List 7
O cepljenji murb. *)
Daniravno divje murbioo listje svilodi (zidni červiči) radi jedo, jim dobro tekne, in sviloprejke, kterim ee tako listje jjoKlada, žlahnejo fivilo napredejo, vendar vsak evilo-rejec f^voje miirbe cepi, ker obilnost listja veliko veliko preseže dobiček žlahneje svile, pridelane od necepljenih nturb.
Nujpripravneji čas marbo cepiti je, kadar je najbolj muževna ali sočna in rasteča, to je, mesca maja 11) v pučetka rožnika, po okoljnostih podnebja in toplote kraja. Da se pa murba cepiti skozi celo leto; al vendar spomladi, kadar murba dobro ozeleni, je za to delo najbolji ča«, posebno za tiste kraje, kjer bi iz pozneje cepljene pognana šiba 7avolj pomanjkanja primerne g^orkote ne mogla dosti odreveneti.
Vsaka murba se da cepiti al na cevko (^perstan, pi-ealko), kar Nemec ^Rohreln^^, ;,Ring'eIn^ imenuje, ali pa za kožo s cepičem  kakor dru;s:e drevesca.
Preden pa popišem cepljenje, je treba povedati, kako ftB ima s cepivnimi šibami ali cepiči ravnati, da se dobre ohranijo do tistega časa, kadar se ima cepiti.
Takrat, kadar se sok v murbi začne gibati (kadar začne aočna postajati) pa očesa na njenih šibah še niso otekle in se še niso odperati začele, to je, od zadnje polovice sušca do polovice malega travna, nareži enoletnih, krepkih šib od zdravih, mladih rnurb, ktere imajo dobro lisije. IVarezane šibe (cepiče) vloži v kako skrinjico, ali v čbelnipanj, pokri skrinjico s pokrovom ali s kako dilo, za-kopaj jo na senčen kraj v zemljo, in nasuj zemlje na-njo, najmanj čevelj na debelo. Tako spravljeni cepiči ee bojo do časa spomladanskega cepljenja dobri ohranili, samo na to je posebno paziti, da perst v panj ali skrinjico in tako na cepiče ne pride, in da se šibe nikjer zemlje ne tišče. Ko bi se perst cepičev tiščala, bi se njih očesa preveč odperle, da  več ne bi  bili za rabo.
Ktidar je čas cepiti, se izkoplje panj s cepiči, se vzame cepič za cepičem v roke in se ovije koža na njem od tankega do debelega konca, tako, da se da sleči kakor »a pisal. Iz ovite kože se nareže toliko za pavec dolgih in tudi krajih cevk ali perstanov, kolikor je na šibi dobrih očes. Očesa proti konca šibe so slabe, in zato se nimajo rabili za cepljenje; okoli srede šibe so pa najbolje očesa za to. Potem sleči perstan za perstanom z šibe. Vsak per-stan preglej, ali je leseno zernice ostalo v očesu, kadar si ga s šibe potegnil, ali ne; ako to zernice ni v očesu ostalo, je oko za nič. To se lahko pozna, ko se v perstan pogleda; ako je oko omenjeno zernice zgubilo, se v očesu od znotraj vidi luknjica. Taka cevka se zaverže. Cevk se brez škode zjutraj pripravi, kolikor se jih eno dopoldne potrebuje, in se v kaki posodi v vlažni ruti zamotane seboj nosijo.
•3 Ker je očitno, da bc je reja mnrbfnih dreves tudi pri nas začela iz predolgega spanja leto za letom bolj izbujati in deželam slovenskim čedalje več dobička donašati, so nam taki poiiuki, kakor je pričujoči, toliko bolj potrebni, ker izhajajo iz večletnih skusinj djun^kega murborejca. Hvala!                Vred.
Na cevko ee cepijo tiste drevesca, ktcre niso čez perst debele pri tleh. Debeliše drevesca se cepijo tako visoko na deblu, ker so za nastavo veji pripravne, ko so drevesca še gole šibe; kadar imajo pa že glavne veje, se cepijo po vejah, ako niso predebele za cepivne cevke. Ako 80 predebele, se morejo pocepiti za kožo.
Cepljenje na cevko se pa tako-Ie opravlja: Odreži divjak, kjer ima gladko kožo, odvezni od zgor doli, na več jezičkov razdeljeno kožo, od odrezanega debla tako, da se za pavec obeljenega divjaka prikaže, na kterega porini primerno cepivno cevko ali perstan z očesom, tako, da okoli in okoli seže do neodveznjene kože drevesca, in cepljenje si opravil. Vezanja in mazanja pri tem cepljenji ni potreba.
Ali odveznjeno kožo okoli drevesca odrežeš ali če jo kakor jezičke od vseh strani čez perstan poravnaš, je vse eno, samo da cevko do neodveznjene kože divjaka porineš.
Tiste drevesca, ktere so predebele za cepljenje na cevko, se morajo cepiti za kožo, s cepovi dveh ali treh očct5, od kterih se pa, kadar ozeiene, samo eno pusti. To cepljenje je sploh znano, zato nočem o njem dalje govoriti.
Nekteri murbe na oko cepiti svetujejo; al tem bi jez svetoval, naj poskusijo ene drevesca na cevko, druge na oko, v enakih okoljnostih, cepiti; in kmalo bojo murbe na oko cepiti opustili in se sploh cepljenja na cevko poprijeli,
S tem pa ne mislim cepljenja na oko popolnoma zavreči, ker po okoljnostih se ga more človek včasih pri murbah poslužiti, posebno v takem letu, kadar se večidel koža na šibi tistega leta težko da oviti in sleči, brez da bi pri očesu ne počila.
Cepljenje na oko se pri vseh verstah sadnih drevesc tako-le najbolje opravlja: Odvezni oko s kožo od cepiča, obrezi kožo okoli očesa, da bo imela štirivoglato podobo ?, položi ta štirjak na divjak, kterega misliš cepiti; prerezi po ti podobi in velikosti z nožkom, kožo na divjaku oh obeh straneh in odzgor, tako, da moreš tako širok in dolg blek kože od divjaka odvezniti, kakor je dolg in širok štirjak z očesom, in da se ukaže na divjaku oknice z navzdol odperto zaturnico.
Vloži v tako narejeno okence cepivni štirjak, prireži blek od divjaka olupljene kože toliko, da kadar ga nazaj proti očesu zaverneš, pokriva zdoljno štirjakovo kožo, ne pa očesa; zavezi toliko, da se oko ne odvali in cepljenje je izveršeno. Tako si delo dobro opravil. Samo to moram omeniti, da s kolikor manj lesom oko na divjak preneseš, toliko bolje jo boš opravil, ker le koža serka sok iz divjaka. Zato cepi, kadar hočeš na oko, imej to resnico pred očmi, in glej, da preneseš oko samo s kožo, ne pa z lesom na divjak.                                            Fr, U. iz Istre.