DNEVNIK
foitl
ŽL-SrViSr - Cena 35 lir
Leto XVH. - St. 129 (4903)
TRST, četrtek 1. junija 1961
Berlin, Laos, Jugovzhodna Azija in Afrika
jredmet razgovorov Kennedy-de Gaulle
Sporazum glede Berlina - Kennedy je ob prihodu v Pariz poudaril, da se ne bi smeli ustavljati ob nesoglasjih - Izjavil je tudi, da bodo ameriške
čete ostale v Evropi, «dokler bo potrebno»
P£RIZ, 31.
ob in”’ ~ Ameriški predsednik Kennedy je pri-hin« na Par’ško letališče Orly skupno s svojim X (j. X°m 31 oseb. Na letališču ga je sprejel gene-t,,!« auUe skupno z drugimi osebnostmi. Zbrala se k ® velika množica.
razgovor sta oba---------------------
«ika imela ob 12.39,
'lili J?a ob 14.45, ki je do 16.35. Razgovore W nadaljevala jutri,
■" Cavnik Bele hiše Sa-"<sp Č nocoj izjavil, da 'i	Predsednika v ce-
li % ^razumela glede Ber-■ liio 0rila Pa sta tudi
11 IN« thodni Azi->b 0 že"
«1. konferenci o Laosu
, »ta
na splošno načela i v^ ^ka vprašanja. O
,J*jutria podrobnele §ovo*
.Pariškem letališču sta
y in de Gaulle v svo-
■AH, -
jih govorih poudarila važnost razgovorov, ki jih bosta imela. De Gaulle je med drugim izjavil:	«V Franciji ste več
kot dobrodošel iz tisoč razlogov: vaša osebnost, ki vzbuja v nas največje spoštovanje, vaša lr.:; nost predsednika ZDA, ki . zagotavlja tu najboljše -'teljstvo, težke razmere, \ i.aterih je danes svet in ki navajajo naši dve državi, da se sporazumeta o svoji akciji, in končno dejstvo, da je ob vaši strani gospa Kennedy. Gospod predsednik, ob vašem prihodu na francosko zemljo, ki ni poznala Američanov drugače nego kot prijatelje in zaveznike, se z veseljem obračam do vas in do ZDA in izrekam prisrčen pozdrav Francije.«
Kpnnedy se je v začetku syojega odgovora zahvalil za prisrčen sprejem in nadaljeval:	»Prihajam iz Amerike,
hčerke Evrope, v Francijo, našo najstarejšo prijateljico. Toda mnogo prej, preden se je moja dežela rodila, so francoski vpliv, francoska filozofija, francoska kultura dvignili svet na tako raven, da je prvi ameriški poslanik v Parizu Benjamin Franklin lahko rekel ,vsak človek ima dve domovini, Francijo in lastno’.«
«Toda jaz sem prišel danes sem ne zaradi preteklega prijateljstva ali zaradi preteklih vezi, temveč zaradi tega, ker so sedanji odnosi med Francijo in ZDA bistvene važnosti za ohranitev svobode na svetu. Prišel sem tudi zaradi veličine sedanjega poslanstva Francije, proizvodnosti njenih delavcev, blišča njenih univerz, odločnosti njenih voditeljev.«
«Zadnje tedne sem sprejel številne odposlance novih držav — mnogi od njih so govorili po francosko, jezik svobodnih ljudi. Zaradi tega je čast priti sem in vas obiskati. Več ko dvajset let ste branili na bojišču Zahod. Vaša odločnost, vaše vodstvo, vaš zgodovinski čut so sedaj bolj ko kdaj koli prej potrebni. Francija in ZDA so bile v preteklosti povezane v številnih skupnih stvareh, toda ne morem najti srečnejše stvari, kakor je biti povezani v odločujočem trenutku obrambe svobode.«
Kennedy in njegova gospa stanujeta v palači zunanjega ministrstva. Na poti z letališča do te palače je predsednikov sprevod pozdravljala velika množica. Prvemu razgovoru med obema predsednikoma je sledilo kosilo, na katerem sta oba predsednika izrekla zdravioi. Zvečer je de Gaulle priredil večerjo na čast Kennedyju. Na večerji je Ken-nedy zagotovil Franciji, da bodo «ameriške oborožene sile ostale v Evropi, dokler bo potrebno, pripravljene zavrniti sleherno grožnjo in odgovoriti nanjo z vsemi potrebnimi sredstvi«.
Pohvalil je nato Francijo «za njen temeljni prispevek stvari svobode, zaradi njene vloge, ki jo ima v velikem atlantskem zavezništvu«, in je dodal: «Naši zavezniki vedo, da niti eden niti drugi zaveznik ne bo ignoriral zavezništva, da bi tvegal vojno, in tudi ne bi nikoli sprejel umika in prav tako ne bi deloval v ozki izolaciji«.
«In to tudi zaradi tega, ker ni nobenega vzroka za naši
dve državi, da bi se ustavljali ob naših nesoglasjih in nesporazumih. Imamo toliko stvari, ki nas družijo, in se moramo skupno postavljati proti tako velikemu in tako nevarnemu izzivu.«
Kennedy je izrekel priznanje de Gaullu, ki ga je označil za «vrhovnega vojaškega poveljnika, izrednega državnika, ki že živi v zgodovini«. «Njegov največji spomenik ni bronast ali marmornat, temveč je mlajša, večja Francija.«
V petek zjutraj bo Kenne-dy obiskal glavni štab NATO blizu Pariza. Jutri popoldne pa si bo ogledal glavni sedež organizacije v palači Dauphi-ne, kjer ga bo sprejel glavni tajnik Stikker. Pred stalnim
svetom NATO bo imel Ken-nedy kratek govor. V ponedeljek 5. junija, ko bo Kennedy v Londonu, pa bo ameriški državni tajnik Rusk poročal na seji predstavnikov NA TO v Parizu o razgovorih med Kennedyjem in Hruščevom.
0 razgovorih Home-Franco
MADRID, 31. — Davi so objavili skupno sporočilo ob zaključku uradnega bivanja angleškega zunanjega ministra lorda Homeja v Madridu. Sporočilo pravi med drugim, da se «obe strani v celoti stri-
njata pri ugotovitvi, da je enotnost in medsebojna povezanost nujen pogoj moči zahodnega sveta in jamstvo, da ostane pri življenju«. Poročilo dodaja, da sta španski in britanski zunanji minister ((priznala nujnost gospodarskega razmaha, da se izboljša življenjska raven narodov in s tem ohrani neodvisnost suverenih držav«. Dalje se oba strinjata o tem, da ((prijateljstvo med Veliko Britanijo in Španijo ne sme imeti prehodnega značaja, temveč stalen značaj« in da «morajo stiki med Španijo in Veliko Britanijo temeljiti na stalnih naporih za izboljšanje medsebojnih odnosov in za reševanje vprašanj, ki bi utegnila nastati«.
Diktator Rafael Dean Rusk odložil
Trujillo odhod v
ubit
Pariz
Odkar se je 16. avgusta 1930 polastil oblasti, je bil Trujillo vedno fašistični diktator Dominikanske republike, čeprav ni imel vedno uradnega naziva predsednika
Sl AN JUAN, 31. — Dominikanski radio je nocoj po- .podaril vsakovrstna podjetja
trdil novico, ki se je bila že prej razširila, da je bil bivši predsednik fašistični diktator general Rafael Trujillo ubit. Radio je javil, da je bil Trujillo ubit sinoči, in je dodal, da je predsednik republike Joaquin Ba-laguer izdal dekret, v katerem pravi, da je «dobrotnik in oče domovine padel kot žrtev izdajalskega napada*, in določa devet dni narodnega žalovanja.
Radioamaterji v Caracasu izjavljajo, da so ujeli radij
ska sporočila, ki govorijo o velikih premikih čet iz prestolnice Ciudad Trujillo v Santiago in Bonač in o oboroženih spopadih med četami Haitija in pripadniki dominikanske narodne garde ob meji med obema državama.
2e danes popoldne je načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger izjavil v Parizu, da je državni tajnik Dean Rusk sporočil po telefonu Kennedyju, da je bil Trujillo
navodila, naj ne odpotuje Pariz, kamor je imel priti na
in obdržal zase monopol nad soljo, tobakom in pivo. Trujillo in njegovi sorodniki so lastniki tretjine obdelane zemlje v republiki.
Da je lahko vladal s terorjem v deželi, je vzdrževal vojsko 100.000 mož, ki je po velikosti tretja vojska na Karibskem področju; razen tega ima močno letalstvo z re-
razgovore z de Murvillom, in j akcijskimi letali in močno po-
  -	"	.	lini icIta c*,In t n r cti n vu 711 cu h
ubit. Kennedy je dal Rusku
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiii um iiiiiiiiiiiiim mm || umil iiiiimi
Zunanji minister Segni na uradnem obisku na Japonskem
Italijanski	delavci
so v štirih letih narasli na 300.000
Ministri za delo dežel evropske gospodarske skupnosti odobrili pravilnik o svobodnem gibanju delovne sile - Zasedanje vodstva PSI - Glasilo KD «Popolo» o izidih upravnih volitev
RIM, 31. — Jutrišnja številka demokristjanskega glasila «Popolo» prinaša po drobno analizo izidov u-pravnih volitev pretekle nedelje, in to za vsako stranko posebej, primerjajoč število glasov, ki so jih dobile preteklo nedeljo, s številom glasov, ki so jih prejele v istih krajih na prejšnjih upravnih volitvah leta 1957 in na političnih volitvah leta 1958. Na osnovi primerjave teh številk izhaja, da je KPI prejela na nedeljskih volitvah 8.604 glasov več kot leta 1957 in
1605 glasov manj kot leta 1958; PSI, 3361 več (1957) in 1701 manj (1958); leva opozicija je torej prejela letos 11.965 glasov več kot leta 1957 in 3.306 glasov manj kot leta 1958.
MSI je na nedeljskih volitvah prejel 9508 glasov več kot leta 1957 in 4795 glasov več kot leta 1958; monarhisti, 381 več (1957) in 581 več (2958); desna opozicija je torej prejela letos 9889 glasov več kot leta 1957 in 5376 glasov več kot leta 1958.
Krščanska demokracija je ra nedeljskih volitvah prejela 997 glasov več kot leta 1957 in 4132 glasov manj kot leta 1958; PLI, 1206 glasov več
(1957) in 1954 manj (1958); PSDI, 2318 glasov več (1957) in 2351 več (1958); PRI, 3099 glasov več (1957) in 2431 več
(1958).
Glasilo KD je izračunalo tudi odstotke napredovanja ali nazadovanja vsake poedi-ine stranke in na podlagi teh fedstotkov je prišlo do «zelo Verjetnega, zaključka:	1. da
fe napredovanje opozicij s ča-icnt manjša na desnici, na levici pa se celo spremeni v Nazadovanje; 2. dasi zmanjšano, a vendar vztrajno napredovanje desnice gre na Škodo PLI in KD, ker volivca .verjetno zamerijo tema strankama odločno zadržanje demokratične konvergence po juliju 1960»; 3. tendenca od napredovanja k nazadovanju leve opozicije gre v korist
'(■»■iiMiuiimiiHHiuHiiiHnfiuiiiiiiiiiHiiHHiiiHMiiHtHiiiiinoiiiiiiiiit" imiiiiiiHiiiiiiininiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii .
^ključek uradnega obiska ^Hamentarcev FLRJ v Italiji
nij s0 si ogledali tovarno Fiat in turinsko razstavo dtalia 61» Izjava dr. Mladena Ivekoviea ob slovesu
*
(J* < j&šrh. J*1- — Jugoslovan-4	.	ntarna	delegacija
4 li' . Piat^V‘^3 obiskala to-’ i 'to	,ier	j° ie P°zdra-
AtiJ« rt ',k pro{' Valletta. A>ti . ae'egacija obiskala 4. t e. p. vajeniško šolo to-l»!SNaJ>oldne pa le obiska.
“Baha 61». Pred-
Pri	de'a de*e'
('lil' iu»di! sprejem, nato soslovanski parla-““‘skali italijanski
t;njim pa iu8osl°-
l)?>b i te tab je sprejel ; iu1' razstave, Božidar ^Mrlshien0.gledu razstave so “tarči zbrali v av-
i»levniU0na’ kjer je
\ t	Je	dr.	Mladen
j? ^ *vi teJ.lSa* svoje vtise o
thed drugim de-
Italijo, kjer
SiiV*gaV?ns'ca parlamentar-Sd, u* . “Pravila enote-% .*fti ^ obisk hočem •	izraziti	svoje	pre-
je tudi ta obisk fr0m >n vefiemu spozna-
V’1 „1 razumevanju
da
med
torkov;,,,Mefl na’ *k>st -nl?m smo imeli
Vate.6!1 .držav
sednikom republike Gronchi-jem, s številnimi senatorji m poslanci in drugimi osebnostmi italijanskega političnega in gospodarskega življenja. Ti stiki prispevajo brez dvoma, poleg drugih stikov meri predstavniki obeh držav, k razvoju in napredku odnosov ter k prijateljskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. To pa hkrati predstavim primer konstruktivnih od-nošajev med obema državama z različno socialno ureditvi-io in služi stvari utrjevanja miru na svetu. Končno bi hotel poudariti, da zapušča delegacija Italijo s pozitivnimi vtisi glede splošnih naporov, ki smo jih zlasti opazili na gospodarskem področju za napredek države«.
Op. ur.:	Vodja delegacije
jugoslovanskih parlamentarcev se ob tej priliki na žalost ni mogel pohvaliti, da je Italija svojim uglednim jugoslovanskim gostom omogočila sestanek z zastopniki slovenske skupnosti, ki živi v Italiji tako kot je svoj čas jugo-
srečati se s pred-l slovanska vlada na lastno po-
budo organizirala sestanek s predstavniki italijanske skupnosti, ki prebiva v Istri in na Reki. Prisiljeni smo to dejstvo ponovno poudariti, ker ne vidimo prav nobenih vzrokov, zakaj ni prišlo tudi do — z italijanske strani tolikokrat poudarjenega — recipročnega ravnanja, ko gre za obe manjšini v obeh državah sestanka, ki bi v še večji meri prispeval k nadaljnjemu razvoju zares dobrih odnosov, ki jih dejansko brez pravičnega ravnanja z našo narodno skupnostjo niti ne more biti.
Odkrita zarota v Venezueli
CARACAS, 31. — Venezuelski obrambni minister Antonio Briceno Linares je sporočil, da so odkrili zaroto za zrušitev vlade predsednika Betancourtp Linares je sporočil tudi, da so aretirali 21 ljudi in zaplenili veliko količino eksploziva,
PRI, v še večji meri pa PSDI, ker ju volivci verjetno hočejo »nagraditi za odgovorno zadržanje demokratične konvergence po juliju 1960».
Gornje podatke smo navedli le kot zanimivost in nikakor ne moremo jamčiti za njihovo točnost; pa tudi sicer to niti ni najvažnejše pri vsej zadevi, zlasti ker se zaskrbljenost vodstva PSDI nad očitno tendenco nazadovanja socialdemokratov ne more spremeniti v zadovoljstvo le na podlagi statistične primerjave, ki jo s prozornim namenom objavlja glasilo KD »Popolo«. Cilj te primerjave je jasno razviden v »zelo verjetnem zaključku, kjer se napredovanje ali nazadovanje strank, ki podpirajo Fanfani-jevo vlado spravlja v neposredno zvezo s to podporo samo: za liberalce se KD ne boji, da bi jo zapustili; medtem ko je treba socialdemokrate ohrabriti, da bi še nadalje podpirali sedanjo vlado.
Za dokončno sodbo pa moramo počakati še izide upravnih volitev, ki se bodo vršile v nekaterih občinah prihodnjo nedeljo, pa tudi onih, ki se bodo vršile 18. junija na Sardiniji. Ce bi se tendenca nazadovanja socialdemokratov stopnjevala tudi na teh volitvah, potem moremo računati v doglednem času vlade.
Danes se je sestalo vodstvo PSI; voditelj stranke Nenni je izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati upravnih volitev in dodal, da zaradi omejenega števila zainteresiranih občin ni moč dati neke točnej-še ocene splošnega značaja glede usmeritve javnega mnenja. O volilnih rezultatih je podrobneje poročal Corona, o politični diskusiji v sicilski skupščini pa je poročal senator Simeone Gatto. Gatto je izrazil mnenje, da se KD usmerja k enobarvni deželni vladi, ki bi mogla računati s podporo desnice. Vodstvo je potrdilo in odobrilo zadržanje socialističnih poslancev v sicilski skupščini, hkrati pa izrazilo svoje nasprotovanje razpustu sicilskega parlamenta. Tudi člani levice so soglašali z oceno položaja na Siciliji. Centralni odbor stranke bo zasedal 26., 27. in 28. junija in proučil položaj po volitvah na Sardiniji.
V senatu so danes nadaljevali z diskusijo o vladnem načrtu za gradnjo novih avtomobilskih cest in modernizacijo obstoječih. Diskusija se bo nadaljevala prihodnji torek.
Zunanji minister Segni je danes odpotoval v Tokio, kjer bo teden dni gost japonske vlade. Segni vrača uradni obisk japonskega predsednika vlade v Rimu. Jutri bo Se-gnija sprejel na razgovor japonski zunanji minister Košaka, opoldne pa se bo raz-govarjal s predsednikom vlade, ki ga bo pridržal na kosilu. Popoldne bo obiskal guvernerja Tokia in parlament, zvečer pa bo imel intervju v radiu. Na večerji bo gost Društva italijansko-japonskega prijateljstva.
Minister za delo Sullo se je danes vrnil iz Bruslja, kjer se je udeležil prve konferen-ce ministrov za delo dežel 1 evropske skupnosti, na kate-
ri so soglasno odobrili, razen ene same točke, pravilnik o neomejenem gibanju delovne sile v deželah skupnosti; Za-padna Nemčija je umaknila svoje nasprotovanje točki, ki predvideva, da more delavec, ki je tudi družinski oče, poklicati k sebi tudi ženo in otroke, ki se morajo avtomatično vključiti v borzo dela; sprejeli so načelo popolne enakopravnosti 'oa sindikalnem področju in aktivne volilne pravice za priseljene delavce. Točka, glede katere niso dosegli soglasja, zadeva prednost, ki jo morajo uživati delavci dežel evropske skupnosti pred onimi, ki prihajajo iz drugih dežel. Francija in Nemčija sta mnenja, da bi glede tega mogla zadoščati ustrezna izjava, Italija pa zahteva, da se tudi to vključi v pravilnik. O tem bodo dokončno sklepali na prihodnjem zasedanju.
Pred konferenco je Sullo obiskal italijanske izseljence v Nemčiji in si ogledal razmere, v katerih živijo in delajo. V treh, štirih letih se je število' italijanskih delav-
cev v Nemčiji dvignilo od 20.000 na okrog 300.000. Med temi je tudi znatno število nepismenih, ki so odšli na delo v Nemčijo z namenom, da tam nekaj prihranijo in se nato vrnejo v domovino. Med italijanskimi izseljenci vlada precejšnje nezadovoljstvo, ker večina živi v lesenih barakah. Sullo je obiskal italijanske, delavce v Bonnu, Koelriu, Duesseldorfu in Frankfurtu ter se razgovarjal z nemškim ministrom za delo Blankom. ki ga je v ta namen povabil v Nemčijo.
