridejaitjeiu vsakemu loucuu. Cena omotu iS steklenici« 2 rld. SO nove., M*kl«MUMČ ■*■ Rld- 5o . novč. - 48 atektenlOi 8 grld. s pottaiBO ako M denar naprej »S^t^SV-s a L V A™ O R« VKJETVbii.KNV " (Hrvatsko) C/3 00 o Prof. o Karočbe naj se po-iljajo na št. i.. 11. i lil. ter CAPSULE VEGETABILE za u »j ne bole/m ---1 ■■ II I HI —i"I NAJBOLJŠE ncei D 0 (VI A Ć E FR. R I E D L A lekarna k „SALVAT0RJU' VARAŽDIN (Hrvatsko)! D R A V CD Ui 0. 5_J Vesti iz Kranjske. * Društvo »Meščanska godba« Ljubljani je imelo do sedaj dohodkov iiastiml kolajnami FRAN HLAVATY •i7.880 K st. (potu jezičnih visokih ulica Giulia št. 1 A. .„bod* koncertov), ^ov „» 37.70, K, EL ^Z^Jf^Z^^ P° ^^ * ^^ st. Meeečna plača nastavljenim godcem nosti naroda italijanskega, kajti jedinega pri- Italiji v je znašala 17.948 K 48 st. Za nakup godal . •,» t , . ... J 1 6 đtamsea Avstrije ne smemo izgubiti 5pi|og> Seja tnija da|je certov. Ako bi se število udov povilo do, DUNAJ 6. (B.) Minister za deželno 1HK)—1000, bi društvo že izhajalo. . ... , , . s , . J t brambo »e izročil zakoniki nacrt, s katerim i se podaljšuje veljavnost kontingenta novincev za I. 1902. Mepanju policije povodom zadnjih demonstracij v Lvovn: potem interpelacija istega poslanca, p katero povprašuje ministerpkfga predsednika, da li je pri volji poizvedeti od ministra za vnanje stvari, grofa Goluchovvskega, koliko resnice je na vesti, da na mer uje, ali da je i/.rekel obžalovanje na demonstracijah pred poslopjem nemškega konsulata v Lvovu. e . ... Odstop poslanca. brzojavka poročna. DUNAJ G. (B) Več listov javlja, da se Drža Vili zbor. v parlamentarn'h krogih govori, tla je posl. DUNAJ 0. <1J.) (Zbornica poslancev) Tschan odložil sv<>j državnozborski mandat. Začetkom seje je prijavil predsednik, da je V pisarni zbornice ni še nič znano o tem. Vsenemec Herzog j»oložil svoj mandat. Her- Podpora krajem, ki trpe bedo. z g je došel v zbornico in izjavil da on ni j DUNAJ »i. (B) »-Wiener Zeituug« ob-posebf'n način in brez r i rat i z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koren k tudi malih. Angleške šuetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, snigležke ščelke za zobovje čistiti, specijalitete za parftimovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. v*i nujni predhgi umakndi razun onej^a, ki se di»staje u-tan>vitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, je prešla zbornica v raz- pon* potrebnim, v krajih, ki t^pe ali katerim trrozi beda, izdati zneske do 3 milijonov kron i/, državnih sredstev. ►oooooooo o Novo tržaško iioireliflo piietje Piazza della Legna 4. p. n. gg. članovom „JWaticc hrvatske"! C;t-t mi jt* upozorim p. n. gg. povjenmiki i r lanove Matice Hrvatske . d;i it knjigi* Matičine za go<• iste ukusno vezane lno^u i ove godine kod mene naručiti. \ v/a »vi. -to sam ili ove godine juipravio za Matičine knjige, vrlo su uku-iii i oriirimilni. te odgovaraju -rim zahtjevima moderne knjigovežke vještine. Ciene vezova ,,Matičinih4' knjiga: nikBfcorinih bolečin Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. JAKOB BAMBIČ trgovec z .jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega <> 1 j a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo ua debelo in vsakovrstne pogrebe po i llroiino- — Cenike r a z p o š i l j a r r a n ko. Iiajziliernejsill cenah ' Prip>n>ča se pri najeolidnejšem delu iu f) .. .