Kratek obris godbine povestnice. (Dalje.) V pervi polovici 16. stoletja je nebeška umetnost glasbina jela nekako propadati. Po cerkvah se ni gledalo več ne na besede, ne na napeve, ki so se spioh od posvetnih, celo od pohujšljivih in umazanih pesem v božjo iiišo preselovali in pri božji službi se prepevali. Take nespodobnosti so storile, da se je o tridentinskem zboru 1. 1562. tirjalo, naj/se vsakoršna glasba in vsakoršno petje pri službi božji prepove in za vselej iz cerkve odpravi. Xočem preiskovati, ali je bila taka tirjatev opravičena ali ne; prenapeta pa je bila gotovo. Kdor jo je izprožil, je gotovo zamašene ušesa imel, in bi bil dosledno mogel tudi milim ptičicam v zraku prepovedati, z veselim žvergolenjem stvarniku peti svojo: ,,Hosanna !" Glasboljubni cesar Ferdinand I. si je vse prizadjal, da je cerkvene predstojnike pregovoril, da niso glasbe sploh, (emuč le nespodobno in necerkveno izobčili in v cerkveno prekletstvo obsodili. Ze takrat imenitneoiu Palestrinu zapovedo očetje tridentinskega zbora, naj poskusi dokazati, ali je mogoče izogniti se vse posvetnosti v glasbi cerkveni. Ta je spisal 3 maše, ktere so 1. 1565. poskusili, in kterih tretja (Missa papse Marcelli) je zadostila vsem tirjatvam. Tako sta bila cesar Ferdinand I. in Palestrina rešitelja godbe cerkvene. Giovanni Pierluigi da Palestrina, roj. 1.1524. v mestu Palestrini blizo Rima, se je učil glasbe v šoli imenitnega G o u d i m e 1-a v Rimu. L. 1551. je bil pridružen papeževim pevcom, pa kmali potera odpravljen, ter je v silni revšini živel. L. 1561. pa je bil za papeževega glasbovodja izvoljen in je bil ninogo spoštovan in slavljen. Xjegove skladbe, kakor tudi njegovo šolo so v visoki časti imeli Rimljani. Ponižni mojster pa je začetnik nove dobe za glasbo cerkveno, ter je ostal skozi celo stoletje svitli izgled vsem skladateljem. ,,Improperia," ki jih še zdaj vsako leto veliki teden v Rimu pojo , je spisal 1. 1560. Unierl je 1. 1594. Xjegov ,,Miserere" se poje v Rimu v e 1 i k i p e t e k. G o u d i ni e 1, znameniti mojster in učitelj Palestrinov, je bil rojen 1. 1510. v ,,Franche Conte". V Rinni se je glasbe izučil, je bil poteni slavit ucitelj v Rimu do 1. 1555. Potem pa se je vernil na Francosko, je postal kalvinist, in je bil 24. avg. 1. 1572. v strašni sv. Jerneja noči umorjen. G i o v a n n i M a r i a X a n i n i, Palestrinov naslednik , imeniten skladatelj, je bil rojen I. 1540. v B a I e r a n i, in je umerl 11. marca 1. 1607. v Riniu. Xjegove dela so Palestrinovim enake. Gregorio Allegri, po vsem svetu znani skladatelj, učenec Xaninija, je bil rojen 1. 1580. v Rimu, in je umerl 18. febr. 1. 1640. Xjegov ,,Miserere", ki ga pod sniertno kaznijo ni smel nihče prepisati, pojo še zdaj vsako veliko sredo popoldne ob 4. uri v sikstinski kapeli v Rimu. Tomaso Ludoviko della Vitoria, rojen I. 1560. v Arili na Španjskeui, se prišteva naj imenitnišim skladateljein. Tomaso Baj, roj. 1. 1650., -j- I. 1714. v Rimu si je veliko slavo pridobil s svojira ,,Miserere", ki ga še zdaj vsaki veliki četertek v Riniu pojo. Giambattista Pergolese, roj. 3. jan. I. 1710., umerl 26. inarca 1. 1736. v Rimu, je slavit skladatelj napeva ,,Stabat Mater" (Žalostna je mati stala) v duhu Palestrinovem. (Dalje prih.)