A. P.
naj ostane v Washingtonu ter naj od blizu sledi položaju v Dominikanski republiki.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da so dobili vesti o u-moru Trujilla. Dean Rusk je prekinil svoje pričanje med senatnim zunanjepolitičnim odborom in je odšel k tele^
licijsko silo ter štiri različne vrste tajne policije.
Ko se je polastil oblasti, je dal Trujillo pomoriti vse svoje nasprotnike, dokler ni u-tihnila sleherna opozicija v deželi.
Eden najbolj strahotnih zločinov med njegovim vladanjem, se je dogodil leta 1937, ko je Trujillo poslal svoje
RIM, 31. Bivši maroški ministrski predsednik Balafrej se je danes popoldne ob povratku iz Beograda ustavil na letališču Fiumicino blizu Rima, Vrača se v domovino.
Na letališču je izjavil, da je prinesel maršalu Titu osebno pismo maroškega kralja v zvezi s konferenco nevezanih držav. Enak obisk bo napravil tudi v Kairu, kjer bo ostal j tih je dežela postala priva-tri dni in bo izročil osebno ten fevd Trujilla in njego-pismo kralja Naserju.	|	ve	družine, katere članom je
fonu.-Prav tako je Dean Rusk čet.e na sP°rno	p“d'
odpovedal za danes določeni! ™9e in dal pobltl 1000 Ha' razgovor s predsednikom iz- “ijcev. raelske vlade Ben Gurionom »zaradi nepredvidenih okoliščin«.
Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je na tiskovni konferenci izjavil, da je državni departma sicer dobil poročilu o umoru Trujilla, toda tega ne more pozitivno potrditi. Dodal je: »Zveze s Ciudad Trujillom niso dobre, in zaradi tega ne vemo tečno, kaj se je zgodilo, in tudi ne, kakšen je položaj.
Dokler ne bomo imeli jasnejših novic, ne bomo mogli zadeve komentirati in tudi ne potrditi«. To je White izjavil preden so iz San Juana dobili uradno potrditev o u-moru
Generalisim Rafael Leonidas Trujillo Molina, ki je imel 69 let, je bil »železni mož« Dominikanske republike nad trideset let in se je uspel obdržati na oblasti kljub temu, da so v Latinski Ameriki izginili številni fašistični diktatorji.
Rodil se je revež, a je polagoma postal eden najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo privatno premoženje se ceni na 800 milijonov dolarjev (približno 500 milijard italijanskih lir). Vedno je govoril Dominikancem:	»Vedeli
boste, da sem odšel, ko boste brali o moji smrti«.
General je bil tretji od e-najstih otrok revne družine.
Začel je delati kot telegrafist, zatem pa se je vključil v policijo, ki jo je organiziral »United States Marine Corps«, ki je bil takrat okupacijska sila v Dominikanski republiki Leta 1924, ko je prenehala ameriška okupacija, je bil Trujillo major. Zatem je bila njegova kariera zelo hitra. Leta 1928 je bil načelnik glavnega štaba v vojski in leta 1930 je dal zapreti predsednika republike in je prevzel njegovo mesto.
V naslednjih tridesetih le-
predsednik; od 1942 do 1952 je bil ponovno predsednik republike, nato pa je predsedniško mesto prepustil svojemu bratu Hectorju, ki je odstopil lani. Sledil mu je podpredsednik Balaguer, toda vsi vedo, da je dejansko oblast izvrševal Rafael Trujillo.
Lani je prišlo do resnih neredov in Trujillo je dal zapreti na tisoče oseb, pretežno mladih ljudi iz premožnih družin, ki jih je dolžil, da so ga nameravali ubiti. Mnogi so bili kasneje izpuščeni, nekateri pa so še danes v zaporu.
Trujillo je dal svoje ime prestolnici republike (Ciudad Trujillo) in se dal proglasiti za »dobrotnika republike«. Na vseh javnih zgradbah so vzidali zahvalne table za njegova »dobra dela«; povsod naletimo na njegovo sliko; šopiri se tudi neonski napis »Bog in Trujillo*. Na pročelju bolnišnice čitamo:	»Le
Trujillo vas zdravi«.
Trujillo je imel vsaj deset velikih avtomobilov, dve oceanski jahti m več luksuznih rezidenc.
Čeravno ni imel vedno u-radnega naslova predsednika republike, je bil Trujillo (či-taj:	Truhiljo)	skozi 30 let'
(odkar se je 16. avgusta 1930 polastil oblasti) nesporen diktator San Dominga. Po letu 1930 je osem let vladal kot
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiittiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiii
Finski parlamentarci v FLRJ
Stambolič in Vironainen o ciljih zunanje politike
Glasilo ZKJ o pomenu sestanka poglavarjev nevezanih držav
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Petar Stambolič je priredil danes kosilo v čast finski parlamentarni delegaciji, ki je včeraj prispela kot gost zvezne skupščine v Jugoslavijo. V zdravici je Petar Stambolič poudaril, da imata Finska in Jugoslavija različna politična in družbena sistema, da pa narode in vlade obeh držav veže ista globoka želja po krepitvi miru na svetu. Poudaril je nadalje, da je konstruktivno sodelovanje vseh držav, malih in velikih, važno in koristno, posebno ko gre za iskanje osnove za rešitev spornih mednarodnih vprašanj, od katerih je odvisen svetovni mir.
Podpredsednik finskega parlamenta Johannes Virolainen je v odgovoru na zdravico poudaril važnost izmenjave obiskov parlamentarnih delegacij in izjavil, da finski narod želi razvijanje odnosov z vsemi državami na svetu. Kot eno bistvenih zunanjepolitičnih nalog Finske je Virolainen poudaril vzdrževanje dobrih so-
sednih odnosov s Sovjetsko
V Evianu so včeraj govorili tudi o Sahari Challe in Zeller obsojena samo na 15 let
Govori se, da se misli de Gaulle osebno udeležiti pogajanj z Alžirci
in znova zagroziti z ultimatom
EVIAN, 31. — Po današnji seji med Alžirci in Francozi v Evianu ni bilo mogoče zvedeti nič novega. Zvedelo se je le to, da so se sporazumeli, da bo prihodnja seja sicer v petek, toda bodo nova seja bo takoj v soboto. To se tolmači kot znak, da so sklenili, pospešiti pogajanja. Predstavnik francoske delegacije Thi-baud, ki je to povedal, je pripomnil, da se je današnja diskusija nadaljevala * ustno« in da ni ne ena ne druga delegacija predložila nobene note.
Domnevajo, da se danes govorili tudi o Sahari. Thi-baud je izjavil, da se bo diskusija o teritorialnem vprašanju nadaljevala na seji v petek.
V poučenih krogih so mnenja, da bo general de Gaulle eventualno osebno posegel v pogajanja, če ne bi do sobote dosegli konkretnih rezultatov. Ni znano, v kakšni o-bliki bo de Gaulle neposredno udeležen pri pogajanjih, toda ves pariški tisk se danes strinja v trditvi, da se bo de Gaulle začel »zanimati za Alžirijo« osebno po končanih razgovorih s Kennedyjem.
Nekateri trdijo, da bo skušal de Gaulle postaviti nov ultimat, naj bi do 20. junija dosegli kak rezultat, ker ta dan poteče rok enostranske prekinitve sovražnosti v Alžiriji, ki jo je Francija napovedala. Govori se tudi o možnosti neposrednega sfestan-ka med de Gaullom in Ferba-tom Abasom, toda vsi so mnenja, da do tega ne bo prišlo tako kmalu.
Začasna alžirska vlada v Tunisu je po telefonu in teleprinterju stalno s stiku z alžirsko delegacijo v Evianu.
Pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh bolj naravnost m ostreje sprožen problem Sahare, kajti Alžirci vztrajno poudarjajo, da je moč samoodločbo izvesti samo na vsem enotnem področju Alžirije.
Obe strani se bosta morah zelo potruditi, da bi izgladili
nasprotovanja in našli skupno rešitev.
Po tednu dni pogajanj je postalo jasno, da neposredni stiki ne bodo želi uspeha, še manj pa bo moč doseči soglasje, če ne bo rešeno vprašanje Ben Bele in njegovih sodelavcev. Ti so del kolektivnega vodstva alžirskih borcev in je njihovo neposredno sodelovanje v razgovorih iz-rf dno važno. Razem Krima Btlkasema ima Ben Bela največji ugled pri alžirskim ljudstvu in v vrstah borcev ter je obema težko sprejemati važnejše sklepe brez skupnega posvetovanja.
Alžirci so zelo nezadovoljni z dosedanjim ravnanjem z Ben Belo in njegovimi sodelavci, ker so dejansko še zmerom ujetniki, ne glede na to. da živijo v nekoliko boljših razmerah. Alžirci sicer ne zahtevajo, da mora biti izpustitev Ben Bele in tovariše" ter njihovo sodelovanje na pogajanjih pogoj za nadaljnje razgovore. Sodijo pa, da bi bila pogajanja uspešnejša in da bi hitreje napredovala, če bi tudi Ben Bela in tovariši sodelovali na njih
V Parizu se je danes zaključila razprava proti bivšima generaloma Challu in Zeller ju in oba sta bila obsojena na petnajst let zapora. Sam državni pravdnik je v svojem govoru izjavil, da je po dolgem razmišljanju sklenil, da ne bo zahteval smrtne
kazni. Zahteval pa je dosmrt no ječo za oba obtoženca. To let zapora, ker je obema pri-
svojo zahtevo je podprl s priporočilom sodišču, naj se obtožencema priznajo olajševalne okoliščine, in zato naj se ne izreče smrtna kazen.
Državni pravdnik je govoril več kot štiri ure. Med drugim je izjavil, da bosta Jou-haud in Saian eventualno sojena pozneje, toda njuna odgovornost v veliki meri obremenjuje sedanji proces. Challe je dobro vedel, kaj je tvegal, ker je neka priča poročala, da mu je rekel: »Ce ne uspem, bom ustreljen«.
Zatem je državni pravdnik omenil skoraj popolno enotnost francoskega ljudstva, ki je bilo pripravljeno postaviti se po robu upornikom. Ta e-notnost je morda odločilni či-nitelj, ki je pripravil Challa do tega, da je opustil svojo avanturo »Challe ni vstopil na vlak v teku. Bil je hkrati postajni načelnik in sprevodnik,« je pripomnil državni pravdnik, ki je bivšega generala obtožil, da je povzročil razpoko v avtoriteti vojske. Zavrnil je kakršno koli pravico do upora iz izključno političnih razlogov. Dodal je, da sta obtoženca kriva, da sta si lastila oblast, in je naštel posamezne točke obtožnice in je zaključil:	»Nemogoče mi je
zahtevati smrtno kazen*. Priznal pa je, da je Challe »storil vse, da prepreči prelivanje krvi v Alžiriji« in da «ni vztrajal pri svoji akciji, ko je uvidel, da je zabeležena porazu«. Kar se tiče Zellerja, pa je državni pravdnik izjavil, da je ta »imel srbeš nediscipline«. »Toda imel je vlogo statista. Zato moram zahtevati za Zellerja isto kazen kakor za Challa, t,.j. dosmrtno ječo«.
Za državnim pravdnikom sta govorila branitelja obeh obtožencev. Po dveurnem posvetovanju je sodišče obsodilo oba obtoženca na petnajst
znalo olajševalne okoliščine. Proti razsodbi ni priziva.  «»------------------
Južnoafriška zveza postala republika
PRETORIA, 31. — Danes je prvi predsednik južnoafriške republike, bivši generalni guverner Charles Swart prisegel ob navzočnosti več tisoč ljudi. Policija je odredila izredno stroge ukrepe, da prepreči incidente. Aretirali so veliko število domačinov ter izvršili preiskave v vseh hišah mesta in zasliševali stanovalce.
Tridnevna stavka, ki so jo proglasili afriški voditelji iz protesta proti rasni diskriminaciji in proglasitvi republike izven Commonwealtha, se je nadaljevala tudi danes. S proglasitvijo republike bodo južnoafriški državljani postali »tujci« v Veliki Britaniji in v vseh drugih državah Commonwealtha. Toda še za eno leto,^ da se preprečijo številne težave, bodo državljani Južnoafriške zveze veljali za »netujce« v Veliki Britaniji, prav tako kakor britanski državljani v Južni Afriki.
Swart je v svojem govoru ob ustoličenju izjavil, da »hoče živeti Južna Afrika v miru in prijateljstvu z drugimi državami«, in je dodal, da ima Južna Afrika »pravico sama odločati o vprašanjih notranje politike v skladu z izrecno voljo naših volivcev brez vmešavanja od zunaj«. Ti »volivci« pa so samo belci, ki jih je nekaj sto tiso-čev nasproti milijonom brezpravnih Afričanov
Vlada Gane je sporočila, da ne bo priznala nove južnoafriške republike. Vlada ZAR je že včeraj sporočila, da prekinja diplomatske odnose z Južno Afriko zaradi politike rasne diskriminacije.
zvezo. Finska in Jugoslavija imata enake cilje, je poudaril Virolainen, to je krepitev čim boljših odnosov z vsemi narodi za mir na svetu.
V zvezi s komentarji, ki so se pojavili v svetovnem tisku o pripravljalnem sestanku zastopnikov nevezanih držav v Kairu, današnji ((Komunist«, glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, ugotavlja, da je namen neodvisnih držav, da s svojimi stališči in praktično politiko prispevajo k ublažitvi blokovske razdelitve sveta Za podtikanji zahodnih komentatorjev nevezanim državam blokovskih namenov se skriva po mnenju ((Komunista« poskus oviranja koordiniranja aktivnosti držav, ki v blokovski razdelitvi sveta vidijo vir največje nevarnosti in spopadov. Pozitiven smisel konference nevezanih držav je krepitev in razširitev njihove dosedanje aktivnosti. «To je dovolj širok reprezenlativen sestanek, ki lahko prispeva k zaviranju politike, ki sloni na sili, h krepitvi konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in Organizacije združenih narodov, kar je brez dvoma najboljša pot za dosego miru na svetu,«, zaključuje ((Komunist«.	g B
Hruščev v Bratislavi
MOSKVA 31. — Agencija Tass javlja, da je Hruščev prišel davi v CSSR na svojem potovanju na Dunaj. Vlak, s katerim potuje Hruščev, je prišel na obmejno postajo Cerna nad Tisou. Od tu je nadaljeval pot v Bratislavo, kamor je prispel nekaj po 22. uri po krajevnem času.
Predstavnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva je danes zaniaal govorice da bo med bivanjem Hrusčeva v Bratislavi konferenca na vrhu med voditelji Vzhodne Evrope. Dodal je, da se bo razgovarjal s Hruščevom pred njegovim odhodom na Dunaj sa. mo češkoslovaški predsednik Novotny Zankal je tudi trchtve, da pričakujejo prihod madžarskega voditelja Radarja. Hruščev bo odpotoval iz Bratislavi na Dunaj v petek okoli 10. ure.
Množici, ki ga je čakala v Bratislavi, je Hruščev izjavil, da gre na sestanek s Kennedy-jem na Dunaj, da tam govori ((govorico miru«. Dodal je, ((Nočem nič napovedovati o rezultatih svojega sestanka, toda glas Sovjetske zveze bo kakor vedno glas miru«.
Hruščev je poudaril sovjet, sko željo, da se najdejo rešitve svetovnih vprašanj, in je izrekel prepričanje, da ameriško ljudstvo želi mir.
Dalje je Hruščev izjavil: »Razgovori s predsednikom Kennedyjem ne bodo lahki. Njih težavnost izhaja iz dejstva. da so v mednarodnih odnosih nerešena številna resna in nevarna vprašanja, ki se tičejo celotnega človeštva in ki jih je treba diskutirati. To je vzrok, zaradi katerega je vprašanje razorožitve z učinkovitim nadzorstvom eno glavnih vprašanj, s katerim ima človeštvo danes opravka. Prav tako sta na dnevnem redu vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo in skupno s tem sprememba zahodnega Berlina v svobodno mesto«.
 «#------
BUENOS AIRES, 31. — Tu potrjujejo, da je novi argentinski minister za gospodarstvo med svojim nedavnim obiskom v ZDA prinesel Kenne-dyju osebno pismo Frondizi-ja. Baje je Frondizi povabil Kennedyja, naj obišče Argentino, ko bo potoval v Južno Ameriko.
Ameriški privatni kapital v Zahodni Evropi
V zadnjih letih je vse bolj očitna prednost, ki jo ameriški privatni kapital daje Evropi pri svojih direktnih naložbah v inozemstvu. Za razliko od ameriškega je evropsko gospodarstvo v ekspanziji; Zahodna Evropa v okviru dveh nedavno ustanovljenih carinskih področij odkriva prednosti velikih ekonomskih prostorov. V Zahodni Evropi menijo, da so v mnogočem neposredne ameriške investicije pozitivne tako za uvajanje nove tehnike in novih komercialnih metod kot tudi za plasma na področja, ki se jih domači privatni kapital izogiba, n. pr, v Južno Italijo in na sever Velike Britanije. Močni pa so glasovi o nevarni ameriški konkurenci. Poleg tega pa ob možnem neposrednem pozitivnem učinku ni mogoče pozabljati na negativen dolgoročen efekt, saj bo izvoz profitov ameriških podjetij v Evropo v kasnejših letih pritiskal na plačilne bilance teh držav. Zlasti močan pa je stran, da bi ameriške investicije, ki se vlagajo pretežno v najbolj razvite sektorje proizvodnje, ne privedle do prenasičenosti. Ta zaskrbljenost je v Zahodni Evropi splošna in zato skušajo vse nacionalne zakonodaje usmerjati tuje (ameriške) investicije v razvoj novih dejavnosti in v industrializacijo manj razvitih področij.
Za ameriško gospodarstvo in zlasti industrijo pomenijo direktne investicije v tujini gotovo dobrodošlo sredstvo ekspanzije in pomemben vir profitov. Na drugi strani pa je globalni deficit ameriške plačilne bilance — ob aktivni bilanci tekočih plačil — v dobršni meri posledica direktnih investicij v tujini. (Tu seveda puščamo ob strani tako imenovane portofoljo investicije — naložbe v vrednostne, papirje, ki so kot nekdaj pomembna oblika izvoza privatnega kapitala, izgubile svoj pomen; seveda pa tu tudi ne upoštevamo vladnih kreditov in podobno. Za direktne investicije je značilna ali ustanovitev novih podjetij, podružnic ameriških družb za proizvodnjo ali montažo, za organizacijo prodaje, za raziskovalno delo ali pa z ustanavljanjem družb za koordinacijo in nadzorovanje mednarodne dejavnosti podjetij določene monopolistične skupine — ali zagotovitev ameriške participacije pri že obstoječih podjetjih v drugih državah. Važno pa je, da direkten transfer kapitala iz ZDA za direktne investicije ameriških podjetij ni edini vir finansiranja, tu je tudi reinvestiranje dobičkov in posojila, zlasti evropskih bank.)
