raor^al Pilsudshi na nnifašKeni oain in na m&- nji pofi. Zadujič smo poročali o smrti in nekaj iz življenja poljskega maršala Jožefa Pilsudski. Na mrtvaškem odru v Belvederski palači. Maršalovo truplo so položili dnc 14. maja na mrtvaški oder v vcliki dvorani Belvederske :>alače v Varšavi, kjer je bival rajni s svojo žcno in dvema hčerkama. Mimo krstc so korakale od zgodnjib ur nrprej ogromne množice poljskega naroda, vojaška odposlanstva, razne orgajiizacije in šolska mladina. Dne 15. maja je daro'. al pred Icrsto maršalov spovednik zadušnico, katere V> se udeležili: rodbina rajnega, člani vlade in vojašlu dostojanstveniki. Istočasno se je služi1 ob navzočnosti predsednika Polj_!l-3 zadušnica v kapeli predsedniške palače. Oder, na ikaterem je počivala krsta s truplom Pils-~ol ega, je bil p-okrit z rdefikasto zastavo z belim orlom. Na manjši podstavek je bilo položeno srce rajnega. Zraven njega so položili maršalovj sabljo ia legijonarsko čepico iz svetovne vojne. Tr prekrižane roke so položili čudodelno podobo Dev. Ostrobranske, ikatero je blagopokojni posebno častil. Nad mrtvaškim odrom so visele v črno zavite tri zgodovinsikc poljske zastave. Prv.. iz dobe vstaje v letu 1313, druga i- . Uaje iz leta 1863 in tretja žtotava poljslsih legijonarjev iz leta 1914. Pokojnik je bil v maršalski uniformi, obdan od vojaških odlikovanj. Na njegovo izrecno željo ni bilo nikakih vencev. Položili so predenj le šopck belih vrtnic, ikatere sta prinesli njegovi hčerki. V ozadju odra so bili stoli za vdovo rajnega in za njegove najbližje sorodnike. Častno stražo so oskrbeli častniki. podčastniki in prostaki. V katedrali sv. Ivana. Dne 16. maja so položili trdplo maršala v fcrsto, ikatero so odnesli gcnerali na topniško lafeto, v katero je bilo vpreženih šest konj. Izpred Belvederske palače je pričel sprevod, kalorega se je videležilo 200.000 ljudi, v katedralo sv. Ivana v Varšavi. Ko je prišel sprevod pred mrtvaški oder v katedrali, so vsi pokleknili in so se na la način poklonili rajnerau. Med sprevodom iz palače v cenkev so se vršile povsod po Poljskem molitve za blagopokojnega in so zvonili z zvonovi vseh cerkva v državi. Dne 17. maja je bila v Varšavi v že omenjeni katedvali sv. Ivana zadušnica, tki jc bila veli.astna radi udeležbe inozemskili odposlanstev in med temi francoskega z maršalom Petainom ter zunanjim ministrom Lavalom, nemškega pod vodstvom pruskega ministrs'kega predsednika gcnerala Goringa, ter angleškega, katercga je vodil mavšal lovd Cavan. Po končani sluibi božji je odncslo iz katedrale 10 častnikov krsto na top- niško lafeto. Sprevod se je pomikal po ulicah, ki so bile ovitc v žalno, in ikrenil na vojaško vežbališče, ikjer je defiliralo mimo ostankov pokojnega maršala nad 20.000 vojakov. Vse poljske divizije so bile zastopane po številnih odposlancih. Po končanem mimohodu so dvignili krsto generali, nakar so jo prepeljali na železniško postajo, kjer je že čakal posebni vlak za prevoz v Krakov. Zadnjo čast je sltazalo zemeljskim ostankom dne 17. maja v Varšavi nad 300.000 ljudi. Posebni vlak s ikrsto je ikrenil iz Varšave proti Krakovu dne 17. maja ob 16. uri in dospol na cilj v soboto dne 18. maja zjutraj. V Krakovu. V soboto dne 18. maja zjutraj so pričakali na ikraJkovskem ikolodvoru ikrsto sorodniki, predsednik republike, članl vlade, diplomatški zbor, člani sejma in senata ter generali. Od ikolodvora do Wawela so tvorile po vseh cestah, po katerih se je pomikal sprevod, čete častno stražo. Od vznožja griča Wawel so prenesli v cenkev ikrsto generali, kjer je bila slovesna zadušnica, zadnji mimohod udeležencev in ob 14. uri so položili ikrsto v grobnico. Med polaganjem k poslednjemu počitku so oddali 101 strel iz topov in zvonili so po vseh cerkvab. v državi. Zvonil je tudi največji zvon Poljslke, Sigmundov zvon na Wawelu, ki je iz prvih dni 16. stoletja in se oglaša ob prav posebnih državnih prilikah in posebnostih. Zadnje počivališče. Pilsudski sam si je zbral kot zadnje po.ivališ.e grič Wawel pri Krakovu, kjer je znamenita cetfkev s podzemeljs'ko grobnico poljskih ikraljev in najbolj zaslužnih mož. Sredi cerkve na Wa\velu je grob sv. Stanislava, ki je bil škof v KraJkovu, potem se vrstijo grobnice poljskih tkraljev in med temi slavnega Jana Sobieskega, iki je osvobodil Dunaj pred Turki. Na Wawelu stoji tudi spomenik _ruljsikega narodnega jun&ka Kus.iuszka, ki je bil vodja vstaje leta 1794. Njegov grob je nanešen djz zemlje vseh poljskih pokrajin in je taJko postavljen, da je viden daleč na Okrog. V grobnico na Wawelu so položili k zadnjemu počitiku krsto največjega poljskega maršala in državnika Pilsudskega. Maršalova ikrsta je tik krste kralja Jana Sobieskega. Žaro z maršalovim srcem so na njegovo izrecno željo položili v cerkev sv. Kazimirja v Vilmi, kjer počiva poko]nikova mati.