54
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
Tea Adamlje
OŠ Tabor Logatec 
teaa@os-tabor.si
COBISS: 1.04
https:/ /doi.org/10.59132/
geo/2024/3/54-61
Primer geografskega dneva 
dejavnosti za učence šestega 
razreda
Geography activity Day for Sixth Graders
izvleček
V šestem razredu je za učence 
najzanimivejša vsebina o vesolju, ki pa 
ji učitelji zaradi manjšega števila ur v 
predmetniku praviloma ne moremo 
nameniti veliko časa. natančnejši ogled 
vsebin o nebesnih telesih in drugih pojavih 
v vesolju lahko omogočimo z dnevom 
dejavnosti. izvedba le-tega je preprosta, 
za učence zanimiva in poučna. Prispevek 
predstavlja primer izvedbe dneva 
dejavnosti (tehnični dan) na temo vesolja, 
ki učencem ponuja veliko ustvarjanja in 
hkrati nekaj poučnih vsebin. Poleg tega se 
učenci urijo v različnih ročnih spretnostih.
Ključne besede: dan dejavnosti, vesolje, 
osnovna šola, šesti razred
Abstract
Space is the most intriguing topic for 
sixth-grade students, but teachers rarely 
have time to cover it due to the limited 
number of lessons in the curriculum. We 
can, however, plan a simple, engaging, 
informative activity day to help students 
grasp celestial objects and space 
phenomena. this article proposes an 
outer-space-themed tech-day event, 
allowing students to be creative while 
providing educational information. in 
addition, students practise several hands-
on skills.
Keywords: activity day, space, primary school, 
sixth grade
1 Uvod
Učitelji se srečujemo s pomanjkanjem ur pri 
pouku geografije, kar nam onemogoča, da bi 
učencem vse vsebine predstavili na najbolj 
inovativen in privlačen način. n ajveč težav je 
pri vsebinah šestega razreda, kjer je potrebno 
obdelati kar nekaj snovi, na voljo pa je zgolj 35 
ur, v sklopu katerih mora učitelj pridobiti še 
ocene. Učiteljici geografije na osnovni šoli sva 
zato iskali možnosti, kako pridobiti več časa 
za obravnavo snovi. r ešitev sva našli v okviru 
organizacije dneva dejavnosti, in sicer v obliki 
tehniškega dne. ž elimo predvsem, da bi učenci 
sproščeno sledili vsebinam in se z aktivnim 
doživljanjem dneva čim več naučili, ob tem pa 
imeli priložnost, da spoznajo še kaj več o temi 
vesolja.
v ospredju so vsebinski cilji (iz treh učnih načrtov) 
o vesolju, ki je za šestošolce zelo zanimiva tema, 
saj predstavlja nek še ne odkriti cilj, predvsem 
fante pa zanimajo tudi potovanja po vesolju, 
prvi pristanek na l uni, prva izstrelitev v vesolje, 
kakšne so vesoljske postaje itd. Učenci bi se o teh 
temah pogovarjali ure in ure. vse te teme lahko 
medpredmetno povezujemo s fiziko, s katero 
se sicer učenci srečajo šele v 8. razredu. n ekaj 
skupnih ciljev lahko najdemo tudi pri predmetu 
naravoslovje v 6. razredu. Predvsem pri temi snovi 
in sončeva energija. Kako je mogoče to povezati 
v obliki dneva dejavnosti, pa bo predstavljeno v 
naslednjem poglavju.
n amen tehniškega dne je tudi uresničevanje 
ciljev, ki spodbujajo razvijanje različnih veščin 
(t. i. veščinski cilji), predvsem ročnih spretnosti 

55
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
učencev, kar smo dosegli z izdelavo modela 
treh nebesnih teles. Učence tudi učimo, kako se 
učiti, ponavljati snov z različnimi dejavnostmi, 
npr. z učnimi karticami, kvizi ipd. t ehnični dan 
vsebuje tudi vzgojne cilje, saj učence z delom 
v skupinah naučimo sodelovanja in strpnosti 
(ob odgovarjanju na vprašanja pri kvizu) ter 
spodbujamo medsebojno pomoč, npr. pri izdelavi 
modela.