Ameriške investicije v tujini gotovo niso nov pojav. Zlasti značilne so bile ameriške investicije na področju pr.marnih dejavnosti in tako sistematično zagotovile vire surovin. Te investicije o-mogočajo, da prihaja četrtina vsega uvoza ZDA od a-meriških podjetij v tujini, okoli 90 odst. uvožene nafte, niklja, aluminija in baara dobavljajo Združenim državam inozemske podružnice ameriških podjetij. Poleg tega pa imajo številna velika ameriška proizvodna podjetja, zlasti n. pr. v avtomobilski industriji, že dolga leta v tujini svoje podružnice Vendar se ob vsem tem v ' zadnjih letih pojavljajo novi momenti, ki spodbujajo ameriško direktno investiranje prav v Zahodni Evropi in ob katerih glasilo Švicarske banke ugotavlja, da «ameriški kapital odkn-va Evropo»- Tu je na prvem mestu ustanovitev dveh carinskih področij, Evrope šestih (CEE) in Evrope sedmih (EFTA). Ameriške družbe vznemirja zlasti CEE. to je Evropska ekonomska skuji-nost. z enotno carinsko ta-rito vseh držav članic za uvoz iz tretjih držav in z možnostmi za kontingentira-nje uvoza. Carine med državami članicami se hitro ukinjajo, enotna zunanja carinska tarifa pa bo enaka aritmetični sredini tarif držav članic, ki so bile v veljavi 1 1957. To pomeni, da bo ob enotnih tarifah na splošno otežkočen industrijski izvoz iz tretjih držav v Zahodno Nemčijo in Benelux, olajšan pa v Italijo in Francijo, ki sta doslej imeli višje uvozne carine. Ce v takih razmerah ustanovi ameriška družba svojo podružnico v eni izmed držav članic CEE, si bo s tem zagotovila povsem e-nakopraven položaj v konkurenci z evropskimi partnerji. Tako dobivajo ameri-ške direktne investicije v Zahodni Evropi nov značaj; ta prav s tega vidika zasluži največjo pozornost določenih manj razvitih področij, ki da bi si zagotovila pogoje’ za lasten ekonomski razvoj, teže k raznim oblikam carinskega in širšega ekonomskega združevanja.
Drugi razlog, ki sili ame-
riško industrijo k direktnemu investiranju v tujini, pa so visoki proizvodni stroški v ZDA; tu gre predvsem za vprašanje o stroških delovne sile, surovin in za splošne stroške v primerjavi z Zahodno Evropo. Zlasti na področju stroškov za delovno silo so zanimivi francoski primerjalni podatki za predelovalno industrijo v 1. 1959; če stroške, ki jih pomeni enourno delo delovne sile (mezda in dodatne o-bremenitve) označimo za Francijo s 100, je indeks za Holandijo 81, Italijo 85, Belgijo 103, Veliko Britanijo in Švico 108, Zahodno Nemčijo 109, Švedsko 152, za ZDA pa 385. Tako so v določenih primerih proizvodni stroški lahko odločujoči činitelj v ameriških direktnih investicijah v tujini. Poleg tega pa igra pri usmerjanju ameriških investicij v Zahodno Evropo zelo pomembno vlogo tudi višina profitne mere. L. 1959 je povprečna profitna mera za neposredne ameriške investicije v tujini dosegala 11. odst., v sami Zahodni Evro-pi pa so te investicije dajale več kot 13 odst, profita. To so vsekakor izredni pogoji, če vemo, da so ameri-
Investirani kapital
Profit
— dividende
— nerazdeljeni dobički
L. 1950 je investicijski kapital v tujini dajal skoraj 15 odst. profita; v 1. 1959 je profitna mera znašala okoli 11 odst. Y masi profita, ki se je v teh letih povečala za 84 odst. se je zmanjševal delež razdeljenih dividend od 73 na 68 odst. povečal pa se je delež nerazdeljenih, rein-vestiranih profitov. Precej višji pa je delež reinvesti-ranih profitov ravno v Zahodni Evropi. Ob teh sicer zgovornih ugotovitvah je vendar važno, da opozorimo na znano dejstvo: v letih 1955-59 so profiti ameriških neposrednih investicij v tujini znašali povprečno letno nad 3 milijarde dolarjev, medtem ko se je v istem razdobju obseg teh investicij večal povprečno letno za 2.6 milijarde dolarjev, To pomeni, da tudi v razdobju najhitrejšega vzpona ameriških neposrednih investicij v tujini vsota neto odliva kapitala iz ZDA in reinvesti-ranih profitov ni nikoli dosegla mase profitov, ki jo je prinašal v tujini investirani ameriški kapital.
ška podjetja v ZDA v istem letu dosegala povprečno 10 odst. Končno vplivajo na ne-posredne ameriške investicije v tujini tudi nove tendence glede prodaje patentov in licenc. Ameriška podjetja vse bolj odklanjajo prodajo licenc — Du Pont de Nemours n. pr. sploh zase meni, da je razdobje prodaje licenc končano — in se odločajo za neposredne investicije. No, v Zahodni Evropi to dejstvo ocenjujejo predvsem kot posledico vse večje, ga zaupanja, ki ga imajo a-meriški industrialci v politično in ekonomsko bodočnost Evrope...
Ameriške neposredne investicije v tujini so se v letih 1900-1929 povečale od 600 milijonov na 7-5 milijarde dolarjev! Od slednjega je odpadlo na Evropo okoli 900 milijonov. Po vojni, zlasti pa v letih 1950-59 so se ameriške neposredne investicije v tujini zelo hitro povečale: 1. 1946 so znašale 7.2 milijarde dolarjev, 1. 1950 okoli 12 milijard, 1, 1955 okoli 19 milijard, 1. 1959 pa so dosegle že skoro 30 milijard dolarjev. Investirani kapital je dajal sledeče dobičke (v milijonih dolarjev):
1950	1»59
11.800	29.700
1.769	3.255
1 791	2.214
»78	1.041
V geografski strukturi a-meriških investicij je prišlo v omenjenem razdobju predvsem do sledečih premikov: delež Kanade se je povečal od 30 odst. na 34 odst.; delež Latinske Amerike je zdrknil od 37 odst. na 27 odst.; delež Zahodne Evrope pa se je povečal od približno 15 odst. na 18 odst. Prav zadnja leta pa kažejo, da se zmanjšuje priliv ameriškega kapitala v Kanado, medtem ko pospešeno rastejo ameriške investicije v Zahodni Evropi. Za strukturo ameriških neposrednih investicij v tujini po panogah je predvsem značilen delež naložb v industriji nafte, ki se je v letih 1955-59 povečal od 29 odst. na 35 odst., medtem ko je delež predelovalne industrije v tem razdobju stagniral na okoli 33 odst. Podatki za letošnje leto pa kažejo, da bo tu prišlo do premika v korist predelovalne industrije; ■ c. *
Sliko o ameriških neposrednih investicijah v sami Evropi nam dajejo sledeči podatki (v milijonih dolarjev):
	1950	1959
Zahodna Nemčija	204	795
Francija	217	632
Italija	63	313
Holandija	b4	244
Belgija — Luxemburg	6y	210
Skupno CEE	637	2.194
Velika Britanija	847	2.475
ostale države	249	631
Skupno Zahodna Evropa	1.733	5.360
V tem razdobju se je predvsem znižal delež, ki ga ima v Veliki Britaniji od 49 odst. na 47 odst. ameriški kapital, investiran v Zahodni Evropi. Ta ugotovitev temelji na dinamiki prav zadnjih let in pomeni verjetno izraz predvidevanj, ki jih bo imel razvoj v bližnji prihodnosti. Po vojni je prišla do veljave gotovo vrsta razlogov za priliv ameriškega kapitala v Veliko Britanijo; med drugim so si ameriške družbe na ta način olajševale dostop v Commonvvealth in v celotno šterlinsko področje; poleg tega je bila Velika Britanija zelo ugodno izhodišče za izvoz v Evropo. Po ori-tanskih podatkih je danes v predelovalni industriji Velike Britanije okoli 600 podjetij s 400.000 delrvci, ki so filiale ameriških družb in odpade nanje okoli 5 odst. proizvodnje te industrije. A-meriški kapital kontrolira večino britanske avtomoDil-ske proizvodnje, približno četrtino njihovega tržišča nafte; pomembna je ameriška udeležba v britanski industriji aluminija itd, Za počasnejši priliv ameriškega kapitala v Veliko Britanijo v najnovejšem času pa je veg vzrokov. Na prvem mestu je dejstvo, da Velika Britanija ni članica CEE in bo tako izvoz blaga iz Velike Britanije v države CEE izpostavljen zunanji enotni carinskih tarifi te skupnosti. Nadalje povprečna letna mera, ki jo kaže rast britanskega gospodarstva v zadnjih letih, zaostaja za razvojno dinamiko v večini ostaiih zahodnoevropskih držav; v letih 1953-1959 se je britanska industrijska proizvodnja povečala skupno za 22 rdst., v Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji pa za okoli 60 odst. Končno vplivajo na plasma ameriškega kapitala tudi davčne in druge olajšave, ki jih temu kapitalu dajejo v drugih zahodnoevropskih državah, zlasti v Holandiji in Italiji.
V državah Evropske ekonomske skupnosti so ameriške neposredne investicije dosegle najvišjo raven v Zahodni Nemčiji. Ameriški kapital kontrolira približno tretjino nemške industrije nafte; na drugem mestu je
avtomobilska industrija, kjer igrata pomembno vlogo General Motors-Opel in Ford; sledita elektronika in fina mehanika. V Zahodni Nam-čiji dosega ameriški kapital najvišjo profitno mero; nerazdeljeni profiti so obdavčeni z 51 odst., dividende pa s 15 odst. Nekatera me-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nadaljevanje Eichmannovega procesa
\i prikazano v najlepši Inči razpoložen je A ngiežev do Židov
V času pogajanj «kri za kamione» je dejal angleški namestnik ministra lord Moyne: «Kaj pa naj napravim z milijonom Zidov?»
JERUZALEM, 31.	— Na
Eichmannovem procesu je danes gospa Hansi Brand nadaljevala svoje pričevanje. Tudi ona je potrdila Eichmannovo izjavo, da bo dal pognati v zrak naprave taborišča v Auschwitzu, ko se bo zaključila zamenjava Zidov za kamione. Povedala je nadalje, da so nekoč na nekem sestanku židovskih predstavnikov pretresali možnost, da bi Eichmanna ubili. Toda misel so zavrgli, ker je bila vedno možnost, da bi bil tisti, ki bi Eichmanna nadomestil, še slabši kot on. Pa tudi zaradi tega so misel na atentat zavrgli, ker bi bile represalije Nemcev gotovo strašne.
Ponovno je stopil pred sodnike mož priče Joel Brand, ki ga je spet izpraševal sodnik Halevi. Se enkrat je potrdil Eichmannovo izjavo o razstrelitvi Auschwitza v primeru ugodnega odgovora o omenjeni zamenjavi ter njegovo obljubo, da bo pridržal 100.000 Zidov v Avstriji in
na Slovaškem za 15 dni v pričakovanju, da se Brand vrne na Madžarsko. Priča je še povedal, da so židovski predstavniki v Budimpešti sklenili, da se Eichmannov predlog o-meni samo Američanom in ne tudi Angležem, katerih stališče glede napeljevanja v Palestini je bilo znano.
Sodišče je sklenilo, da se zasliši Franz Novak, bivši funkcionar Eichmannovega u-rada, ki je imel opravka s transporti in se sedaj nahaja v Avstriji.
Halevi nadaljuje izpraševanje priče Branda in stavi mu nekaj hitrih zaporednih vprašanj. Brand odgovori med drugim, da po mnenju nekega agenta Bundija Grossa, ki je igral dvojno vlogo, «wehr-macht ni mogla ustaviti iztrebljanja Zidov* in do «je bilo bolje obrniti s* na SS». Na neko vprašanje sodnika zatrdi Brand, da se mu ni zdelo nevarno pogajanje, ki mu ga je predlagal Eichmann — »kri za avtomobile*. Dosta-
vi tudi, da je zavrnil hipotezo, da bi se za tem pogajanjem skrivala kaka past.
Potem priča omenja, da mu je za časa pogajanj lord Moy-ne, britanski namestnik ministra na Srednjem vzhodu, pozno poleti leta 1944 dejal: «Pa kaj hočete, da napravim z milijonom Zidov?* Angleži so tedaj Branda v Siriji aretirali, medtem ko se je pogajal za znano zamenjavo s predstavniki palestinskih Zidov. Odvedli so ga v Kairo ter tam pridržali štiri mesece in pol.
Nato je pričo zaslišal še predsednik sodišča Moshe Landau. Brand navaja vrsto težav, na katere je naletel pri svojih »pogajanjih* in dostavlja, da je moral zelo prositi proste Zide, da bi rešili druge. V joku dostavlja priča: »Obljubil sem, da bom rešil 100.000 Zidov, in tedaj so mi dejali:	»In če nam jih
bodo Nemci izpustili samo 10 tisoč, 5 tisoč ali 2 tisoč?* Jaz pa sem odgovoril: »Rešili bomo vsaj te*.
  mm  	  hhiiimhm.........................mirnim......m......iimmmmi
Izjava ministra Ciardine
Vprašanje »živih cepiv« proK poiiomielirisu
Po mnenju ministra za zdravstvo je uporaba takih cepiv še močno tvegana; medtem ko Saikovo cepivo deluje v Italiji povprečno v 85 odstotkih primerov
RIM, — Senator Giardina, minister za zdravstvo, je izjavi) danes pred senatno poslansko komisijo za zdravstvo, da je zadnji rimski simpozij o poliomielitisu ugotovil ■— kar se je sicer že prej vedelo — da Saikovo cepivo ne more povzročiti stoodstotne imunitete pred to nevarno boleznijo. V Italiji se je pokazalo, da se vrti dosežena imuniteta okrog 85 odstotkov in da je število primerov znatno manjše pri o-tiocih, ki so mlajši od štirih let ter da le potek bolezni pri cepljenih ugodnejši. Minister se je močno zagovarjal pred številnimi upravičenimi očitki o nezadostni učinkovitosti Sal-kovega cepiva z navajanjem Kennedy.ievega priporočila, da morajo bitj vloženi vsi napori za uporabo prav tega cepiva.
Gledg tako imenovanega živega cepiva pa je minister dejal, da pomeni govoriti o njegovi prednosti — anticipirati vprašanje, ki ima podrejen položaj v primerjavi z ugotovljeno neškodljivostjo živih cepiv, katerih uporaba je še v poskusni fazi, tako da niti v ZDA zasebni zdravnik ne sme sam ocenjevati, kdaj jih lahko uporabi. Zaradi tega minister zavrača poskuse tistih, ki bi hoteli primerjati obe vrsti cepiv, kajti Saikovo cepivo je bilo podvrženo uradni kontroli in že pred sedmimi leti odobreno, medtem ko se v zvezi
z živimi cepivi postavlja še cela vrsta vprašanj, na katera fcc dal odgovor samo čas. Sedaj pa še ni gotovo, ali so ta živa cepiva neškodljiva. Zato je treba vsak poskus vnašanja zmede med javnost odločno zavrniti, zlasti sedaj pred poletno in jesensko dobo, ker bi opuščanje Salkovega cepiva povzročilo nepredvidene posledice. Končno je minister izjavil, da kljub temu živa cepiva odpirajo nova obzorja in da bo vlada zaradi tega še nadalje spodbujala poskuse, ki imajo namen ugotoviti pogoje za njihovo uporabo poleg Sal-koVega cepiva, ter pozval farmacevtsko industrijo, naj bo potrpežljiva, čeprav iirazume njene interese, ki pa ne smejo imeti prednosti pred javnim zdravstvom«.
Župan - kolaboracionist jc moral odstopiti
BENETKE, 31. — Nocoj bo župan v Miranu Francesco Ma-gnani podal ostavko na svoj položaj v občinskem svetu. Ostavka je posledica županove politične preteklosti, ki je prišla šele sedaj na dan. Učitelj Francesco Magnani je bil namreč kot častnik nekega oddelka republikinskih, torej fašističnih črnih brigad, zaradi kolaboracionizma obsojen. Občinski odbor in demokristjan-
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiitiiiiiiitiiiiiiMiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiii m imiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii im
Vesoljski polet ob sestanku med Hruščevom in Kennedyjem?
MOSKVA, 31. — Časopis sovjetske armade »Rdeča zvezda* je objavil sporočilo, da je sovjetska kozmična ladja »Vo-stok», s katero je major Jurij Gagarin pretekli mesec izvedel svoj vsemirski polet, pristala 30 km jugozahodno od mesta Engels v pokrajini Saratov. Na kraju, kjer je ladja pristala, je bila postavljena spominska plošča.
Da so Rusi sporočili geografske koordinate «kozmodroma» v svoji zahtevi za priznanje brzinskega rekorda, ki ga je posegel Gagarin s svojim vesoljskim poletom, je med diplomatskimi predstavniki v Moskvi napravilo močan vtis in sedaj se sprašujejo po datumu naslednjega sovjetskega vesoljskega poskusa.
Po informacijah iz dobrega vira so mnogi strokovnjaki in znanstveniki, znani po svoji dejavnost; na 'kozmičnem področju, sedaj odsotni iz Moskve. Vrniti bi se baje morali proti koncu tedna. Po tem nekateri sklepajo, da bi lahko prišlo po nekaj dneh do nove vesoljske izstrelitve in to mogoče prav istočasno, ko se bosta na Dunaju sestala Hruščev in Kennedy, to je 3. in 4. junija.
<Kopalci svobodo v
MIAMI (ZDA), 31. — Po »potnikih svobode* so v južnih državah ZDA sedaj na vrsti »kopalci svobode*. Enajst mladih črncev je kršilo zakone Floride glede na plemen-
sko segregacijo s tem, da so se kopali v kopališču, ki je namenjeno izključno belcem. Takoj se je okoli njih zbrala množica kakih 300 belopoltih grozečih kopalcev in edinole nagel poseg policije je preprečil da ni prišlo do incidentov. Eden izmed mladih črncev je izjavil da niso imeli namena izraziti svojega odpora proti segregaciji ker pa so videli kaj se je iz tega rodilo se bo prihodnjo nedeljo skupina vrnila na kopališče belcev,
Ni pozabil na rojake
ENNA, 31. — Občinski svet v Agiri je sklenil, da bo 6. junija posebna delegacija, ki jo bo vodil župan, odpotovala v Milan, da bi tu izročila spominsko zlato kolajno odvetniku Angelu Valentiju, ki je po rodu iz njihovega kraja in ki že 40 let živi v Milanu ter ves čas pomaga svojemu rojstnemu kraju. Vsako leto vzdržuje 8 študentov in podeljuje še šest štipendij po 250.000 lir.
 «»-------
Z nekaj streli je pregnal tatove
RIM, 31. — Minulo noč je letalski zdravnik - kapetan pognal v beg skupino tatov s tem, da je proti njim ustrelil nekaj strelov iz samokresa. Tatovi, ki so se pripeljali z avtomobilom «1900* in začeli vdirati v tobačno trafiko v Ul, Montebianco 7, so že
odžagali žabico na vratih, ko jih je zaradi njihovega ropota slišal kapetan Nicola For-tunato in nato skozi okno u-strelil nekaj strelov. Tatovi so sedli v svoj avtomobil in zbežali.
ska skupina občinskih svetnikov v Miranu sta sklenila u-čitelja — župana Magnanija
— izključiti iz demokristjan-ske skupine svetnikov zaradi politične neskladnosti med njegovo preteklostjo in sedanjo politično vlogo.
Popis prebivalstva letos 15. oktobra
RIM, 31. — Na temelju programa, Ip ga je pripravil o-srednji urad za statistiko, kateremu pp. zakonu pripada naloga izvesti popise, je deseti splošni popis prebivalstva predviden za 15. oktober letošnjega leta. To vest je dal podtajnik Delle Fave v odgovor na vprašanje demokr-ščanskega poslanca Veronezi-ja. Osrednji statistični urad
— je dodal Delle Fave — je že pred časom začel pripravljalna dela in sicer na temelju odredbe predsednika republike.