-i . ° zmernimi cenan i. rodjetje ima v zalogi bogat izbor venCCV i in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja ne glavno nbcuistvo. da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4 ) 3 z namišljenimi agenti za pogrebe, ki ho bili 8\i A fiJ že davno odpuščeni od našega podjetja. Iillfci- Trst. — Piazza S. Giovanui st. (J. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge z bobe. 1. Gjurasin : Ptice II...... Marulić : Judita...... '■>. KlaiĆ : Kreki knezovi F ranko pa ni I. 4. Turgenjev : Pripoviesti. IV. (Slav. knjiž. IX.)....... .">. Novak: I>va svijeta..... •i. Velikanović : <>tmira..... 7. Draženović: Povjest jednoga vjenčanja ........ Kuzmanović : Vitropir .... V. T. B. I malome sviotn . 1 krunu 40 lilira 1 s. 40 40 s< > (10 (i() <;o <;o KARLO FEETOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kratkega kamenja vsakovrstne uajnavadnejie do najfinejše izdelke. Priporoča se slavn. občinstva za vsakovrstne napisne ploiče in nagrobne spomenike. Sprejema naročbe za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrSi točno in po ugodnih cenah. Posto ini je odpreniu Matičinih odi m u* Matici' Hrvatske to se vezane knjige mogu i ove godine povjerio IV jedino kod mene ostalim knjigama priposlati p. n. gg. slavni knjiga. naručiti te ću ih ja zajedno povjerenicima Matice Hrvatske . Tmoljavam najuljudnije ovim putem p. n. gg. članove, da mi Što prije izvole pripostati svoju cienjenu narućbu kao i pripadajuću svotu poštanskom doznaćnicom. jer inaee necu moei efektuirat-i narućhe. U Zagrebu, mje >eca studenojfst c umu. Ivan Schneider knjigoveža „Matice Hrvatske". Frankopanska ulica br. 4. Mja ii latam kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le kat ram ne pasti 1 je Ravasini >katljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastiljc = == od ogolunjene sladke škorje ^ kat lj i ca po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kakor ludi v lekarni Pfcriola Jvroniti, Izdani, Vi-tali Vanlala«".«.; v l:»-ki: l. fcarna Prodantt; v Of>ri<.-j lt'karna CriMufiJ«ii in P.tntonl. .1 /AL0(«A DALMATINSKIH V1X iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN. ** ki toplo priporoča družinam, go>p. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Važno oznanilo! _ Podpiiani »matra »i ▼ dolžnoit javiti, da M | TINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE ki BULA VINA iz VISA, ki ee prodajajo ▼ njego-»t , Mlofi, antlizovana in ftavljena pod stalno kontrole zavstfft za kemično analizovanje, ovlaićenega od c. kr. ! svatrijskega ministerstva. Zato se etavlja na v*e sode | b boteljke kontrolna in garancijska znamka št. t37< To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minfe. «t«rstvo radi pregostega kvnrjanja rina, ki stavlja * tesno nevarnost ljudstvo. Krdor «i torej vkupi vino ▼ moji zalogi, jt Sotov, da ae v njem ne uahaja drugih snovijt nea«. a je »ino čiHto in naravno, da se sme Z mirno veatjc d^juti balnikom in konvalescentom, ker analizacijmk eavod Slavlja pod svoje var»tvo sarco ona vina, k. »o čista in imajo v»o potrebno vsebino, ki jo morajc teeti najfinejša viua. CENE: Iatrski teran.....liUr po 32 noT^ Viuo iz Kaitelov pri Splitu „ 34 w Fino vino iz Vita... „ 34 „ Vino Opollo...... 38 „ Balo vino iz Visa ... „ 40 „ , Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami vMma Lagna ii. 6 (Dvori«**