Ker pa so morali v različnih situacijah tudi 
sodelovati, si pomagati, je uresničen tudi eden 
izmed socialnih ciljev, kar dobro vpliva na 
pozitivno klimo v razredu.
2 Medpredmetno povezovanje s 
fiziko, naravoslovjem in likovno 
umetnostjo
n ačrtovanje medpredmetne povezave med 
geografijo, fiziko ter naravoslovjem v šestem 
razredu je namenjeno usvajanju učnih ciljev, 
opredeljenih v učnih načrtih, ter razvijanju 
različnih kompetenc, kot so kompetenca 
raziskovanja, ročnih spretnosti ter socialnega 
vključevanja. slednja se v našem primeru kaže 
predvsem pri zaključnem kvizu. Kompetenco 
raziskovanja smo predvideli ob ustvarjanju 
izdelka ter risanju nebesnih teles, kjer so morali 
učenci dobro preučiti videz, obliko in druge 
zunanje značilnosti le-teh. Usmerili pa smo jo 
tudi v raziskovanje vzrokov in posledic gibanja 
Zemlje in l une. r očne spretnosti so učenci 
razvijali pri izdelavi modela sonce–l una–Zemlja, 
kjer so prikazana kroženja dveh nebesnih teles 
ter njihovih posledic.
Cilji v učnem načrtu za geografijo, ki se 
nanašajo na vesolje, predvidevajo, da učenec 
spoznava osnovne zakonitosti in posledice 
oblike, položaja, zgradbe in gibanja Zemlje v 
vesolju (Učni načrt geografija, 2011, str. 8), ne 
pa vesolja kot takega. Pojasnitev pojmov, kot so 
zvezda, planet, svetlobno leto in drugi nebesni 
pojavi in telesa, predvideva učni načrt za fiziko. 
Učenci pri tem predmetu v osmem razredu npr. 
razložijo pojme zvezda, planet, satelit, komet, 
meteor, galaksija ipd. ter spoznajo in primerjajo 
lastnosti posameznih planetov (Učni načrt fizika, 
2011, str. 8). o menjena cilja smo si poleg cilja iz 
geografskega učnega načrta za organizacijo dneva 
dejavnosti zadali pri učencih v šestem razredu. 
vsebino pa lahko povežemo z likovno umetnostjo, 
saj učenci pojme, ki so jih spoznali, narišejo.
Učenci se znotraj te teme dotaknejo vsebin pri 
naravoslovju v 6. razredu ter nato nadgradijo 
v 7. razredu. t ako učni načrt za naravoslovje 
predvideva, da učenci razumejo pomen sončne 
energije kot osnovni vir energije, nujno potreben 
za vzdrževanje življenja na Zemlji (Učni načrt 
naravoslovje, 2011, str. 10). v 7. razredu 
pa nadgradijo tako, da poznajo značilnosti 
svetlobne energije ter njene posledice. Prav tako 
lahko povežemo s temo snovi, pri kateri učenec 
opredeli pojem snov ter spozna, da so snovi 
zgrajene iz delcev (Učni načrt naravoslovje, 2011, 
str. 9). t a znanja učencem koristijo, da razumejo 
zgradbo planetov ter njihovo gibanje v osončju.
3 Potek tehniškega dne
3.1 Učni pripomočki in učila
Učencem smo pri uri geografije naročili, naj na 
dan dejavnosti prinesejo učbenik, zvezek za 
geografijo, barvice, flomastre, škarje in lepilo. v 
šoli smo priskrbeli mehek karton ter sponke.
3.2 Metode in oblike dela
Pri poteku tehniškega dne smo uporabili 
frontalno obliko pouka, večino časa pa se je 
tehniški dan izvedel v skupinah, ki smo jih prej 
določili. Učencem se je veliko snovi podalo z 
metodo razlage in razgovora. Pojavi, predvsem 
kroženje nebesnih teles (predvsem Zemlje in 
l une), so bili prikazani z metodo prikazovanja 
(ogled videoposnetkov). Z metodo demonstracije 
(uporaba 3D-modela) pa smo učinkovito 
predstavili kroženje Zemlje ter njegove posledice. 