 «»-------
Pri letalski nesreči jc iz iste družine umrlo sedem oseb
FIRENCE, 31. — V zvezi z letalsko nesrečo v bližini Lizbone se je zvedelo, da je pri tej nesreči skupno z venezuelskim polkovnikom Nestorjem Rodriguezom podleglo tudi 6 članov njegove družine in sicer žena, dve hčerki in trije sinovi. Edini, ki je iz družine Rodriguez to nesrečo preživel, je 19-letni sin, ki se trenutno nahaja pri starem o-četu in stari materi v Caracasu.
RIM, 31. — Komunistični senator Donini in še 6 senatorjev iste stranke je predložilo senatu zakonski predlog za u-stanovitev stolic za ruščino in rusko literaturo na italijanskih višjih srednjih šolah.
Tu je prišlo v sodni dvorani do incidenta. Iz občinstva se nenadoma zasliši vzklik: »Kaj pa pišeš, morilec, bandit!* Zakričal je neki stari Zid, rabin madžarskega porekla, ki se je razburil, ko je videl, da Eichmann ves čas nekaj beleži med pričevanjem Branda. Odstranili so ga iz dvorane, pozneje pa je policija sporočila, da so ga odpeljali v bolnišnico.
Na koncu Brandovega pričevanja je tožilec predložil nekaj dokumentov, med katerimi je tudi neko poročilo iz leta 1945 iz časa procesa proti Wislicenyju.
V Turinu IV. mednarodno zborovanje kirurgov
TURIN, 31. — V času proslav ob stoletnici zedinjenja Italije bodo med 3. 15. junijem tu organizirali IV. mednarodno zborovanje kirurgov. Letos bo prireditev posvečena slovitemu turinskemu kirurgu Alessandru Riberiju, ki je umrl pred sto leti. Hkrati bo tu 17 mednarodnih kongresov, 4 splošna zdravniška zborovanja, 2Q mednarodnih sestankov zdravniških zvez, 14 mednarodnih simpozijev. Na teh svečanostih bodo posameznim znanstvenikom in raziskovalcem razdelili več nagrad, med katerimi je nagrada Saint. Vincent v znesku 10 milijonov lir, ki jih bo dobil Šved Ragnar Granit, nagrada San Remo v znesku 10 milijonov lir za kardiologijo in nagrada bolnišnice «Maria Vittona« za pediatrijo.
V Turinu bodo v tem času organizirali mednarodno zdravstveno razstavo, razstavo del zdravnikov-umetnikov, filatelistično razstavo. Hkrati bo tudi mednarodni festival znanstvenega zdravniškega filma za nagrado zlate in srebrne «Minerve».
Turinsko vseučilišče bo 8. junija podelilo častni doktorat sledečim znanstvenikom: moskovskemu kirurgu A. N. Bakuljevu, Belgijcu J. L. A. Brathetu, Mehikancu I. Cha-vezu, ameriškemu kardiokirur-gti Grossu, Nemcu H. W. Knip-pingu itd.
-—«»—
AOSTA, 31. — že teden dni ni vestj o dveh avstrijskih aipinistih. Nekateri vodniki so našli nekaj nahrbtnikov ter dva para smuči, nakar so reševalne skupine pričele iskanje, vendar so zaradi slabega viemena morale čakati na razjasnitev. Boje se, da sta Avstrijca padla v kako razpoko ali v kak prepad.
gledališče
O. .x	s	<	s	"P	s>	.	w
M''II
X z.> s > vX^ •> S v. <\	’’ •-< > '	\'
:	ffl	c!»vU
Sacha Merii (na levi), ki pravi, da je sestrična k°7 Gagarina, je v Parizu dobila vlogo v filmu kjer nastopa skupaj z Marino Vltdy
;si"^
rjdnr
RIM, 31. — Gina Lollobri-gida in mož Milko Skofic sta z letalom Odpotovala iz Rima v London. Od tu bo igralka nadaljevala pot v Hollywood, kjer bo po nekaj dneh pričela delo pri filmu «Lady L.». Računa, da se povrne v Italijo septembra meseca, ko bo pričela snemanje filma ((Cesarska Venera«.
* * *
PARIZ, 31. — Jean Anouilh, Marcel Achard in An d r e Roussin bodo v Parizu tudi v prihodnji sezoni najbolj igrani avtorji. Za sezono 1961-62 ne navajajo posebnih novosti. Sicer pripravljajo mnogo novih del, vendar ne kaže, da bi katero od njih moglo o-gražati prevlado omenjenih treh dramatikov, ki so trium-firali v sezoni 1960-61.
Gledališče Montparnasse bo igralo Anouilhovo «La Grot-te», medtem ko bodo v gledališču Ambassadeurs še naprej kazali «La nuit des rois« (Noč kraljev) - Shakespeae-rovo komedijo, ki jo je priredil neki francoski dramatik, gledališče Comedie des Champs-Elysees pa bo imelo na programu sZadovoijnega ljubimca» Grahama Greena v novi priredbi, ki jo pripravljata Jean Anouil in njegova žena.
nVldiotes in «Noix de co-co» (Kokosov oreh) Acharda sta že potrjena tudi za prihodnjo sezono in verjetno bo tudi ePatates že šesto zaporedno leto na odru.
Gledališče Theatre du Pa-
■inii m Hlinil m min ul m n iiniMii ■•mini ■iiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Hlinil min mi mn m
Mednarodni sindikati proti Francovi Španiji
BRUSELJ, 31. — Prvič od svoje ustanovitve sta mednarodna zveza svobodnih sindikatov in mednarodna zveza krščanskih sindikatov, ki imata obe svoj sedež v Bruslju, začeli skupno akcijo proti politični ureditvi v kaki deželi, v tem primeru proti Španiji.
Delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki obeh sindikalnih zvez, je bila pred kratkim poslana v ZDA, da bi tam poučila javnost o »nujnosti prenehanja kakršnekoli pomoči Francovi Španiji* Delegacija se je že vrnila iz ZDA v Bruselj in izročila vodstvoma obeh organizacij svoje poročilo.
V bolnišnici v Nashvillu (Tennessee, ZDA) mala Beth ob svoji obletnici prvič poljublja svojo nesrečno mamo. Frances Tate Je lani postala žrtev neverjetnega in krutega a-tenlata svojega moža, ki ji Je po rojstvu otroka poslal neki paket. Zena je mislila, da gre za kako darilo komaj rojenemu otroku, v resnici pa je bila v zavoju bomba, ki je eksplodirala. Eksplozija bombe ji je poškodovala roke, jo oslepila in oglušila
Eden izmed članov tega odposlanstva, Pascal Thomas, generalni tajnik generalne zveze španskih delavcev v begunstvu, ki ima svoj sedež v Toulousu, je izjavil: »Hoteli bi, da bi se Francova diktatura končala na miren način. Ta rešitev je možna pod pogojem, da svobodni narodi prenehajo moralno, politično in gospodarsko podpirati Francovo diktaturo*.
Thomas je zahteval »samoodločbo* španskega ljudstva.
Obsojeni šludenljc na Poljskem
VARŠAVA, 31. — Danes se je zaključil «proces študentov«, ki se je vršil pred varšavskim sodiščem za zaprtimi vrati. Obtoženih je bilo 8 oseb, ki so bile zaprte od 9. maja lani in sicer na temelju člena 36 poljskega kazenskega zakonika, ki predvideva kazni za «obnovo protizakonitih skupin«.
Dva glavna obtoženca Ko-setsky in Gorny sta bila obtožena na dve leti zapora, ostalim šestim obtožencem pa je sodišče prisodilo od 10 do 6 mesecev zapora in jih takoj izpustilo na svobodo, ker so kazen dejansko že prestali.
Gorny je prišel v navskrižje z zakoni v času obiska bivšega podpredsednika ZDA Nikona na Poljskem, ker je tedaj organiziral «preveč filo-ameriške manifestacije«.
RIM, 31. — Ugotovilo se je, da prisostvuje televizijskim oddajam «Politična tribuna« deset milijonov gledalcev. Od teh jih je 83 odstotkov izreklo pozitivno sodbo o oddaji. Mnogi pa so povedali, da se jim zdi govor nekaterih govornikov težak in so izrekli željo, da bi bila taka razlaganja govornika kakor vprašanja, ki jih stavijo drugi, razumljiva tudi občinstvu, ki ni tako zelo doma v politiki.
• i Ro«5®1
lais Roval bo dajalo n
vo «La Coquine» (Ma spct ca), v Madeleine Pf2 rjeusc**-na programu nLes 9 . if'
Med drugimi uspeS ■ jgr<r li, ki se bodo še	**
la, je omeniti «Cba .jge*** Suede» (Grad na Sv*„ 1* avtorice Francoise	oSt<r
tem delom so Franco jrH' rali tudi v Ljubija”’' ^1, gih mestih «L'annonce fait a rijino oznanjenje)	{pic
«La cantatrice chai"je^^ ^ šasta pevka) in * ses» (Stoli) Jonesca.	r
Med glavnimi n0L0*ls> ^ menjamo uHuit /eTTl_jl0TnflS?j sem žensk) Roberta j/ih vMonsieur Blotn Fo0 ^ se\ miasa in «La viadnes pUri*s ne-et-Oise» Margueri ^ ter še neko delo, k* naslova, a ga je nap cel Ayme.
Maria Fris, najbolj zn*yju ** ška plesalka, je n?pf y ^ momor v gledališču	^ J
burgu. Skočila je l. - plf\ metrov za odrom * gulil*’’
prav na mesto, kjer J* (
U -.1* * lU*
krat sprejemala n ^je ploskanje občinstva.
ni mogla sprijaznit^ da bo morala najb" stiti zaradi neke
bolezni v
no*1
VARŠAVA, 31.
začel šesti mednaroa’ ^ K
9.0'
sejem, ki zavzema ^ metrov prostora in^ jjj t*j
«•
deležu je 25 Fržav	■(	t>
stavljavci. Leta l*	s g,
razstavljenih 50.000 rnne’'^
da organizatorji s0 „jj ' da je letos to že pozantno število	je
koračeno. Knjižni	|t)	u
Poljskem zelo caet° ,njh , ležba založb iz	/
žel — med temi italijanskih - )• nem smislu še ’,e	’
socialističnih drzaV-	s0 »
skem knjižnem sel’’v tidP ložbe zahodnih dr- g ,
vile za 260.000 dolaJoC,al'$'^
pička, založbe u	y
nih držav pa za j(fi ■ Ijev, kar je pribl' fSpe
dolarjev. Sedanje V ^est ve so več ali man) menjene.
pol){
VARŠAVA. 31. 1 ,e j.
dzk' V ' /,iš"‘ •
predsednik ZaU>fl®*'Vy n1? iskal razstavo meh's^^eri nosti. Razstava, na dela iz dobe Pr^brt|h V bom m vse do sol (It«* nahaja v drU****^
to
etn
os'
to'
J1’
v"';.
ju, kjer so za izpraznili 16 noj ran, da so tako ra mehiškim tnn Varšavi bo razsta dva meseca, nnko preselili v MHan*
#**
NEW YOR K. J,fJr„0»'' r
zeju moderne . .-ril’ New Vorku so °tv' jat” ,f| stavo italijanske!)0 jjfl ., ma. Na razstavi J .,
— olj, akvarelov, ,. pa h in «collages», naj poic' zastopani Balin, ^el,e Carra, Russolo in faZn^ pli Dela so zbrana 'z inetnl>ui’ sebnih zbirk in je / galerij in marsika^ hlJ(t>t*
»r fol$l
ameriških zbirk■ v ^ za ponovitev razS a že bila prirejena
ČETRTKOVA ČRTICA
POŠTENJE
D . Marcel Pirret,* je re-1 ril zvok, ki je dal slutiti L^nik, «site sovražnik poljub. Diskretno se je u-' eske družbe! Dokler bo- maknil. Zmerom je spošto L* in vam podobni na val romantiko.
Kr..• ne bodo imeli po-1 «Ah, srce moje, zakaj te ‘ moram zdaj zapustiti!* je vzdihoval moški glas.
«Zato, ker se bo vsak hip vrnil moj mož...» je šepe-taje odvrnil ženski glas.
^ljudje miru pred va-l, ste obsojeni na • tet ječe.»
bodo imeli pošteni gjjie iniru pred vami,» je ujal Marcel	Pirret,
nad dimnikom hnt stroPne zgradbe. Ni-^teden ni minil, kar je 12 zapora, ko je spet J111 na stara pota. j P je ura odbila polnoč, J' jel počasi spuščati po *‘ls« lestvici. Ustavil se “5 oknu v šestem nad-
m ga poskušal od-
„ |____________
»J1- * tem trenutku je ne-wrV SOl:}i Pri2?31 !uč in JJ^e se je moral umak-
je stopila ženska je, ni halji. V rokah je •ji ‘a moške hlače in Pir-jJe opazil, da je nekaj i-j P° žepih. Iz enega že-tJe Potegnila denarnico. l(mo se je ozrla okoli irnici
,k “auKovcev in jih fc? vazo na omarici. De
ll ’ vzela iz denarnice ne-goankovcev in jih st.la-V v
lCo je vtaknila spet v
ugasila luč.
»»m nadstropju je še ,z,aJ gorela luč. lijaka vendar, moral bi lil p‘° počakati,» je pomi-‘rrret in pogledal v jjf v sobi so igrali brid-
je opazil, kako je Sia‘b ki je delila karte, su-fodn mizo z nogo svojo \ Ko je prišla vrsta ■W aarno> je brez okle-Wa rekla: «štiri!» in po-fTa,Velik kup denarja.
Vt ■ ’ ta'co->> Je pomislil :«ga m se spustil do četr-Nadstropja. Hreščav iijit ^os je dal slutiti, da tj)ta!caj ne bo vse v redu.
Hi
:ilj.aVd moja » je nadalie-!l>an; 2ensk' gias. -'P0' p„e. Je hilo res nrekras--etw ’	Sorrento,
t(ga ke! Spoznala sem ne--4, Drg0sP°da in — pomi-Vabsil me je, naj mu po-Pretihotapiti preko diamantov. Ko iti jih pozneje vrnila, V dal ček, s katerim W*ravna]a vse potne Hfljše-. Samo glej, da ne ta, bikomur niti besedi-
Pirret je skočil na tla in z lahnimi koraki krenil navzdol po ulici. Dospel je do znane hiše z zeleno lučjo.
Vstopil je in zahteval dežurnega stražnika.
»Prišel sem, da bi me a-retirali!» je rekel.
«Zakaj pa?» je vprašal stražnik.
Pirret je vzdihnil:	»Za-
radi kršitve zakona. Poskus vloma!»
«Nemogoče!» je vzkliknil stražnik. «Sovražnik države številka ena!»
«Zaprite me!» je nestrpno vzkliknil Pirret. «Ne čutim se več varnega med toliko poštenjaki.*
BH
— Alora, Jakec, zde j so pej prešteli, kolko ledi je u državni službi. Sej spouneš, ke je blo ano al dvej leti sd tega, ke je pršlo ven, de minister nanka ne zna, kolko ledi se plačava. Ben zdej znamo vsaj tu.
— Jen kolko jeh je?
Jeh je an meljon jen skori dvejstu-
tliše, tu od kolaboracjone kon i Sloveni. Samo jest bt reku, de je blo tu rečeno samo zatu, ke se lepu sliše; ku be rekli: samo iz estetskih razlogov. M a de šoštance ne bo ned, zatu ke lepeh čakol — sej znamo — te jeh dajo kolkor	češ.	Jen se zmiri lahko zgovorijo,
de	tašno	kolaboracjone ni moč naredet, za-
taužent. Jen če računaš še njeh familje jen tu ke lahko pride ven konfužjon jen pole
otroke, lahko rečemo, de zevi na račun dr-žauneh plač ane tri meljone jen pu ledi. Jen če še računaš, de je u Italiji vsega vkep pedeset meljonou ledi, pride ven, dt
bojo rekli de zastran mera treba Slovence še naprej šraufat. Bejži, bejži, Jakec!
— Mihec, ti videš zmiri vse črno. Jest pej rečem, de gre svet naprej jen de po-
vsakeh petnajst držaulanou more zdržavat časi, počasi de bo kej. Videš, glih danes po anga. Jen u tisteh niso miga uračunani gre aneh . tristupedeset ledi našp’š ses ju-soudatje jen tudi ne poslanci. Jen od tega goslovansko barko Jadran. Bojo šli proč meljona jen dvejstutaužent ani delajo jen danes popoudne ob šteri jen bojo šli dol ani pej samo vlečejo plačo. Zdej pej videš, po Dalmacji vele do Splita jen nazaj se de je držauni aparat ku an velek zmaj, ke bojo ustauli tudi u Benetkah. Bojo proč mu je treba zmiri basat, de te pesti pt štiri dni.
miri. Jen buhvari če me ne daš za žreti Te hmali znhtajo. Jen mi pej plačmo tašei — Ja, Mihec, sej jemaš prou. Ma tolaž’se namalo s tem, ke so demokristjani na ta zadnem njeh zborovanji tle u Trsti rekli, de ses Slovencami bo treba sodelovat. Jen
Videš, mišini bojo forte kontenti, ke bo šlo tolfco Slovencou proč; mišini, ke zmiri pravejo fora i ščavi. Gvišno bojo šli molt, de be se barka potopila, uani ke krčijo tudi a morte.
Ma invece bojo pršli lepu tudi nazaj.
če so uani taku rekli, ke	jemaju komando	Se ne bojo	prou neč godirali, zatu ke	mi
u rokah, če reč, de bo res.	Videš, de zdej bo	Slovenci čemo živet. Jen čemo živet	tle
vsaj kar se našeh pravic	tiče, dosti bulše.	kamer, smo	doma. Jen tudi kulturo bomo
Jen tudi midva smo lahko	bol brez skrbi, de	delali. Vidi	snuči, kolko ledi ke je blo	pr
nas ne bojo vrgli dol, zatu ke govorimo slo- premjeri od operete. Jen kaku fajn ke so vensko na komuni. Jen morbet de bojo pe- pojali jen godli! Videš, de nas ni še hudič stili govort slovensko tudi na tem plači.
— Neč ne rečem, de se taka reč lepu
uzeu, koker be kašni radi.
—- Ma nanka za jem dat guštol
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
O tobaku in o kajenju...
Od kod je prišel tobak k nam in kako so ga nekoč uporabljali ■ Zakaj ljudje sploh kadijo?
Zgodovina tobaka se začenja z odkritjem Amerike. V Kolumbovih dnevnikih je zapisano, da so njegovi mornarji že prvi dan zagledali domačine, ki so vdihavali dim nekega listja, ki so ga sežigali. Ze sto let po odkritju Amerike se je uporaba tobaka razširila po vsem svetu kljub ostrim kaznim za kadilce.
Verjetno je, da je tobak prišel v Evropo v začetku lfi. stoletja. Pravijo, da je bil prvi belec, ki je kadil tobak, Kolumbov spremljevalec Rodrigo de Herez. Ko so v Španiji videli, da se mu kadi iz nosa in ust, so ga po nalogu inkvizicije zaprli. Izpustili so ga šele takrat, ko je bilo v Španiji kajenje povsod razširjeno. Znanstveno ime za to-bakovo rastlino je Nicotiana tabacum, in sicer po francoskem poslaniku na Portugalskem Jeanu Nicotu.
