Stran 13.
Kmetijstvo.
Kako globoko v zemljo naj se vseje seme?
O tem vprašanju in skušnjah pečal se je že marsikateri kmetovalec. Kajti prav od prave globo-kosti, v katero je bilo spravljeno seme v zemljo, odvisna je bila njega rast in rodovitnost. V pravi legi semena v zemlji so namreč pogoji, ki mu dajejo živelj, to so namreč vlaga, toplota, primeren zrak in tudi nekaj svetlobe od solnca. Jedno in drugo naj primanjkuje, pozna se to brž na rasti mlademu semenu.
V obče se trdi, da čim drobnejše je zrnce, tem plitveje se mora vsejati Spet pa se ugovarja, da se preveč plitvo vsejano seme rado posuši in korenine spušča, med tem ko globokejše vsejano seme lažje obdrži svojo kal.
Nekdo je preskušaval semena glede globokosti nasetve ter prišel do zaključka, da je pognalo seme od jedne merice:
palcev                                dneh     zrn
na 6     globoko vsejanih po  23       81
.   5          „             .         .   22      171
.   4          .                       „   21      720
.3          „                       „   20    1427
„2          „                       ,   18    159B
.   IV.       .             »         ,   15    1610
„1          .             , ¦•¦¦-.   12    1«1
•   Vt         »             .Pa,   H      526
Iz tega se razvidi velika razlika, ki izvira vsled globokosti  nasejanja.   Pameten   kmet  bo gotovo de
Stran 14.
skrbel, da zadene, kolikor mu dopušča čas in okol-ščina, bolj srednjo mero globočine, namreč od l1/, do 2 palca. Ker pa se to navadno ne da, zlasti v hribih ne, spozna sam po kakovosti zemlje, je-li treba preorano zemljo prej prevlačiti, nego se naseja, ali ne. Bolj mastna in težka ko je zemlja, tem bolj je potrebno, jo pred nasejanjem prebranati, da more potem seme vsako in jednakomerno rasti.