Učiteljica fizike je uporabila metodo igre vlog, pri 
kateri so učenci predstavljali posamezno nebesno 
telo (sonce, l uno, Zemljo). bolj natančno 
bodo načini uporabe metod predstavljeni v 
podpoglavju Načrt in izvedba tehniškega dne.
3.3 Načrt in izvedba tehniškega dne
Pred izvedbo tehniškega dne smo učencem pri 
uri geografije podali vse ključne informacije ter 
navodila za delo. 
Učenci prvo uro najprej spoznajo osnovne 
pojme, kot so vesolje, zvezda, nebesno telo, 
planeti itd., ki jih razloži učiteljica geografije. 
vsakega poskuša najbolje prikazati z 
videoposnetki, ki učencem omogočijo predstavo 
o velikosti, predvsem, kakšna so razmerja 
velikosti med nebesnimi telesi. v spoznavanje 
le-teh je vključena še ena ročna spretnost, tj. 
barvanje. Učenci pobarvajo pojme z ustrezno 
definicijo, kar še vedno zelo radi počnejo. to 
lahko izkoristimo za popestritev pri obravnavi 
Načrtovanje 
medpredmetne 
povezave med 
geografijo, fiziko 
ter naravoslovjem 
v šestem razredu je 
namenjeno usvajanju 
učnih ciljev, 
opredeljenih v učnih 
načrtih, ter razvijanju 
različnih kompetenc, 
kot so kompetenca 
raziskovanja, 
ročnih spretnosti 
ter socialnega 
vključevanja.

GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
56
snovi. Kasneje s pomočjo kartic utrdijo 
definicije pojmov ter spodbujamo tekmovalnost 
(katera skupina bo prva povezala pojem z 
ustrezno definicijo).
Poleg barvanja je ena izmed dejavnosti tudi 
risanje planetov našega osončja. Učenci dobijo 
preglednico z vsemi planeti, v katero po vsakem 
Slika 1: model Sonca, 
Zemlje in lune
Foto: Tea Adamlje, 2023
Slika 2: k artice s pojmi in razlage pojmov 
Foto: Tea Adamlje, 2023
posnetku vpišejo tri podatke o planetu, kot so 
si jih zapomnili. Po vsakem krajšem posnetku 
so pozvani, da povedo, kaj so si zapomnili, jim 
je bilo zanimivo. n a ta način v učencih zbujamo 
radovednost ter vsakemu od njih namenimo 
nekaj pozornosti. n aslednja dejavnost je risanje 
planeta, ki so ga videli v posnetku. Za učence je to 
zanimivo, poleg tega razvijamo likovne spretnosti 
ter se tako povezujemo tudi z likovno umetnostjo. 
t ako na primer razvijajo občutek za razporejanje 
oblik ter za odnose med različnimi barvami (Učni 
načrt likovna vzgoja, 2011, str. 13). 
Prav tako smo ob iskanju pojmov v zmešnjavi 
črk t. i. osmerosmerki spodbujali tekmovalnost 
ter obenem uporabo označevalcev besedila 
(markerjev), ki jih učenci zelo radi uporabljajo. 
t o je bil eden od načinov ponovitve snovi.
Učenci z igro vlog prikažejo kroženje nebesnih 
teles in si tako z izkustvenim učenjem lažje 
predstavljajo in tudi zapomnijo kroženje Zemlje 
okrog sonca. t o dejavnost vodi učiteljica fizike, 
ki nazorno, tudi z igro vlog, prikaže kroženje 
l une okrog Zemlje. vsa tri nebesna telesa 
(Zemljo, sonce, l uno) pa predstavi najprej 
skupaj z učenci, ki uporabijo svoje izdelane 
modele iz kartona (slika 3), pa tudi s posebnim 
3D-modelom, ki prikazuje del osončja, in večjo 
lučjo (slika 4). Učenci pri predstavitvi seveda 
sodelujejo in jo na ta način tudi soustvarjajo.