Uporaba tobaka se je po Evropi širila z neznansko naglico. Zgodovinarji pravijo, da zato, ker so bili ustvarite-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIiMflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Po mednarodnem kongresu strokovnjakov v Beogradu
Kriminal «mlajših polnoletnikov najbolj pereč mlad
Najpogosteja je kraja, toda tudi umori niso redki - Kazen pa ne sme biti le kazen, pač pa sredstvo za prevzgojo - To naj postane splošno pravilo povsod
Pred dnevi smo pisali o so- mladinskega kriminala v posa-vjetskih «pikapolonicah» to je meznih deželah in da bi na-o delu sovjetske mladine, ki I šli nekakšno zdravilo proti
si brez skrbi, dra-molčati kot grob!» k ,«111 drug ženski glas. ali... bi mi lan-
k
,, £a naslov tega gospodi h ve’ lahko se -ori' aa na kakem poto-'Cr>di jaz ...»
Hjno.* je pomislil sam Jil 1 Pierret in se spu-tretjega nadstropja. ? bil-, katero je pogledal, Jji Pogreznjena v pol-^a mizo sta sedela
o|°sPoda.
<! ^1 vel0 že tako in tako vreden,» je rekel
ttjijn- ♦Niti v sa-hvij* nisem mogel pred-Hit^’ da bo Harder ta-Jtat	. ■nasedel. Vsa umet-
t. Je bila - *—	----
v tem, da sem k?bostiloei Potrdilo o brez-Jšhju jmotorja. Neki me-i.&isai Je za 150 frankov
fiPiSal Je za lou lranl v® ki,^trdilo. Ampak po ftletei etrih se bo avto j reui na tisoč kosov, mi JV seJ mehanik. ,Nič za n Cj*vrnil, .glavno je, tt) čel ,’ dokler ne vnov-5%,.a- In ta bedasti tJu nasedel!» sPodjf besedah sta oba UŠtra- Planila v smeh.
! ' Pta ie Pomislil Pir' ? Je ST0 Presenečenje pa v^tiw,- 0 šele v drugem
zadaja družbi skrbi, ker bi hotela ali ker živi na račun drugih- in že na robu ali celo izven zakona. O teh »pikapolonicah« so celo rekli, da bi jim bolj pristajalo ime »stonoge«. Resnici na ljubo je problem takšne mladine v Sovjetski zvezi, kot tudi v ostalih socialističnih deželah, veliko manj zaskrbljujoč kot v ostalem svetu, saj je znano, da dela mladina sive lase ne le svojim staršem, pač pa tudi oblastem v celi vrsti dežel, predvsem v deželah z visoko ali celo najvišjo življenjsko ravnjo. Primer švedske mladine je dovolj žalostno znan. Pred letom ali kaj več so v nekaterih švedskih me stih morali zaradi mladinskih neredov mobilizirati celo o-kopne avtomobile in vso motorizacijo.
Zaradi tega je bilo do sedaj že več mednarodnih posvetovanj in eno teh je bil tudi mednarodni kongres pravnikov, psihiatrov in kriminologov v Beogradu, ki so se ga udeležili predstavniki ir. 22 dežel. Tu so se strokovnjaki sestali, da bi razpravljali o osnovnih problemih
njemu. Zdi se, da so se zedinili v eni točki in sicer
v tem, da naj bi kazen proti tistim mladim »kršilcem zakona«, ki spada v »mlajšo polnoletnost« ne služila izključno kot kazen, pač pa naj bi
Ulične svetilke ,n prazna ulica kažejo, (ta je že pozno v noč. Kam bosta krenila mladeniča? Domov, ali v pustolovščino?
»juK V sobi je sedel k1 ha uenič in nekai čeč' bienali papirja. Pirret 1 bris •’ da skuša ponare-I t^pis na menici. U.stiShfgu!» je stisnil sko-
,ieze ne zobe, tresoč se
tro°.je, da bo v prvem nitbJu njegov namen
kron
It*? je Vt'Jlian z uspehom. jiyti0 bila pogreznjena v i ^ žp* j,. 0kn° odprto. Hotel V^tl v sobo, ko je Uh “^slišal škrtanje.
a.rcek,» je vzdihnil ■ Slas.
‘ 'ftl žp °J.e sonce,» je odgo-V t^ki glas.
Sim CCOva usesa je uda-
"""■'■niiimiiniMiiMminmHHi
LI SMO
fc-k, rt*' ^*®etnlk za kultu-g D^UŽberla vprašanja. Izit k*to fav,na založba Slovemi-*• Maj 1960-61. Liublja-
jj.^ha lnternazionale di
» Tri«ste - Stazione k • (r	-	giuigno
Vl azstavni( katalog.)
Sh, >,llnd Zeitschritten lta-
,-S, - a^tliche Buecherrund-^ '5- Jahrgang. Nummer 1960. Min iste rprae-
Hor
Riivist
a di arte figu-
k ^	 «	—l	». »v .	_
^ j'etj_te*r a rita. Letteratura.
, I..............
I96i. Sa-nsonl E-
r0t er*ze.
TtJH1Wer, The Skln of Cij, Tennessee Williams, Menagerie. A Com-j, kant-^ Ikiition PubMshed _ BookK, Inc. far The Amierican Re-
bium ero 136 - bime-
nooks, Inc. far The t-fk>rv -huita Amierican Re-hi* »Od , pany Tonr of Eu-
. batin America 1961.
d, "ten
Lhe Un'le<1 States
Radio Trst A
8.30: Slovenski samospevi in zborovske skladbe; 9.00: Melodije iz filmov «Ben Huni, «A-poikallpsa na Rumeni reki» in »Potovanje okrog sveta v 80 dneh«; 11.30: «Zarek sonca za ubogo starko«; 12.05:	Vesele
harmonike; 13.30: Revija glasbil; 14.45:	0’Farrill:	azteška
suita; 15.00: Pojeta Louis Armstrong in Ella Fitzgerald; 15.20: Slovenski narodni motivi; 16.: Popoldanski koncert; 17.20: Pesem in ples; 18.00; Radijska u-niverza: Rafko Dolhar: Človek im okolje; 18.15:	Umetnost,
književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Ysayea F.bicha, Stojanoviča in Saimt-Saensa v izvedbi violinista Dejana Bravničarja in klarinetista Mihe Gnnzeka; 19.00: Sirimo obzorja: Slike iz goriške preteklosti; 19.30: Sodobne popevke; 20.00: Šport; 20.30: Veliki simfonični orkestri; v odmoru: Književnost: Josip Tavčar; «EI-sa Morante in njen roman Menzogma e sortilegio«; 22.00: Umetnost: Vili Hajdnik: »Industrijski stroji im umetnost«; 22.15: Plešite z nami; 23.00: Kvartet Nilt Jackson.
Trst
7.30:	Jutranje krajevne ve-
sti; 20.00: Večerne vesti in rubrika «Pristanišče».
Četrtek, 1. .junija lOtil
Nacionalni program
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RiL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00; Otroški ko-' tiček; 11.30:	Operetne arije;
12.00: Glasba po željah; 12.40: Beležke s potovanja; 13.40: VVimterhalter s svojim orkestrom; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15.30: Slovenske narodne; 16.: Izbrane strani; 16.20: Francoski pevci; 16.35: Prvo dejanje baleta «Gise)e»; 17.00: Orkestri in pevci; 17.40; Melodije iz filmov; 18.: Prenos RjL; 19.: Za vas pojo; 19.30: Prenos RL; 22.15: W. Herman in njegov orkester; 22 35: R. Schumann - godalni kvartet štev. 2; 23.00: Prenos RL.
6.30: Vreme na ital. morjih; 9.C0:	Neapeljske klasične pes-
mi; 10.30: Operne arije; 11.30: Kol. dirka PO Italiji; 11.40: Najnovejše pesmi; 12.00; Godala im solisti; 13.10: Kol. dirka po Italiji; 13.30: Prevedene pesmi; 14.10: Kol. dirka po Italiji; 14.15: Poje Corrado Lojacono; 14.15:	Glasbeno	potovanje;
17.45:	Gary Cooper o sebi;
18.15: Ameriška glasbena panorama; 19.30: Filmske novosti; 19.15:	Kol. dirka po Italiji;
20.: Slavni tangi in valčki; 21.: Moliere; Misantrop; 23.: Dogodki doma in po svetu,
II. program
9,00:	Jutranje vesti; 10.00:
New Vork - Rim - New York; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.00: Naši pevci; 14.45: Sardinska folklora; 15.00: Odmevi na prireditve; 15.35: F. Alba-nese in neapeljske pesmi; 16.: Kol. dirka po Italiji; 16.15: D. Ellington in njegova pesem; 17.30:	Varietejski	program;
20.20:	Kol. dirka po Italiji;
20.40:	E. W. Ferrari:	»St-lrje
grobijani«.
///. program
17,00:	Skladbe za	violino in
orkester; 18.30: Skladbe A. Jo-liveta, S. Woletja in F. Evan-gelistia; 19.: Novi atomi; 19.45: Prejeli smo; 20.00: Vsakovečer-ni koncert; 21.30: Alfierijev večer; 22.20: Portret G. F. Ghe-dinija; 23.20: Satirični latinski pesniki; 23.35:	Ravel-Somatina.
Slovenija
8.05: Glasba ob delu; 8.35: Poje zbor «Brai,ko Krsmano-vič«; 9.25: Med Krajino in Ti-mokom; 10.15: Kaleidoskop zabavnih melodij; 10.40: Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.15: Dve ruski popevki; 11.20: U-roš Krek; Koncert za violino in orkester; 12.; Gašper Dermota poje slovenske narodne; 12.25: Orkestralni odlomki Iz oper; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30:	Zvočna
panorama; 13.50: Komorni zbor
RTV Ljubljana poje pesmi Bratislava Bakala; 14.05: Pal ure simfoničnih plesov; 16.: Se vedno jih radi poslušate; 16.20: Ju-liusz Zarebski:	Kvintet	v	g-
molu za klavir in godalni kvartet op. 34; 17.15: 45 minut tu-
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN»
Vam zugotuv-111 jo takojšnjo mteruencijo
rlzma m melodij; 18.00:	Manj
znane arije iz Puccinijevih o-per; 18.30: Poje Anica Zuho-vič; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.25: IZ skicirke Muurica Ravela; 22.15; Po svetu jazza; 22.45: Fagot in klavir; 23.05: Nočni akordi.
Ital. televizija
16.15: Kol. dirka PO Italiji; 16.25:	Program	za najmlajše;
18.35: TV dnevnik; 18.50: Brazilski akvareli; 19.30: Program lahke glasbe;, 19.55: Kmetijska oddaja; 20 30: TV dnevnik S poročilom o kol. dirki; 21.25: Campaniie sera; 22.40: Zgodovinska razstava ital. risorgi-menta; 23.10; TV dnevnik.
Jug. televizija
RTV Zagreb 9.00: TV v šoli; Italija 16.15: XL1V. kol. dirka po Italiji; RTV Beograd 17.30: EN - DEN - Dinus; RTV Ljubljana 18.00: To Je moja mamica - risanka; 18.10: Poleti v gosteh . kuharski nasveti; 18.30: Iz usmiljenja, film iz serije Robin Hood; 19.00: Sodobna kemija; 19.30: TV obzornik; J RT 20.00: TV dnevnik; RTV Ljubljana 20.20; Novi fil-
hn; 20.35: Spoznavajmo svet in domovino; 21.: Naši glasbeni umetniki:	Vilma	Bukovec in
Miro Brajnik, Italija 22.: Cam-oamile sera; 22.40: Cinelandla; 23.10: Italijanski šport.
kazni služile na prevzgojo in bile v tem smislu tudi izrečene in tako tolmačene. Seveda je to nekoliko teže izvedljivo, posebno v nekaterih deželah, kjer je zakonodaja precej toga in tudi miselnost odgovornih ljudi še vedno na starih pozicijah. Kljub temu je vendarle prišlo do izraza načelo, da za vzgojo mladine ni odgovorna le družina, pač pa vsa družba.
V zvezi s tem je zanimivo, kako so posamezni predstavniki ocenili problem mladine, še posebej mladinskega kriminala v lastnih deželah. Generalni tajnik mednarodnega združenja za kriminologijo, Francoz Jean Pinatel meni, da je večina mladih »kršilcev zakona« le žrtev svoje, zelo pogosto le začasne neprilagodljivosti življenjskim pogojem in družbi, v kateri žive. Po njegovem okoli 80 odst. mladoletnih »kršilcev zakona« ne bodo postali nikoli pravi kriminalci. Bolj važen je preostanek 20 odst., katerim je treba posvetiti večjo pozornost. Razločevanje, kdo spada med teh 80 oziroma onih 20 odst. pa ni lahko in tu je naloga oblasti najtežja.
Francoski statistični podatki pravijo, da je med francosko mladino kraja najpogostejši mladinski prestopek, vendar pa da mladina ne krade iz koristoljubja, pač pa zato, da se »nad kom maščuje«. V zadnjem času prihaja to še bolj do izraza pri vedno bolj pogosti kraji avtomobilov, ki je postala že »nevarna zabava« zaradi vedno pogostejših nesreč na francoskih cestah.
Francoski delegat je dodal, da se tovrstna mladina zbira v raznih organizacijah, glede česar so pri njih značilne tolpe »črnih jopičev«. Cemu taka uniformiranost. Francozi menijo, da zato, ker so člani teh tolp posamič strahopetci, dočim se v tolpi čutijo »leve«.
Tem mladim »upornikom proti družbi« pa je treba pomagati in to ne s kaznijo, pač pa s primerno vzgojo. E-dinole vzgojitelj, pedagog, ki se bo takemu mladeniču znal približati, bo kaj dosegel.
Italijanski zastopniki na beograjskem kongresu Aldo Del Oro, sodnik iz Milana, Giuseppe di Gennaro iz Rima in Giuseppe AltaVista, svetnik pri prizivnem sodišču v Rimu, menijo, da je problem kriminala pri »mlajših polnoletni-kih« (starost med 18. in 25. letom) mnogo bolj važen kot pri mlajši mladini. Kot vzrok mladinskega kriminala se navaja industrializacija in urbanizacija, to je dotok kmečkega prebivalstva v mesta in počasno vživljanje tega v mestno življenje, v mestno skupnost. To dokazujejo podatki deleža, ki ga imajo juž-njaki, ki so se preselili iz svojega kmečkega podeželja na Jugu v industrijska mesta na Severu. Sicer pa je mladinski kriminal že zaskrbljujoč. Samo lani so v Rimu zabeležili pet umorov in 7 poizkusov umora, pri čemer so imeli glavno besedo »mlajši polnoletniki«. Se več. 70 odstotkov celotnega števila kriminala odpade na mlajše pol-noletnike.
Italijanski delegati na beograjskem kongresu menijo, da izhajajo mladi kriminalci predvsem iz »nestalnih zakonov* in da odpade le 10 odst. vseh prestopkov na dekleta. Kljub temu, da mladi kriminalci ali
prestopniki ukradejo samo v Rimu okoli 50 avtomobilov na dan menijo zgoraj omenjeni delegati, da problem mladinskega kriminala v Italiji ni tako pereč kot v nekatznh drugih deželah.
To trditev je vsaj posredno potrdil ameriški delegat dr. Manvin Wolfgang, profesor sociologije in kriminologije na vseučilišču v Pensilvaniji in hkrati uradni predstavnik a-meriškega združenja sociologov. Ta je zatrdil, da je problem mladine v Ameriki zelo pereč in da se mladinski kriminal vedno bolj širi.
Kljub temu pa ta strokovnjak meni, da je to »normalen pojav v družbi, ki se spreminja«. Nadalje je ameriški delegat dodal, da je ameriško gledanje na kršenje zakona mnogo bolj ostro kot drugod in da sme pri njih policija mladeniča ali dekle, ki je zapustil šolo za dan ali dva, morda celo za uro ali dve prijeti in ga s silo odpeljati v učilnico.
Tudi ameriški delegat je bil mnenja, da je glavna »panoga« mladinskega kriminala — kraja. Toda tudi on trdi, da mladina ne krade iz koristoljubja, pač pa bolj za zabavo. To dokazuje predvsem kraja avtomobilov, ki je vedno bolj pogosta. Tudi on predlaga preventivno vzgojo ali prevzgojo, ne pa kazen. Pri prevzgoji pa so važni tehnična diagnoza, psihološki test in pa takojšnji stik vzgojitelja.
Še veliko bolj, kot kaže, je vprašanje mladinskega kriminala pereče na Japonskem. Takšna je bila vsaj slika, ki jo je dal japonski javni tožilec in svetnik v ministrstvu za pravosodje Kacujoši Taka-haši. Mladinski kriminal se je na Japonskem v zadnjih letih podvojil in kaže, da je še vedno v porastu. Tudi pri njih so temu krive posledice vojne in urbanizacija prebivalstva. Tokio se n. pr. vsako leto poveča za 300.000 prebivalcev. Novi naseljenci nimajo stanovanj, ne morejo se takoj vključiti v mestno življenje in mladina je prepuščena sami sebi. Tudi tam imajo zato opravka s «teddy-boys», ki imajo svojo »uniformo« in sicer rdečo srajco. O izrednih ekscesih japonske mladine smo pred časom že pisali. Bilo je to v času umora socialističnega voditelja Asanuma, vendar je to problem zase, saj je takrat šlo za politični umor.
Morali bi spregovoriti še o problemu mladine na Poljskem, v Angliji, Belgiji, še posebej v Zahodni Nemčiji, vendar nam prostor tega ne dopušča. Z druge strani pa vidimo, da je problem več ali manj povsod pereč in da se ga bo morala družba prej ali slej konkretneje lotiti.
lji zakonov proti tobaku tudi sami kadilci. Razen tega je država uvedla na tobak monopol ter dobivala od tega velikanske dohodke in je zato sama pospeševala uvoz tobaka. Kajenje je postalo kmalu moda in posebni učitelji so učili nove kadilce, kako se elegantno kadi. Angleški kralj Jakob I. je uvedel za kadilce izredno stroge kazni, toda zaman. Smrtno kazen za kadilce je uvedel v 17. stoletju turški sultan Murat tudi brez u-speha. V Rusiji je uvedel kajenje car Peter Veliki, ki je bil sam strasten kadilec.
Način kajenja se je s časom spreminjal. Na španskem dvoru je veljalo noslanje tobaka kot vzor etikete, medtem ko so kadili cigare le siromaki. Šele proti koncu 19. stoletja je cigareta izpodrinila skoro vse druge načine kajenja. Zdi se, da kajenje cigaret najbolj odgovarja modernemu, nervoznemu človeku. Zanimivo je dejstvo, da je tobakovo seme brez nikotina in da vsebuje okusno olje, ki je pa zelo drago. Med zadnjo vojno so ponekod uporabljali to olje za hrano. Danes proizvajajo na leto okrog 2 milijona ton to-bakovega listja, ki vsebuje najmanj 40.000 ton čistega nikotina. Svet ne pozna nobenega drugega strupa, ki bi ga človek proizvajal v tako veliki količini. Dobre vrste tobaka imajo 1,2 do 1,5 odst. nikotina. V tobakovem listju je tudi nekaj beljakovin, sladkorja ter mineralnih soli.
Vsak kadilec ve, da je pri tobaku poleg nikotina, ki deluje na psiho, zelo važen tudi duh tobaka. Zanimivo je dejstvo, da daje nikotin pri zgorevanju neko kislino, ki deluje ugodno na pelagro (bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja določenih vitaminov). Zdi se, da je to edina korist, ki jo ima človek od tobaka.
Povedali smo že. da se je tobak uporabljal kot zdravilo. Razume se, da je o tem cela vrsta fantastičnih pretiravanj in protislovij. Tako so na primer dajali na rakaste razjede tobačni sok ali jih pa kadili z dimom, drugi so spet priporočali mazila s tobakom, tretji so ga uporabljali za zdravljenje sifilisa in tuberkuloze, seveda brez uspeha. Stare botanike so polne hvale o zdravilni vrednosti tobaka, ki so ga ponekod imenovali «sveto bilko«. Ni treba posebej poudariti, da znanstvena in moderna medicina tobaku ne pripisuje prav nobene zdravilne vrednosti. Zanimivo pa je, da v starih virih nikjer ni omenjen tobak kot sredstvo za uničevanje raznih škodljivceVsr.zlastL,; š^ uši, kjer je v resnici učinkovit.	  v
Stalno" fee postavlj'd'VfSraša1-' nje o škodljivosti tobaka, vendar je pa važnejše vprašanje, če ne nastajajo v zvezi s stalnim kajenjem kakšne kronične bolezni. Zanesljivo je ugotovljeno, da je tobak važen činitelj pri nastajanju povišanega krvnega pritiska, pri obolenjih ožilja ter pri kroničnih vnetjih dihal in želodca. Postavlja se resno vprašanje, kako vlogo ima tobak pri raku na pljučih. Obširne statistike govorijo nazorno in prepričljivo, da je tobak soodgovoren pri nastanku hiper-tonije (povečan krvni pritisk). Nikotin namreč oži krvne žile, kar končno po letih vodi do povišanja krvnega pritiska. Dejstvo, da veliko kadil-
cev nima povišanega pritiska, ne pove nič, ker takih je mnogo manj kot pa tistih, ki končno obolijo za povišanim pritiskom. Kar velja za povišanje pritiska, velja tudi za angino pectoris, za danes tako močno razširjeno specialno bolezen srčnih žil. Kajenje škoduje tudi bolnikom, ki imajo čir na želodcu, pa četudi je med njimi nekaj takih, ki jim tobak bolečine trenutno ublažuje.
Nastane vprašanje, zakaj ljudje sploh kadijo? Na to se ne da točno odgovoriti, _ saj kajenje povzroča pri različnih ljudeh kaj različne občutke. Nekoč so naredili sledeč poskus: Skupini strastnih kadilcev so dali cigarete, ki so vsebovale mnogo nikotina. Po dveh mesecih kajenja teh cigaret so jim dali cigarete z zelo malo količino nikotina, kadilci pa za to niso vedeli, saj so bile te cigarete na zunaj iste oblike, vonja itd. Približno tretjina ni opazila ničesar, druga tretjina je bila mnenja, da so zdaj cigarete slabše, a je kadila dalje. Samo ena tretjina je bila neza-
dovoljna s slabimi cigaretami in je želela druge. Iz teh poskusov sledi, da so vzro-ki kajenja različni:	eden kadi
zaradi veselja, drugemu je zabava sam akt okoli kajenja, tretjim prinaša kajenje boljšo koncentracijo, razganja jim skrbi in monotonost in le delu kadilcev je nikotin potreben za dosego nekega živčnega efekta. Pri kadilcih te vrste bomo dosegli isti učinek s podkožno injekcijo nikotina. Nikotin direktno draži živčne celice v možganih, na katerega se hitro navadijo, tako da so pozneje potrebne večje količine.
Nikotin prehaja tudi v kri embrija. Če nosečnica kadi, utripa srce ploda hitreje.
Kajenje je resen medicinski problem. Sigurno kadi okrog polovica človeštva. Četudi je nikotin manj strupen kot morfij, vendar predstavlja zaradi ogromnega števila kadilcev, ki ga »uživajo«, še vedno veliko vprašanje. Potrebno bo še mnogo truda in prizadevanja, da se ugotovi, kdaj je kajenje škodljivo.
Dr. S.B.
blago
torbice
Zopet so moderne tudi žametne torbice
Plimo
in slamnate
Tudi tkanine menjujejo modo ter sledijo novim modnim zahtevam. Mogoče to ni bilo še nikoli tako opazno kot letošnje poletje, ko je pravzaprav vsa teža novih modelov prav na tkaninah, ki imajo tako pri oblekah, kot pri kostimih in kopalnih oblekah glavno besedo.
Le oglejmo si izložbe, pa si bomo takoj na jasnem, koliko novih tkanin je v prodaji in kako bogata je izbira vsakovrstnega blaga.
Predvsem naj omenimo razno plisirano blago, ki je glavna odlika letošnje mode. I-talijanske tekstilne tovarne so pripravile celo vrsto lepo plisiranega blaga, ki ne potrebuje niti posebnega kroja, niti bogve kako vešče roke šivilje. Zadostuje primerna barva blaga in gladek (kroj, brez rokavov in z o-valnim ižrežbm iil obleka je ■gotova: Blago je lahko svi-leno, ati voineno, enobarvno ali pa vzorčasto, lahko ima le gladek plisč, ali pa ima razne kombinacije pli-seja, ki dajejo obleki poseben ton in Čar.
Letošnja modna novost je na primer blago, ki so mu dali privlačno ime »Fiesta*. Blago je plisirano ter ga lahko uporabimo za obleko, krilo, kostim, ali dvodelno obleko. Odlika tega blaga je, da se ne mečka ter da obdrži plise tudi če ga operemo. Postopek pri izdelavi tega blaga je enak kot pri izdelavi teritala, le da je ta tkanina še dosti boljša ter lah-
tiiiiiiiiiiiiiiinimiiiimmiiHtiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiniiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiitmiimiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
«Cenacolo	d
Skupina absolventov tukajšnje Državne šole za U-metnost se je združila v • Cenacolo ' dei giovani» in si oskrbela lastne razstavne prostore. Le-ti so v pritličju zadnje hiše v uličici For-nace Piccola, ki se odcepi levo od Trga Donota, koj nad Largo Riborgo. Razstavišče je smiselno urejeno in v njem razstavlja 14 fantov in deklet.
Kaj naj povemo o njih? Vsi so se gotovo podali z mladostnim navdušenjem na mamljivo pot likovne umetnosti, ob kateri jim posten-Ija kažipote šola, ki jo vzdržuje javnost z namenom, da bi nam lepšali svet. Lepšati pa postaja že zastarel izraz. Dandanes ga rabimo le iz navade, ker se pač še ni našel primernejši glagol ki bi točneje ponazorili ono, kar izžareva resnična sodobna likovna umetnina. Potrebno je pripomniti, da je omenjena šola čisto moderno usmerjena. Zato se tudi na tej razstavi kot na vseh sličnih prireditvah ne smemo zanesti zgolj na prirojeno občutljivost do lepote.
Sodobno umetnino nam le nakazuje p ojačani utrip srca. Potreben je že bolj zamotan možganski postopek spominske in optične primerjave gledanega z že videnim, da ločimo v sliki u-st varjalno silo od posne-malne. Pri ocenjevanju slike in torej prenosno tudi pri nje ustvarjanju- je danes nujnostna obilica izkušenj. Od kod pa naj jih i-ma mladina? Tako je naravno, da v svojih delih uporablja izkušnje znament-težev, ki so večinoma, žal, tako svojstveno osebne, kot njih slavna imena. Želeti je torej, da bi jim take izkušnje bile le berglje, da bi prej umetniško shodili, kot se že uspešno postavlja na lastne noge Chersi-cla, ki smo ga že večkrat omenili ob priliki skupinskih razstav. Zanimiva pa je ugotovitev, da dekleta resneje gledajo na izbrani poklic. Pri tem se zlasti odlikujeta Megy Pepeu in pa Livia Lillon. Resnost pa je v tem, da se nočejo dozdevati za vsako ceno svojstvene.
MILKO BAMBIČ
ko nadoesti tudi najlepšo in najboljšo svilo.
Italijanske modne hiše so se seveda takoj navdušile za novo tkanino ter so ji posvetile kar cele kolekcije poletnih in jesenskih modelov. Vsi modeli, napravljeni iz tkanine »Fiesta«, so zelo e-nostavni in orav zato primerni prav za vsako in za vse priložnosti. Naivec modelov je prikazala modna hiša Marucelli, ki je izdelala iz tkanine največ dvodelnih oblek, lepa krila in prekrasne poletne in jesenske obleke.
Nova tkanina je v prodaji v raznih barvnih odtenkih ter pomeni res veliko pridobitev za žensko garderobo.
Usnjene torbice, ki smo jih nosile pozimi in spomladi, so tudi to poletje prepustile svoje mesto slamnatim torbicam, ki bodo tako glavni okras ije samo . naših vsakdanjih oblek in pa oblek za plažo, temveč tudi glavni o-kras in sestavni del popoldanskih in večernih oblek. Izdelava teh torbic je tako rafinirana in izpopolnjena, da je v mnogih primerih prekosila celo izdelavo usnje-
Klasični škotski kopalni kostim. Torbica je iz istega blaga
nih torbic, ki pa obdržijo svojo veljavo še vedno za jesen in zimo.
Velika novost letošnjih poletnih torbic so žametne torbice, napravljene iz na roke tkanega žameta, ki je lahko gladek, lahko ima pa tudi vzorec v isti barvi. Takšne torbice so izredno drage prav zaradi posebnosti in dragocenosti blaga, iz katerega so napravljene. So pa zelo lepe in elegantne ter niso niti občutljive prav zaradi posebnega tkanja.
Lepa torbica in lepi *ev-lji so pač pri ženski garderobi vse — če so ti v redu, potem lahko rečemo, da je ženska elegantna. Zato naj vam ne bo žal, če bo torbica nekoliko dražja, ker bo zato lepša in bolj originalna ter jo boste lahko nosile tudi več let.
Sli
lllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIlllHIIIIIHIIlUaillllllllllllllllllllllllMIlIllIlllllllllllitUllllllllllllIllIllllllllimillliiiiiiiiui,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
OVEN (od 21. 3. do 20. 4 1 Običajno ostrino v vaših kritikah morate ublažiti. Načrti za prihodnost se bodo uresničili, četudi ne takoj. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.)
Manjša nasprotja med sodelavci. Vaše ideje trenutno ne bodo upoštevane. Okoliščine ne bodo pomirljive za vaše živce
DVOJČKA (od 21. 5. do 22.
6.) Znašli se boste v prehodnih finančnih težavah. Nikar ne počivajte na lavorikah iz prejšnjih let. Odlična motajta forma.
RAK (od 23. 6. do 22 7.) Danes se boste morali boriti z zelo nevarnimi nasprotniki, izogi-
bajte se diskusijam, ljubljena o-seba vam utegne delati težave.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.1 U-speh v poslih, ki zahtevajo znatno fizično in moralno vztrajnost. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite. Zdravje odlično,
DEVICA (od 23. 8. do 72. 9 ) Prilagoditi se bo treba neprijetnemu položaju, pri realizaciji vaših načrtov ne račuiajie preveč na srečo. Zdravje zeio dobro.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23.
10.) Tudi majhne oozabijivosti lahko kompromitirajo neki posel. Vaše sentimentalne težnje se polagoma uresničujejo. Prehodne zdravstvene motnje
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Vaš delovni program je prenatrpan. Potrebni ste počitka. Sijajni odnosi z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.) Obdobje intenzivne trgov-
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiciiniui
ske delavnosti. Prijeten večer v družinskem krogu. Vesele in nepozabne ure.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Važnejše probleme obravnavajte v dopoldanskih urah. Potrebna bo večja popustljivost do sodelavcev in v domačem okolju.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Na starih temeljih bo mogoče uspešno razvijati nove načrte. V krogu prijateljev si boste povečali ugled.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) U-speni vašega dela bodo v marsičem odvisni od tuje pomoči. Neki spor se bliža h kraju. Zdravje zelo dobro.
J
Vieme včeraj: najvišja temperatura 22,2, najnižja 14,8, ob 19. uri 20,2 stopinj, zračni tlak 1008,9 stanovi en, veter sever severovzhodnik 10 km, vlaga 63 odst., neno 4 deset poofclačeno, morje rahlo razgibano, tem. morja 19 st.
Tr žaški dnevnik
Danes. ČETRTEK, 1. J“ni)a Telovo
Sonce vzide ob 4.19 in zatone ® 19.47. Dolžina dneva 15.2«. L«*a vzide ob 22.01 iP zatone ob Jutri, PETEK, 2. junija Velimir
Po podatkih trgovinske zbornice
Cene življenjskih stroškov v Trstu neprestano rastejo
Tržačani pokadijo vedno več cigaret ■ V aprilu se je znatno zmanjšala prodaja mesa
Poročali smo že o nekaterih podatkih, ki jih je objavila tržaška trgovinska zbornica in ki se nanašajo na socialni in gospodarski položaj v mesecu aprilu. Med tem so navedeni tudi podatki glede gibanja življenjskih stroškov, ki jih računa statistični urad tržaške občine. Indeks računajo na osnovi stanja 1938. leta, ko je osnova 1 in je znašal aprila 66.63, medtem ko je dosegel marca 66.39. V primerjavi z aprilom lanskega leta se je indeks povišal za 1.9 odst., saj je lani znašal 65.40. To pomeni, da so se v enem letu občutno zvišali življenjski stroški, čemur pa niso v isti meri sledili dohodki. ki se niso povečali v enakem sorazmerju. Do tega prihaja, ker je račun življenjskih stroškov še vedno nepopoln in obstoječi sporazumi o naraščanju draginjske doklade ne odražajo povsem stvarnega stanja.
V omenjenem poročilu so tudi navedeni nekateri podatki o potrošnji tobaka, mesa, rib, zelenjave in sadja. V a-prilu so na tržaškem področju prodali 34.708 kg tobaka, medtem ko so marca za 14.4 odst. manj in aprila lanskega leta za 2.9 odst. manj. V prvih štirih mesecih so prodali 146.193 kg tobaka, medtem ko so lani v istem razdobju 137.424 kg in se je torej v letošnjih prvih štirih mesecih potrošnja tobaka povečala za 6.4 odst.
Po podatkih službe za ugotavljanje potrošnega davka tržaške občine so aprila prodali v Trstu 7.236 stotov mesa (marca 11.036) in torej za 21.3 odst. manj kot istega meseca lanskega leta, ko so prodali 9.193 stotov. Potrošnja mesa v prvih štirih mesecih je dosegla 36.195 stotov in je bila za 0.6 odst. višja kot v istem lanskem razdobju.
Rib, mehkužcev in rakov so Tržačani aprila pojedli 2.885 stotov (marca 3.127 in aprila 1960 3.156). V prvem četrt-mesečju letošnjega leta je znašala potrošnja rib, rakov in mehkužcev 10.221 stotov ali 9.8 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta.
Na občinsko tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so aprila pripeljali 19.809 sto-
tov zelenjave in krompirja ob 16. uri odpotovali izletniki
ter 15.548 stotov sadja (aprila 1960. leta 19.809, odnosno 15 tisoč 444). V razdobju od januarja do aprila so pripeljali 81.951 stotov zelenjave m krompirja ter 76.030 stotov sadja (v istem razdobju lanskega leta 82.599, odnosno 63.594).
 «»------
Stavka v Italcemcnti se nadaljuje
Nadaljuje se stavka v podjetju Italcementi in to tako v tržaškem obratu kot v vseh drugih obratih po Italiji. Sindikalne organizacije so zanikale vesti tržaškega radia, češ da naj bi prišlo v Čedadu do prekinitve stavke, ker naj bi za tamkajšnji obrat generalno ravnateljstvo pristalo na delavske zahteve. Te vesti ne odgovarjajo resnici in se stavka tudi v čedadski cementarni enotno nadaljuje.
V Arrigoni še nič novega
Tudi v podjetju Arrigoni se nadaljuje zasedba ravnateljstva, ki traja danes že kar 38 dni. Nič ne kaže, da se bo zadeva uredila, saj še vedno niso uradno poznani izidi razgovorov, ki so bili pred dnevi med predstavnikom ministrstva za delo in med generalnim ravnateljem podjetja,  «»----------------
Preklicana stavka uslužbencev bolnišnic
Iz Rima poročajo, da je federacija uslužbencev bolnišnic CISiL preklicala enotno stavko, ki bi morala biti 6. in 7. junija, ker je FIARO pristala na izplačilo akontacije v polovičnem znesku mesečne plače. Pogajanja naj bi se pričela pred 20. junijem.
«Jadran» v Trstu
Včeraj popoldne ob 16. uri 1 je v tržaško pristanišče priplula motorna ladja kJadran«, S katero bodo danes popoldne
•IIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllIllKUIHIIIIIIlIlHUlItlllttllllllllllllllllflllllltllllllllll
Resolucija DZ-CG1L o Šolstvu
Vprašanje preureditve šole zanima ves narod
Nevarni manevri klerikalnih desničarskih krogov, ki bi hoteli vzporediti državno šolo z zasebno
Izvršni odbor Delavske zbornice CGIL je na svoji seji v torek razpravljal o vprašanju šolstva v Italiji. Po izčrpni diskusiji je odobril resolucijo, v kateri poudarja, da je problem šole v okviru borbe za demokratizacijo dežele in se ne tiče le šolnikov in u-čencev, ampak zadeva ves narod. Dejstvo je, da bo narod imel tako prihodnost, kakršno bo pač izoblikovala šola. Vprašanje šole neposredno zanima tudi delavske množice, saj morajo iste končno prenašati zle posledice protidemokratične državne politike glede šolstva.
Izvršni odbor opozarja, da bo parlament v kratkem razpravljal o zakonu za desetletni šolski načrt, ki ga je predlagal Fanfani, ki nikakor ne zadostuje in ne bo mogel rešiti perečih vprašanj italijanskega šolstva, ki predvsem potrebuje reformo strukture, saj imajo zdaj privilegije le premožni sloji, šolski sistem pa je antidemokrati-čen. Predlagani načrt bi tako
PRIMORSKI DNEVNIK
stanje še utrdil in odprl pot nadvladi zasebne šole, ki bi jo podpirala država na račun javnega šolstva. Omenjeni odbor tudi obsoja namen desničarskih klerikalnih krogov, ki hočejo izenačiti državno šolo z zasebnimi in jo tako ponižati v nasprotju z ustavnimi določbami.
Izvršni odbor Delavske zbornice CGIL zaradi tega poziva vse delavce, naj se odločno u-prejo tem nakanam in naj izrazijo svojo voljo, da se prepreči nova kršitev osnovnih državnih zakonov ter reši u-gled demokratičnih ustanov.
Obnovite šofersko izkaznico
Center za proučevanje motorizacije opozarja motoriste, naj čimprej predložijo prošnje za šofersko knjižico, kakor določa novi cestni zakon
((Primorskega dnevnika« Dalmacijo.
Pomorska agencija «Nord A-dria» je ob tej priložnosti priredila na ladji sprejem, kate-tega so se udeležili predstavniki pomorskih oblasti, finance, policije, spedicionerjev, tiska in drugi.
Vsi povabljenci so se o ladji, ki je ena od treh najmodernejših jugoslovanskih potniških ladij, zelo pohvalno izrazili.