Kot najboljši način za utrjevanje snovi se je 
izkazalo spletno orodje Kahoot, ki pri učencih ne 
le spodbudi tekmovalnost, temveč tudi odlično 
vključi ponavljanje snovi v učno uro. Učenci si 
Učenci z igro vlog 
prikažejo kroženje 
nebesnih teles in si 
tako z izkustvenim 
učenjem lažje 
predstavljajo in tudi 
zapomnijo kroženje 
Zemlje okrog Sonca.

57
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
na tak način snov zelo dobro zapomnijo. slabost 
te dejavnosti je, da je učitelj odvisen od števila 
tablic ter dobre internetne povezave.
4 Sklep
izkazalo se je, da je takšen dan dejavnosti za 
učence zanimiv ter privlačen, saj se geografija 
poveže kar s tremi predmeti (likovno 
umetnostjo, naravoslovjem in fiziko) ter z 
izvedbo različnih dejavnosti, ki razvijajo ročne 
spretnosti pri učencih. t i ne samo rišejo, barvajo, 
ampak se tudi vživljajo v situacijo gibanja Zemlje, 
l une v našem osončju. metoda igre vlog ne le 
popestri dogajanje, ampak pri učencih omogoči 
razvijanje socialnih veščin ter vključevanje ter 
povezovanje oddelka. s pomočjo dejavnosti smo 
razvijali tudi tekmovalnost (kviz Kahoot, iskanje 
pojmov v zmešnjavi pojmov) ter zanimanje za 
raziskovanje nebesnih teles. Usvojena snov je 
bila ustno preverjena na eni izmed naslednjih ur 
geografije in izkazalo se je, da si je večina učencev 
snov dobro zapomnila. r azlog za to so bile 
različne dejavnosti, ki so bile za učence zanimive.
v krajši anketi se je preverilo, kaj je bilo za 
učence najzanimivejše oz. jim je bilo najbolj 
všeč. n ajveč učencev je izpostavilo kviz Kahoot, 
saj zelo radi uporabljajo mobilne naprave. Zelo 
jim je bilo všeč tudi risanje planetov in iskanje 
podatkov o njih. n a vprašanje, ali se jim je 
zdel dan dejavnosti dobro zasnovan, je večina 
učencev odgovorila pritrdilno. Učenci pri dnevu 
dejavnosti (v večini) ne bi spremenili ničesar. 
vključevanje dejavnosti, ki omogočajo doseganje 
ciljev iz različnih učnih načrtov ter omogočajo 
medpredmetno povezovanje, je ključno za 
uspešno izvedbo dneva dejavnosti. t ak način 
pouka velikokrat težje izvedemo v sklopu rednih 
ur omenjenih treh predmetov.
5 Viri in literatura
Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). 
ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike 
Slovenije za šolstvo. https:/ /www.gov.si/assets/
ministrstva/miZS/dokumenti/ osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/Un_geografija.pdf 
Učni načrt. Program osnovna šola. Fizika (2011). 
ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike 
Slovenije za šolstvo. https:/ /www.gov.si/assets/
ministrstva/miZS/dokumenti/ osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/Un_fizika.pdf 
Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja (2011). 
ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike 
Slovenije za šolstvo. https:/ /www.gov.si/assets/
ministrstva/mVi/dokumenti/ osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/Un_likovna_vzgoja.pdf 
Slika 3: rešen učni list ter dokončan model
Foto: Tea Adamlje, 2023
Slika 4: Ponazoritev gibanja Zemlje in lune 
Foto: Tea Adamlje, 2023
Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje (2011). 
ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike 
Slovenije za šolstvo. https:/ /www.gov.si/assets/
ministrstva/mVi/dokumenti/ osnovna-sola/Ucni-
nacrti/obvezni/Un_naravoslovje.pdf 
a tlas Sveta za osnovne šole in srednje šole (2012). 
mladinska knjiga.
Verdev, H. (2007). Raziskujem Zemljo 6. Učbenik za 
geografijo v šestem razredu osnovne šole. r okus 
klett. 
marentič Požarnik, b. (2000). Psihologija učenja in 
pouka. d ZS.