Ladja je bila ponoči tudi slavnostno osvetljena ter je vzbujala precejšnjo pozornost Tržačanov, ki so šli mimo Pomorske postaje, kjer je ((Jadran« navezan Kot smo že o-menili, bo ladja danes popoldne ob 16. uri zapustila tržaško pristanišče, in sicer z našimi izletniki. Vkrcavanje na ladjo se bo začelo ob 14.30 n se bo zaključilo ob 15.30, ko morajo biti vsj potniki na krovu.
Na pobudo KZ in ZMP
Sinoči premiera v Avditoriju
Danes	pri	Sv.	Barbari	SIJAJEN
razprava	o	kmetijstvu	OPERETE
Konference se bodo udeležili tudi župani podeželskih občin
Danes ob 17. uri bo v ljudskem domu pri Sv. Barbari konferenca kmetov s tržaškega področja, ki jo organizirata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Razen kmetov in predstavnikov kmečkih organizacij se bodo konference udeležili tudi župani podeželskih občin.
Na konferenci bodo razpravljali o vsedržavnem zborovanju kmetov, ki bo v Rimu 8. junija in ga organizira vlada. Po poročilu in diskusiji o razmerah in potrebah tukajšnjega kmetijstva pa bo predložena v odobritev resolucija, ki jo bodo poslali v Rim, da bodo na omenjeni vsedržavni konferenci obveščeni o tukajšnjih kmetijskih problemih in da bodo na ta način opozorili vlado na pereče probleme našega kmetijstva.
V Rimu bo v soboto in nedeljo manifestacija italijanskih kmetov, ki jo organizirajo napredne organizacije in kmečke ustanove kot uvod v prej omenjeno vsedržavno konferenco, da bi opozorile
vlado in vso javnost na sedanje razmere in potrebe italijanskega kmetijstva ter dosegle, da bi vlada začela izvajati novo politiko v kmetijstvu in podpirala male kmete, ne pa veleposestnike in monopole. Na to zborovanje bo odšla tudi skupina kmetov in predstavnikov kmečkih organizacij iz Trsta in Gorice.
Urnik trgovin danes in jutri
Danes 1. junija in jutri 2. junija bodo zaprte vse trgovine razen naslednjih: mlekarne in prodajalne kruha bedo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30., mesnice od 6. do 11. ure. Ribarnice bodo odprte cd 8. do 12. ure. Brivnice pa bodo odprte samo jutri do 13. ure.
iiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiaiiiiiiHiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiumiiMimimitiuiiiiiiimmiiiiiiiitiiiiMmiiiaiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiaiiiiiiiiiiiiiiioiiiiii
Vprašanja občinskih svetovalcev
Povečati se morajo možnosti za občinsko zdravstveno pomoč
Sedaj imajo pravico do te pomoči samo tisti, hi nimajo več kot 24.000 lir dohodka • Dodelitev novih stanovanj IACP
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECGHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej, četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: V tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgov ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so prišla na vrsto tudi razna vprašanja svetovalcev. Tako je svetovalec Radich vprašal, ali misli občinski odbor zvišati najnižjo mejo dohodka, ki je predpisana za uživanje brezplačne občinske zdravstvene pomoči in oskrbe v bolnišnicah. Zadnjič so določili to najvišjo mejo dohodkov leta 1953, od takrat pa so se življenjski stroški močno zvišali Sedaj namreč nima pravice do brezplačne zdravniške, pomoči občan z več kot 24.000 lirami dohodka na mesec, če je sam; z več kot 30.000 dohodka za družino dveh članov, 30.000 za družino s 3 člani itd. Zaradi tega se mora ta meja dohodkov zvišati, saj so na primer pred tremi leti zvišali tudi pokojnine za 22 odstotkov. Razen tega pa so medtem priznali pravico do zdravstvene pomoči tudi upokojencem INPS, s čimer se je ob-činp precej razbremenila in torej prihranila na izdatkih. Toaa pri tem je treba tudi upoštevati, da imajo zavarovanci INAM pravico do samo šest mesecev celokupne zdravstvene oskrbe na leto ter da se često dogodi, da je star človek potreben daljše dobe oskrbe. Ce ima torej več kot 24.000 lir dohodka, mora sam plačati zdravljenje, oziroma pride stvar v breme občini, ki mora plačati neizterljive bolniške oskrbnine tudi za tiste, ki niso vpisani v seznam revežev. Kakor pa je položaj sedaj, imajo praktično pravico do brezplačne bolniške oskrbe samo reveži, ki so vpisani v ustrezni občinski seznam.
Zupan je odgovoril, da je občinski odbor že mislil na to in upošteval devalvacijo denarja od leta 1953 ter sprejel sklep o zvišanju omenjene najvišje meje dohodka, ki dopušča uživanje brezplačne zdravstvene pomoči, a sklep leži na prefekturi, ker se je zdel nadzornim organom »pre-velikodušen*.
Isti svetovalec je opozoril župana tudi na to, da so na Trgu Pestalozzi svoj čas odstranili poštni nabiralnik in da prebivalci iz tega okoliša zahtevajo, da ga ponovno namestijo. Zupan je obljubil, da bo interveniral, in če bo treba, celo pri ministru za pošto, češ da je poštni nabi-
za kategorijo A. Kakor je i sl°' ..ces “a Je P°slnl “aD1-znano, zapade rok 1. julija. ralnlk vedn0 vazna zadeva, -	-	pa čeprav se ne zdi na prvi
pogled.
Podžupan Cumbat je odgo-
Kdor ne bo imel do tedaj Šoferske knjižice ali pa vsaj potrdila, da je vložil prošnjo, se ne bo smel več voziti, ker ne bodo podaljšali roka. Kdor bo imel potrdilo o predložitvi prošnje, se bo lahko vozil še šest mesecev po dnevu vložitve prošnje.
 «»-------
Smrtne posledice prometne nesreče
V noči med torkom in sredo je umrl na II. kirurškem oddelku 54-letni kamnosek Ar-turo Gratton iz Nabrežine štev. 169-A, ki se je v nedeljo pcnesrečil na sesljanski cesti, ko je trčil ob motoskuter, ki je privozil po stranski poti na cesto. Gratton je zaradi tega padel z motorja in se pobil po glavi ter opraskal po rokah in nogah. Skraja se je zdelo, da ne bo prav hudega, toda nastale so komplikacije in je podlegel poškodbam.
Arturo Gratton, brat sindikalista in nekdanjega občinskega odbornika Ferruccia Grattona, je bil dobro znan v Nabrežini in okolici kot napreden Italijan in marljiv delavec. Zaradi naprednih idej ga je fašizem preganjal; svojo zavednost pa je pokoj ni dokazal tudi med zadnjo vojno, ko je šel v partizane in se boril proti nacifašistom skupno s svojimi slovenskimi tovariši.
Naj mu bo lahka zemlja.
voril na neko prejšnje vprašanje glede postajališča avtobusa v Rovtah (Campanelle), ki so ga zaradi nove ceste iz industrijskega pristanišča na Katinaro premaknili kakih 300 metrov nazaj izven naselja v smeri proti mestu. Za Rovtarje je to nerodno, ker morajo hoditi daleč k avtobusu, poleg tega pa morajo tudi večkrat čakati na dežju in burji. Cumbat je dejal, da so stvar natančno proučili, da pa se ne da nič storiti, ker je prehod čez cesto za avtobuse nevaren, ker je v bližini tudi precej oster ovinek. Pomislili pa so na to, da bi postavili malo čakalnico, da bi bili ljudje zaščiteni pred slabim vremenom. V ta namen so se že obrnili na podjetje, ki ima v zakup to progo.
Svetovalec Tonel je opozoril na vprašanje dodelitve 207 stanovanj IACP, zgrajenih na podlagi zakona št. 408 na Elizejskih poljanah in v naselju San Sergio. Ker hoče pač večina družin stanovanje na Elizejskih poljanah, je IACP sklenil, da bodo žrebali, kdo naj pojde stanovat v San Sergio in kdo na Elizejske poljane. To pa ni boljša rešitev, ker bi morali predvsem upoštevati družinske razmere prosilcev. So namreč delavci, ki delajo blizu Elizejskih poljan, to je v ladjedelnicah in Tovarni strojev, ki bi imeli zelo velike stroške za prevoz na delo in nazaj, če bi stanovali pri Domju in bi se morali v tem primeru odreči stanovanju. Tu pa bi se zgodila še ena krivica, ker bi te družine sploh ne prišle več v poštev za dodelitev stanovanja IACP. Pristojni občinski odbornik je obljubil, da bo posredoval.
Dve medalji za cerkveno umetnost
Pokrajinska in občinska u-prava sta sklenili podeliti dve zlati odlikovanji za najboljša dela na razstavi cerkvene u-metnosti.
Ukradla je zlato ogrlico ko so bili domači v hiši
Agenti letečega oddelka so prijavili sodišču 50-letno Gio-vanno Ogrizek iz Ul. Rosset-ti 12, ki se bo morala zagovarjati zaradi tatvine. Ko se je v nedeljo okrog polnoči
Danes prva, v nedeljo druga ponovitev v Avditoriju
Zastor je padel in se zno-lnoma v oblasti; to je reživa odprl. Na odru so se zbra- ser Adrijan Rustja, ki je h vsi nastopajoči in z njimi znal z nekaterimi domislica-
Ruggero Gentile iz Ul. Ros setti 12 vrnil domov, je zagledal v ključavnici ključ »Vale*, ki pa ni bil za tisto ključavnico.
To se mu je zdelo zelo sumljivo in je dobro pregledal stanovanje, ker si je pač mislil, da	ga	je	obiskal	nepo-
vabljeni gost. Tako je zapazil, da je zmanjkala zlata ogrlica,	ki	je	visela	okrog
vratu punčke njegove hčerko. Takoj je zadevo prijavil policiji, ki ie osumila Ogriz-kovo. Ženska je najprej zavračala vsako krivdo, nato pa je priznala,	da	je že	ob 14.
uri prišla v stanovanje, ker so bila	priprta	vrata,	pa je
ni nihče zapazil, čeprav je bila družina v kuhinji. Vzela je zlato ogrlico, vredno 30.000 lir, in odšla kot je prišla. Okrog 22. ure je našla na cesti omenjeni ključ in ga vtaknila v ključavnico, da ne bi padel sum nanjo. Ogrlico je skrila pod stopnišče, kjer jo je policija tudi našla in jo izročila lastniku.
Policija je osumila Ogrizko-vo, ker staži stanovanje raznim stanovalcem v hiši, kjer stanuje in zaradi tega pač pozna navade stanovalcev in
dirigent in režiser. Orkester je vstal in Avditorij je napolnilo ploskanje na stotine rok, navdušeno ploskanje v znak enodušnega priznanja vsem, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo in prizadevnostjo, s svojimi igralskimi in pevskimi kvalitetami pripravili «Čardaško kneginjo*.
Pravzaprav bi morah za uvod k sinočnji premieri o-perete *Cardaške kneginje* govoriti o tisočih podrobnostih, ki so potrebne, da se postavi na oder tako vsestransko kompleksna predstava v kateri je združenih toliko gledališko-glasbenih, p lesnih, koreografskih, scenskih, tehničnih in drugih elementov. Govoriti bi morali o desetinah in desetinah ur, ki so bile potrebne za vate, dolge in često naporne in utrujajoče, govoriti o požrtvovalnosti in prizadevnosti, ki je često pomagala premostiti težave, ki so mnogokrat težko premostljive tudi za poklicne in stalne tovrstne ansamble. In še bi morali govoriti o o-mejitvah, ki so jih neizprosno narekovale naše, žal tako tesno omejene gmotne možnosti.
Poglabljanje ti tise to bi morda dajalo vtis, kot da hočemo nekaj opravičevati, v resnici pa smo se bežno ustavili pri teh mislih samo zato, da bi lahko v pravi luči in s toliko večjo upravičenostjo dali duška našemu navdušenju nad sinočnjo premiero, Ki je iz mnogih pogledov predstavljala za vse prisotno številno občinstvo tudi res pravo presenečenje. Vse je
otekalo tako gladko, tako izdelano, tako skrbno pripravljeno in naštudirano od orkestra in solistov — pevcev in igralcev da zbora in baleta in do vseh tudi najdrobnejših, a zaradi tega ne manj pomembnih vlog, kot da bi res imeli pred seboj stalen specializiran operetni zbor, ne pa izraz združenih naporov samo delno poklicnih igralcev in godbenikov, sicer pa pretežno diletantov ali bolje pevcev in igralcev — amaterjev. Vse je bilo tako živo, tako tekoče, tako zabavno, tako komično ljubko in tako čardarško vroče, da nam je bilo kar prijetno ob zavesti, da je vse bilo ustvarjeno iz naših lastnih moči in da smo prav zaradi tega lahko še toliko bolj ponosni.
Seveda se bomo kritično k eCardaški kneginji» še povrnili v prihodnjih dneh, toda tudi danes ne moremo vsaj mimo tistih, na katerih ramenih je slonelo največje breme uprizoritve. To je v prvi vrsti dirigent Oskar Kju-der, ki je delno sam instru-mentiral partituro za zmanjšani orkester, ki je sijajno izvežbal orkester in zbor ter imel celotno predstavo popol-
mi sicer že precej zaprašelo zgodbo v dopustnih mejah modernizirati in ji dati primeren ritem; to je scenograf Jože Cesar s svojo funkcionalno sceno brez kiča in balasta in še koreograf Nada Križmančič in korepetitor A-leksander Vodopivec.
In potem še vsi nastopajoči od pevsko odlične Sglve Va-rescu — Nerine Pelicon preko igralsko dovršenih in pevsko presenetljivih članov Slovenskega gledališča, pa kavalirjev in dam, plesalcev in odličnega ciganskega primaša.
Vsi bi že danes zaslužili vsaj poimensko navedbo, če bi nam to dopuščala prostor in čas in če ne bi to prihranili poklicnemu kritiku.
Vsem pa smo dolžni že danes izreči zahvalo in priznanje, katero jim bodo z enakim navdušenjem izrekali, tako kot sinočnji, še vsi tisti gledalci, ki bodo prihiteli na nocojšnjo in nedeljsko ponovitev, ter še na ostale, ki bodo prav gotovo morale slediti.
J. k.
«Divizija Lebensborn»
Film «Divizija Lebensbornv, ki so ga kazali v nekem premierskem kinematografu, se bo gotovo kmalu spet pojavil kje drugje in tedaj se splača videti ga. Film je nemški in s lega gledišča dovolj pogumen. Nemci ne gledajo radi tujih filmov, ki prikazujejo njihoue grozovitosti za časa nacizma. Radi se izgovarjajo, da niso nič vedeli, kaj se je dogajalo v taboriščih, v okupiranih deželah, z Zidi, s Poljaki in z drugimi narodi.
Omenjeni film še ne prikazuje najhujšega, vendar pravijo, da je Nemce dokaj pretresel. Poleg «navadnih» grozovitosti govori namreč o čisto posebnih poskusih, ki nam pa tudi niso novost. (Tudi naš list je že kmalu po vojni pisal o blazni domislici nacističnih častilcev germanske rase, po kateri naj bi bili izbrani moški čiste germanske rase, tako imenovani egenitorjin, na razpolago prav tako čistokrvnim germanskim dekletom za zarod te vzvišene rase). V filmu podpiše kakih trideset deklet, da bodo stiojega otroka darovale Fuehrerju. V posebnem, zanje pripravljenem zapodil, jih preiskujejo in ugotavljajo v njih krvi ((koeficient germanskosti«. Toda enakim preiskavam so podvrženi moški, sami vojaki s fronte, med katerimi so tudi taki z citeškim križcem. In samo na podlagi preiskav se določi, katera dva naj se združita. Tega predvsem dekleta niso priča-kovala in že prva noč se slabo začne, ker se ena izmed deklet vrže skozi okno, ko
pride v roke moškemu, ki ga ni hotela. Toda pozneje so še vojni dogodki napravili svoje in vsi otroci, ki so jih po rojstvu odvzeli materam, postanejo žrtve bombnih napadov.
Film je gotovo tudi nemška obsodba nacizma in esesovske-ga zločinstva. Seveda je pa v njem tudi mnogo ublaževanja, ki je že kar nedostojno pretirano. Vsi, ki smo imeli v zadnji vojni opravka z Nemci, smo morali pač ugotovi ti sto in stokrat na lastni koži, da ni bilo vedno potrebno, da je kak Nemec prav esesovec, kadar so se dogajala grozodejstva. Tudi nihče danes ne bo verjel, da se je lahko kak častnik kar javno pred esesov-ci zgražal nad njih zverinskim divjanjem. In da bi se v diviziji ((Lebensborn» znašli sko. raj sami nasprotniki nacizma? In da bi se napeta voditeljica deklet kar tako spremenila ob prvih besedah častnika, ki je prišel v to divizijo z dokumenti ubitega esesovske-ga oficirja, medtem ko je bil na poti na vojno sodišče? Lepo bi bilo, če bi bilo tako, ker tedaj vojna ne bi toliko časa trajala.
Kljub tem potvorbam pa je film le vreden ogleda; sedaj, v času Eichmannovega procesa še tem bolj.
ve, kaj je v stanovanjih.
  n  ..................   umni.mmmmmummimmmimmmmimmm..
Do 19. julija se mora urediti položaj uslužbencev bivše ZVU
Komisija, ki uvršča uslužbence v staleže, ima še mnogo dela pred seboj
V torek so dijaki slovenske industrijske šole v Rojanu ob-
PriVadetim sTojcem Vekamo 1	<*s0	‘'*karn0'	*°	**’, k°? * * f0S'al °bi£aJ °b
globoko sožalje.	*	taksni priložnosti, slikali v strojnici
V kratkem se bodo uslužbenci bivše ZVU sestali na skupščini ter obravnavali svoj položaj. 19. iulija namreč zapade rok za uvrstitev uslužbencev v razne staleže, za kar skrbi posebna komisija, o kateri smo že pisali, da deluje nekam počasi. Prejšnji teden je bil v Trstu tajnik te komisije dr. Pelosi, ki je proučil položaj tudi tu na kraju in imel seveda stike tudi s sindikalisti, ki zastopajo osebje. Po njegovem povratku v Rim se je komisija zopet sestala. Doslej so proučili položaj osebja vladnega komisariata, sedaj pa obravnavajo položaj stalnega osebja SE LAD in prekvalifikacijskih tečajev. To osebje se je moralo dolgo boriti, da so mu piiznali položaj uslužbencev bivše ZVU, kajti, kot je znano, je zaposlitev pri teh ustanovah nekako nadomestilo brezposelnostne podpore. Toda to sme veljati le za delavce, ki se vsakih šest mesecev menjavajo, ker traja ta oblika pomoči pač le toliko časa; ne sme pa veljati za stalno osebje, to je razne prve delavce in nadzornike ter upravno osebje, ki je že leta in leta v službi pri SELAD. Seveda pa je to vprašanje za birokracijo, ki je pač vedno okorela in okostenela, trd oreh, ker izstopa nekoliko iz običajnega kalupa.
Komisijo pa čaka še mnogo dela tudi zato, ker bo morala proučiti položaj vseh tistih uslužbencev policijskih oddelkov bivše ZVU, ki so zaprosili za prestop v civilno službo; to se pravi okrog polovico vseh teh uslužbencev. Za vse uslužbence je namreč treba določiti kategorijo tako imenovane hierarhične lestvice ter tako imenovane koeficiente po razpredelnicah za izenačevanje, ki jih določajo zakonski predpisi. To pa zopet ni lahko, kadar velja geslo «čemu preprosto, če ie lahko zapleteno*. Vsekakor bodo izplačali u-siužbencem prejemke po novi razpredelnici že julija, razen izenačevalnih vsot, ki izvirajo iz periodičnih poviškov, deseženih od zadnjega napredovanja posameznih uslužbencev.