58
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
ime in priimek avtorja: Tea adamlje
šola: osnovna šola Tabor l ogatec
Predmet: Geografija
Učna tema: vesolje
Razred: 6. razred
operativni cilji po predmetih:
geografija
Učenci:
•	 razumejo osnovne zakonitosti in posledice oblike, položaja, zgradbe Zemlje v vesolju  
(Učni načrt geografija, 2011),
•	 opišejo gibanje Zemlje v vesolju ter pojasnijo njegove posledice za življenje ljudi  
(Učni načrt geografija, 2011),
•	 naštejejo in primerjajo lastnosti posameznih planetov.
naravoslovje Učenci:
•	 razumejo, da je sončna energija osnovni vir energije, nujno potreben za vzdrževanje življenja na 
Zemlji (UN naravoslovje, 2011),
•	 razumejo, da je v biomasi in fosilnih gorivih nakopičena sončeva energija, ki se je v osnovi vezala pri 
fotosintezi (UN naravoslovje, 2011),
•	 naštejejo lastnosti snovi (UN naravoslovje, 2011).
fizika Učenci:
•	 razložijo pojme zvezda, planet, satelit, komet, meteor, galaksija ipd. ter spoznajo in primerjajo last-
nosti posameznih planetov (Učni načrt fizika, 2011, str. 8).
•	 navedejo in razložijo poimenovanje enote za merjenje razdalj v vesolju (Učni načrt fizika, 2011).
likovna umetnost Učenci:
•	 razvijajo občutek za razporejanje oblik ter za odnose med različnimi barvami  
(Učni načrt likovna vzgoja, 2011),
•	 z barvicami narišejo in pobarvajo planete.
Pričakovani dosežki  
v zvezi z operativnimi  
učnimi cilji/izdelki, spretnosti
Učenci:
•	 ustrezno povežejo pojme nebesnih teles in njihove razlage tako, da jih pobarvajo z enako barvo,
•	 izdelajo model gibanja Zemlje in lune okrog Sonca v približnih velikostih in jih ustrezno oblikujejo 
glede na zunanje značilnosti,
•	 v osmerosmerki prepoznajo pojme iz teme vesolja,
•	 v skupini pravilno odgovorijo na vprašanja v aplikaciji Kahoot. 
Didaktični pristopi in strategije •	 Učno-ciljni in procesni pristop,
•	 aktivna oblika pouka: timsko delo, samostojno delo,
•	 uporaba tehnologij: tablični računalnik, splet, nove aplikacije.
Učne metode Metoda razgovora, razlage, demonstracije, igra vlog.
Učne oblike Delo v skupinah, individualna oblika, sodelovalno učenje.
Učni pripomočki in učila •	 Za izdelavo modela: sponke, ki se razprejo, A3-karton, barvice, škarje, šestilo,
•	 Atlas Sveta za osnovne šole in srednje šole. (2012). Mladinska knjiga.
•	 verdev, H. (2007). Raziskujem Zemljo 6. Rokus Klett.
•	 videoposnetek 1: https:/ /www.youtube.com/watch?app=desktop&v=Un5SEJ8MyPc&t=238s (Citi-
rano: 12. 9. 2023),
•	 videoposnetek 2: https:/ /www.youtube.com/watch?v=GNR8fqZz-48 (Citirano: 12. 9. 2023),
•	 videoposnetek 3: https:/ /www.youtube.com/watch?v=B4dK_083lrA (Citirano: 12. 9. 2023),
•	 videoposnetek 4: https:/ /www.youtube.com/watch?v=qKMEGY72zJE (Citirano: 12. 9. 2023),
•	 videoposnetek 5: https:/ /www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/izstrelitev-uspesna-veliki-tele-
skop-james-webb-je-v-vesolju-iztegnil-je-soncne-celice/602433 (Citirano: 12. 9. 2023).
iz prakse
Priloga 1: Učna priprava za izvedbo dneva dejavnosti odkrivajmo vesolje

59
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
1. ura: Spoznavamo vesolje
Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev
Učne metode, oblike, učila,  
taksonomska raven, cilji
Uvodna motivacija Predvajam sproščujoč videopos-
netek z glasbo in potovanjem po 
vesolju.
videoposnetek 1.
Nato postavim vprašanje: Kaj je to 
vesolje?
Poslušajo glasbo in si ogledujejo 
videoposnetek ter se sprostijo.
Učenci navedejo asociacije.
•	 frontalna oblika,
•	 skupinska,
•	 razgovor,
•	 videoposnetek,
•	 znanje, razumevanje.
Obravnava posameznih poj-
mov iz vesolja 
Pojasnim definicijo vesolja. 
Nato jim postavljam vprašanja 
glede prvih raziskovanj vesolja.  
Učencem razdelim Učni list 1, kjer 
so pomešani pojmi z definicijami. 
Prikažem fotografijo pojava ter 
kratek opis in/ali značilnosti.
Pojmi:
•	 galaksija,
•	 zvezde,
•	 Sonce,
•	 luna,
•	 planeti in njihova imena,
•	 Zemlja,
•	 komet ali repatica,
•	 meteor,
•	 asteroid,
•	 osončje,
•	 svetlobno leto.
Pri luni predvajam videoposnetek 
2.
Pri planetih predvajam videopos-
netek 3, kjer učenci pridobivajo 
predstavo o velikosti planetov.
Pri kometu predvajam videopos-
netek 4.
ob koncu predvajam videopos-
netek 5 o novem Webbovem tele-
skopu.
Povejo, kaj oni vedo o vesolju in 
o prvih raziskovanjih. Postavljajo 
vprašanja.
Pripravijo barvice ter pozorno 
spremljajo razlago.
Učenci ob novem pojmu poiščejo 
ustrezno definicijo in jo pobarvajo z 
ustrezno barvo.
Učenci ob obravnavi pojmov  
ugotavljajo, katero definicijo  
morajo pobarvati.
Si ogledujejo videoposnetke, kjer 
opazujejo nastanek repa.
•	 individualna,
•	 frontalna oblika,
•	 skupinska,
•	 razgovor,
•	 učni list, 
•	 razumevanje, znanje.
Utrdijo definicije pojmov ter se 
urijo v spretnosti barvanja.
Pridobivajo predstave in različne 
podatke o luni.
•	 uporaba.
Ustvarijo si predstavo o velikosti 
planetov ter razmerju med njimi.
Razumejo ter si predstavljajo 
komet ter njegovo potovanje po 
vesolju.
Ustvarijo si predstavo o teleskopu 
ter razumejo njegov pomen za 
človeka v današnjem času.
Utrjevanje znanja Učence razdelim v skupine. 
vsaka skupina dobi izbor vseh poj-
mov z definicijami, ki so vsak na 
svojem listku. 
Ko končajo, preverim, ali so ustrez-
no povezali definicijo s pojmi.
Učenci morajo s skupnimi močmi 
čim hitreje najti ustrezne pare.
•	 skupinska,
•	 razumevanje.
Učenci se urijo v povezovanju 
kartic pojmov z definicijami.
iz prakse

60
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
2. ura: Planeti v našem osončju
Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila
Uvodna motivacija Učencem postavim vprašanje: Kaj 
je to planet?
Učenci navedejo asociacije. •	 frontalna oblika,
•	 razgovor,
•	 razumevanje.
Obravnava planetov in 
njihovih značilnosti
Učencem razdelim Učni list 2, kjer 
so v preglednici zapisani planeti. 
Podam navodilo za delo. 
Za vsak planet jim zavrtim kratek 
videoposnetek lastne izdelave.
Po vsakem planetu vodim pogo-
vor.
Učence sprašujem po lastnostih, 
ki so si jih zapomnili iz videopos-
netka, 
npr. masa, T na planetu.
Učenci za vsak planet napišejo tri 
značilnosti.
Učenci povedo, katere značilnosti 
so zapisali.
vsak planet tudi ilustrirajo.
•	 frontalna oblika,
•	 individualna, 
•	 razgovor,
•	 znanje, razumevanje.
Učenci s pomočjo videoposnet-
ka na podlagi podanih podatkov 
narišejo planet.
Utrjevanje znanja Z učenci v zvezek po vrstnem 
redu zapišemo zaporedje plane-
tov v našem osončju od Sonca 
navzven. 
Preverjam pravilen zapis.
Učenci ponovijo vrstni red plane-
tov ter njihova poimenovanja 
zapišejo v zvezek.
•	 individualna.
3. ura: izdelava modela
Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila
Uvodna motivacija Učencem podam navodilo za 
izdelavo modela.
vsak prejme velik karton A3, iz 
katerega bodo izrezali Sonce, 
luno in Zemljo ter trakce za raz -
dalje. vsak dobi 3 sponke, ki se 
razprejo, da bodo povezali nebes-
na telesa.
Učenci poslušajo navodila.
Učenci dobijo material.
•	 frontalna oblika,
•	 razgovor,
•	 demonstracija.
Potek izdelave modela Učence nadziram, jih usmerjam 
ter jim ponujam pomoč.
Učence ob ustvarjanju fotografi-
ram in si zapisujem težave ob 
poteku izdelave.
Učenci izdelujejo nebesna telesa 
ter poti. Uporabljajo barvice ter 
škarje in po potrebi lepilo.
•	 individualna oblika,
•	 sodelovalno učenje.
iz prakse

61
GeoGrafija v šoli  |  3/2024
iz prakse
4. ura: medpredmetno povezovanje s fiziko
Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila
Uvodna motivacija Učencem predstavim učiteljico 
fizike.
Povem jim, da bo to uro vodila 
učiteljica fizike.
Učenci poslušajo. •	 frontalna oblika,
•	 razgovor.
Usvajanje Učiteljica fizike predstavi luno.
Učiteljica uporabi učence, da 
ponazori vrtenje lune okrog Zeml-
je.
Poda navodilo za uporabo modela 
in ponazoritev obeh mrkov.
Učiteljica fizike jim predstavi model 
Sonca, lune in Zemlje ter jim raz -
loži oba mrka s pomočjo le-te.
Učiteljica uro popestri s pomočjo 
različnih podatkov o luni ter z 
različnimi posnetki.
Pri predstavitvi sodelujejo in 
sprašujejo.
Učenci opazujejo in sprašujejo.
Učenci svoje modele postavijo 
tako, da bo položaj ustrezal luni-
nem/Sončevem mrku.
•	 frontalna oblika,
•	 demonstracija,
•	 igra vlog,
•	 razgovor,
•	 uporaba.
Utrjevanje Podam navodilo za delo. ostali učenci sodelujejo.
vsak učenec postavi eno vprašanje 
učiteljici fizike.
•	 razgovor.
5. ura: k aj smo se naučili?
Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila
Uvodna motivacija Učencem podam navodilo za delo.
Razdelim jim učne liste z osmero-
smerko pojmov. 
Pozorno spremljam, ali so poiskali 
vse pojme.
Učenci poslušajo navodila.
Učenci dobijo učne liste. v skupi-
nah iščejo pojme na učnih listih, 
ki so pomešani v osmerosmerki. 
Učenci skupine, katere prvi najdejo 
vse pojme, so zmagovalci.
•	 frontalna oblika,
•	 razgovor,
•	 delo v skupinah,
•	 razumevanje, uporaba.
Utrjevanje Podam navodilo za delo. vsaka 
skupina predstavi en najden pojem.
Učencem razdelim tablice ter jih 
razdelim v manjše skupine (po 3 
učence).
Na računalniku zaženem kviz 
Kahoot.
Razglasimo prve tri skupine.
ostali učenci poslušajo.
Učenci so v skupinah ter se  
s pomočjo kode na zaslonu  
vpišejo v kviz Kahoot.
Učenci odgovarjajo na vprašanja.
•	 individualna,
•	 frontalna,
•	 skupinska,
•	 znanje, razumevanje.
Zaključek Učencem razdelim krajši evalva-
cijski listek in podam navodilo za 
izpolnjevanje.
Učencem napovem zaključek dne-
va dejavnosti ter podam navodila 
za pospravljanje učilnice.
izpolnijo evalvacijski listek.
Poslušajo navodila.
Pospravijo učilnico.
•	 individualna. 
iz prakse