Uslužbence bodo seveda u-vrstili v posebni stalež, ki bo
trajal vse dotlej, dokler se ne bo zadnji uslužbenec upokojil, to je nekako kot se temu po birokratsko pravi, do »izčrpanja* staleža. Uvrstitev v stalež pa še ne uredi položaja uslužbencev dokončno. Nato pride šele najtežje delo. Ta uvrstitev pomeni le, da se določi kvalifikacija in kategorizacija posameznih u-službencev in s tem njihovi piejemki in stopnja v lestvi-
z igranjem kanaste. Združenje skrbi posebno za bolne delavce, ki živijo v slabih gmotnih razmerah.
prevzamejo zadnje novosti.
( »AIt«VI IN PKINHKVKI
Stanislav Caharija daruje 200 Mr za Dijaško Matico.
( BAZNA OBVESTILA j
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH«
V nedelio, 4. t. m. ob 10. uri običajni sestanek v prostorih
„ kluba, Ulica Montecchi 6 (Sv. d. Najtežje delo pa se začne z dodelitvijo uslužbencev posameznim vejam državne u-prave, ki so pač odvisne od posameznih ministrstev. Tega (jcdeljevanja ne opravlja o-menjena komisija, marveč je to naloga predsednika vlade sporazumno z zakladnim in drugimi prizadetimi ministrstvi. Vprav v tem grmu pa tiči zajec.
Splošno ne bodo premeščali raznih uslužbencev, ki že pripadajo pod razna ministrstva po raznih upravnih vejah, prav tako ne morejo za sedaj menjavati ustroja uprave vladnega komisariata, vsaj do tedaj, dokler ne preneha delovati, ali dokler se ne u-stanovi avtonomna dežela.
Razni uslužbenci so že vložili prošnje za premestitev v razne upravne organe, ki spadajo pod to ali ono ministrstvo, toda že sedaj jih opozarjajo, da bodo mogli izbirati le v toliko, v kolikor bodo za to zagotovljene tudi možnosti.
Ta izraz »v okviru možnosti* je pač taka past, v katero se je kaj lahko ujeti in je seveda tudi dober izgovor.
Vse kaže, da pojdejo oblasti na roko tistim uslužbencem, ki bi zaprosili za preselitev iz Trsta, potem ko jih bodo uvrstili v ustrezno upravno panogo, ki obstaja v Trstu. Seveda pa bodo ti u-službenci bele vrane, ker hoče večina ostati v Trstu.
( olbpaliSCa"]
TEATRO NUOVO
V nedeljo bo v Novem gledališču (iTheatre Guild American Repertry Company uprizorila v angleškem originalu dramo Tennesseeja Williamsa «The Glass Menagerie (Steklena menažerija). V vlogi A-mande, ki je ena izmed najbolj pomembnih osebnosti a-meriškega gledališča, bo nastopila slavna igralka Helen Hayes.
V ponedeljek uprizori ista skupina delo Williama Gibsona ((The Miracle Worker».
( K I IM O )
Nazionale 14.30 »Rop«. Gregg Pahne r, John Lupton.
Fenice 14.30 «Jezdec samotne doline«, Alan Ladd.
Excelsior, 14.30 ((Streljajte takoj«, Roy Fant. Prepovedano mladini.
Filodrammatico Danes zaprto. Grattacielo 15 00 »Rio Negro«,
Elda Andersen.
Arcobaleno 14.30 ((Operacija Eichmarin«, VVerneer Klempe-rer.
Supercinema 14.00 uSaludos ami-gos«. Slikanice v technico-lorju.
Alabarda 14.30 »Marlsol, otrok iz Madrida«, technlcolor. Mari. sol, Anselmo Duarte. Zadnji dan.
Aurora 15 00 «Strafbattallon 999». Cristallo 15.00 «Za veliki šmaren v bikiniih«. Prepovedano mladini.
Garibaldi. 16.30 icNotre Dame de Pariš«. Teohnicolor, G. Lollo-brigida.
Capitol 14 30 «Oudovita sedmori-ca» technlcolor, Yu) Brynner. impero 15.00 »Bagdadski tat « Italia 15.00 »Gor in dol po stopnicah«. Technlcolor Claudia Cardinale, Milene Demongeot. Masslmo 14.30 ((Velikani Tesa-lije«. Technlcolor. Tina Rodann. Moderno 14.00 »Uporniki iz Kansasa«. Technlcolor, Jeff Chan-dler, Fier Parker. Zadnji dan. Astoria 15.00 #Zabave sobotne noči«, Jeanne Valerie, E Usa Martinelli. Prepovedano mladini.
Astra 15 00 »Jeremija, pes in vohun«.
Vittorio Veneto 14.30 »Neapeljski zaliv«. Clark Gable, So-• phia Loren. Technlcolor.
Ideale 14,30 «Psicosissimo». Ugo Tognazzl
Marconi 14.30 »Jezdec brez lastne zemlje«. Gerard Landry. Technlcolor.
Savona 15.00 »Ollmpiada zakonskih mož«. Tognazzl in Via-nello.
Odeon 15.00 »Polkovnik Holy-ster«. Gary Cooper, Ruth Roman. Technlcolor.
****** Slovensko gledališč* v Trstu
V AVDITORIJU V TRSTU
DANES 1. junija ob 20. uri 1“ i7 uri
v nedeljo. 4. junija 0D xt‘
V torek 6. t. m. ob 20.20 v kino dvorani v Skednju v sredo 7. t.m. ob 20.30 na Opčinah
Emmerich Kal®*11
«Čardaška
kneginja»
opereta v treh dejanji*1
Napisala:	aCH
LEO STEIN - BELA JElyD
<*s»
NADAKKRI2MANčIC
Korepetitor: _,yj;C ALEKSANDER VODOPI Asistent režije-STANE STAREŠINIČ
Zbor naštudiral in instrU tirai dirigent: OSKAR KJ UDE • Režiser:	.
ADRIJAN RUSTJA
* * *	fVVe.
Le«pold Maria, knez UPP® , lersheim — Stane Raztr<?'u' N* hilta, njegova žena	sln
krstova; Edvvin Ronald, nJ g(aSj,
— Jožko Lukeš; KontesL|randa knezova nečakinja nCsianu Caharija; Grof	Boni K	yare-
— Stane Starešinič; Sy, GeneW* scu — Nerina	Pelicon;	R0IlS.
— Danilo Turk; Poro{nJJiry P>-dorf — Julij Guštin; * p^u-Kerekes — Silvij Kob V0šut>l nik Mc Grave — JuSt2,ata 8®" Grofica Tschappe — ", r 8>-doškova; Kiš — Josip f ronica Exner — Slavka pa{,io Kavalirji — Alojz M‘llc'FIOrjaP Pečar. Franko	Drašič,	naK)o
Drašček, Nino	Bandi,	jR|avet'
Vremec; Dame — Elvt	A-
Marta Verk, Tatjana
pra-
lenka Kržnič, Ina plščanEdvard gi-a Jerina; Mikša r"	grd-
Martinuzzi; Cigan — O" (juši*11 mančič; Lakaj — Edvin
Prodaja vstopnic od 2 ■ dalje v Tržaški RD3 sv. Frančiška 20. tel. 0
UL tet
nska 2(i. iei. -- predeno uro pred pričeti Uh
j preu pi*'*-- iiT1 , stav v caffč V. Moseo 'prot' ca Teatro Romano 2 l Avditorija)-
Veljajo gledališki
jrupom
nje0.0
J*
Uprava SG obvešča 0pe-občinstvo, da so cene ,j jj-reto nekoliko višje ^ Jib redno velikih stroškov^ zahteva taka upri*0
V nedeljo 11. junij8 ob 20.30 uri
nastopi
trgu
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
Prireditev v prid ULT v Trstu
Združenje za borbo proti tuberkulozi (ULT), kj ima svoj sedež pri INCA v Ul. Zonta št. 2, priredi 15. junija od 17. do 19. ure v hotelu Excelsior dobrodelno čajanko
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. maja 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
RODILI SO 9E: Adriana Fonda, Andrea Pelizon, Erika Tozon, Neva Gregon, Renato Noto. L cia Cociarioioh, Manuela Pajero, Maurlzio Cattunar, Tanja Beuk. Marina Marlzza.
UMRLI SO: 71-letna Giuseppa Invidia por. Maggis, 54-letna Čarobna Micheill por. Montl, 50-letni Franc Cucek, 58-letna VI-chendia Bon, 44-letna Iolanda Tonini poi. Ralza. 74-letnl Adol-fo Si rodi, 78-letna Giulia Mel-vich vd. Bonetti, 54-letni Arturo Gratton, 95-letna Anna Melisi, 69-letnl Ranieri Gabrielih
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Davanzo, Ul. Bernini 4; Giu-sti, Greta; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7.
Valute
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De CUle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-Dtio, Ul. G.nnastica 44; RoviS, Trg Goldoni 8; dr. Miani, Bar-kovlje; Nicoli. Skedenj.
Trst	
dolar	620.10
švicarski frank	143.32
funt SterMng	1732.—
francoski frank	156.28
| marka	126.30
šiling	23.81
i dsnar	— .70
1 marengo	4700 —
j zlato	705,—
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranCe • * • • •	U®	J®®
limone .......	129	118
češnje  ............. «0	3»»	1»
111 Iti I«
hruške .......	153	153	153
beluši (špargeljnl) 130 350 200
pesa ...........  •	20	100	60
cikorija ..!**.	38	50	35
čebula ........	71	88	83
stročje	94	235	118
razna solata ....	44	180	120
prva solata . . . ! »	50	300	150
nov krompir . . . ,	36	71	41
grah ..........   ,	50	150	106
paradižnik ... |	59	153	106
zeleni radič I ! . . 200 300 250 zeleni radič II . : .	40	100	70
špinača.............  50	100	70
bučice :............. 47	200	50
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
v Kopru na Titove®
URALSKI DRl^t RUSKI NARODNI Z*0' PLESOV IN
Rezerviranje vstopnic dežu SPZ, Ul. Geppa » l.u„i)» 31-119 od ponedeljka
izlet
IZLET SPDT NA SNEŽNI ^
18 junija izlet na Snei" ^ Vpisovanje kot običajno Geppa 9/1.
KINOPROSEK'KONIOV§
predvaja danes ob 16. uri
Metro barvni
film:
MALI O
OBIŠČITE VELETRGOVCI U LICE - Trst, Ulica Car"« * Kupili boste: bunde ® jD šče, hlače, srajce. lop*na|BolF-
|0rs,d^,hresarkonkV«ren^<
 1
TRŽAŠKA /fAM-rt<„
rrst-ui. »v.
Telefon «*'79’
NOVO:
Hariš - Gromovnik
Diverzant
L 1-230' od
Jungk: Svetleje *'T' 350. tisoč sonc	L
Vse pod kupno ce"°
...... veli®*
vsega blaga zaradi
nehanja dejavn<
osti
.Creazione fiMll
BANKE
(ZBA' BOLAfF
Ulica Dante 6	J(j)
Oglejte si i*10
it>e‘
^morski dnevnik
1. junija 1961
Izpred kazenskega sodišča
Začetek razprave proti tihotapcem ki so napadli finančne stražnike
Eden od obtožencev je s krivcem ranil po obrazu finančnega stražnika, ki se je moral zdraviti 30 dni
*.j se 3e začela pred ka-101 sodiščem, ki mu „ deduje dr. Edel, kazenska ^Prava proti skupini oseb, triv° ^tožene različnih pre-
MBOV V	7 nolrim tiVirt.
fj !m Podvigom, ki so ga ,,ančne oblasti odkrile 2. ok-"r> lanskega leta.
ie^ori-Za znan‘ dogodek, ki se omenjenega dne v Wi hlJi pri Zgornji Magda-v bližini Katinare ko so te ? bančne straže obko-i«ri °’ 3e last 75-letne '■lian - ^“itpovlč por. Buse-ii n u1 ^er so stanovali tu-1 i*h ■ er‘ drugi obtoženci :,j .anie razprave. Na poziv 5i;n“"jih organov, ki so su-u1 .oa v hiši skrivajo vti-
>>ne cigarete, je iz hiše J “doma odjeknil strel. Ta-“sto sta se iz poslopja
tl.r”**3 dva moška, in sicer 1 Giovanni Zorzet ter k\ kletni sin Bruno Zor. jtt' si sta napadla financarje tlfi **d z ojlona začela prete-HjL spopadu je bil ra-ČjlT a8ent finančne straže H 3 Bogaro, katerega je sta-^corzet porezal z veli vcern
porezal z po obrazu.
velikim V bol-
tu Cl.,so morali poškodovanih Issiti veliko rano zaradi . t* je ozdravel v 30 dneh.
liki J l50 spopadu s straž-sta se oče in sin umak-
nila v hišo ter zaloputnila vrata za seboj. Obleganje poslopja se je nato nadaljevalo do zore, ko se je končno posrečilo stražnikom, da so stopili v hišo. Ko je bil spopad med obleganci in oblegovalci na višku, je menda 32-letna Santa Pecchiari por. Zorzet, se pravi žena mlajšega Zor-zeta, zakričala na ves glas naj njen mož strelja na financarje. Vsaj tako so trdili kasneje agenti finančne straže. Dejstvo pa je, da so fi-nancarji našli ob zori v omenjeni hiši približno 150 kg. ameriških cigaret.
V zvezi s tem dogodkom, ki je močno odjeknil v Trstu, je finančna straža uvedla obširno preiskavo, tekom katere so ugotovili, da je pri omenje. m tihotapski dejavnosti sodelovalo več oseb, katere so kasneje prijavili sodišču.
Na razpravi, ki se je začela včeraj, so se znašle na zatož. ni klopi naslednje osebe; 61-letni Giovanni Zorzet od Zgornje Magdalene 741,	38-
letni Bruno Zorzet doma isto. tam, 32-letna Santa Pecchiari por. Zorzet, doma istotam, 73-letna Marija Dujmovič vd. Busechian, doma istotam, 30-letni Giorgio Rossetti iz Milj, 28-letni Gino Stancich iz Ul. Ghirlandaio 21, 29-letni Sergio
VOZNI RED VLAKOV
benetke-milan
“PARIZ-RIM-BARI
s-32 a
S 5
>»■24 A "■53 R
"■52 D "■35 d
!«.5o «
!!•*) dd
5*0 R 3 D D
S*
'55 dd ••25 d
ODHODI
Cervignano - Por-togruaro
Bologna - Milan (*) Benetke - Turin -Rim
Benetke - Rim Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano - Benetke
Cervignano - Benetke
Benetke - Milan -Pariz
Tržič - Benetke -Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
Cervignano - Tržič Portogruaro - Tržič Turin - Milan -Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin - Benetke Benetke - Cervignano - Tržič Pariz - Benetke Rim Bologna -Bari Ancona - Benetke
Cervignano Pariz Milan - Be netke
Benetke - Portogruaro Cervignano
Tržič (***)
Bologna - Benet ke
Portogruaro - Tržič Pariz - Milan - Benetke
Rim - Milan - Mestre (#)
Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna - Benetke
samo I. razred; j.**) ne vozi ob nede-
V,l)EM-DUNAJ
•Salzburg
•tolJENCHEN
1.45 ODHODI 5-18 A Videm - Trbiž ■16 g Videm *2i A Videm - Trbiž Videm
‘»■27r
‘^D
i;«S
"■32 r "•30 «
7.06 D	Videm - Trbiž - Du-
	naj - Hamburg
9.45 A	Videm
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (#)
14.30 A	Videm
16.12 A	Videm
17.28 A	Videm
19.06 D	Videm
19.45 D	Videm - Benetke -
	Muenchen
20.28 A	Videm
21.32 A	Videm
	PRIHODI
7.05 A	Videm
8.06 A	Videm
8.23 D	Videm
9.11 A	Videm
9.48 D	Dunaj - Muenchen -
	Videm
11.59 A	Trbiž Videm
15.08 A	Videm
16.56 A	Videm
18.28 DD	Trbiž Videm
19.42 A	Videm
21.03 A	Videm
22.47 A	Videm
23.10 D	Hamburg - Dunaj -
	Videm
24.00 DD	Calalzo - Trbiž -
	Videm (**)
1.07 D	Videm
(*)	vsak dan od 1. do
31.	avgusta, ob sobo
tah	od 24. 6. do 29. 7„
od	2. do 9. 9. in od
16.	12. do 24. 2.;
(#*) vsak dan od 1. do	
31.	avgusta, ob nede-
ljah od 25. 6. do 30. 7.	
in	od 3. do 10. 9. ter
od	17. 12. do 25. 2.
OPČIN ELJ U BL.J AJN A -BEOGRAD
	ODHODI	
0.19 D	Opčine -	Reka -
	Zagreb - Beograd	
7.22 A	Opčine	
8.28 D	Opčine Ljubljana	
11.57 DD	Opčine -	Reka -
	Ljublj ana	Beo-
	grad - Atene - Is-	
	tanbul	
13.41 A	Opčine	
18.00 A	Opčine	
20.00 A	Opčine	
20.20 D	Ljubljana grad PRIHODI	- Beo
5.30 D	Beograd -Opčine	Zagreb -
7.13 A	Opčine	
9.40 D	Beograd -na	Ljubija
11.24 A	Opčine	
17.18 A	Opčine	
17.28 DD	Istanbul -	Atene -
	Beograd -	Ljublja-
	na - Reka	- Opčine
20.06 D	Ljubljana	- Opčine
21.48 A	Opčine	
R — rapido; DD — br> zec; D — brzec; A — potniški
Fiumani iz Ul. Benussi 9, 41-letni Francesco Likon iz Industrijske ulice 20 ter 46-letni Eugenio Peternelli iz Ul. Pon-dares 5.
Vse omenjene osebe, razen Sante pecchiari, so obtožili tihotapstva s cigaretami ter s tem v zvezi odgovarjajočega prekrška glede IGE. Omenjeni tovor 150 kg ameriških cigaret je menda prišel iz Poreča. Izkrcali so ga v bližini nabrežinske obale ter ga nato prepeljali v Trst z avtomobilom.
Oba Zorzeta dolžijo nadalje, da sta napadla finančnega inšpektorja ter finančne straž, nike Salvatora Brumatta, Carla Bogara, Albana Albanese-ja in Giorgia Pizzarella. Gio-vannija Zorzeta pa dolžijo, da je ranil s krivcem stražnika Bogara.
Brunovo ženo so obdolžili z druge strani, da je ščuvala moža naj napade organe javne oblasti. Obtožnica trdi, da je v trenutku spopada kričala; «Bruno streljaj«. Bruna Zorzeta dolžijo, še, da je streljal z lovsko puško v naseljenem kraju ter da za to ni imel predpisanega dovoljenja.
Na včerajšnji razpravi so obtoženci v glavnem zanikali vsakršno krivdo. Obtoženec Fiumani je dejal, da je priznal nekatere okoliščine, ki še tičejo tihotapske dejavnosti, ker so mu na policiji in na preiskovalnem sodišču obljubili prostost. Okoliščine za katere gre je menda pojasnil preiskovalnim organom znani I-alcich, ki se je lanskega leta obesil v nekem avstrijskem zaporu, kamor si ga priprli zaradi tihotapstva z avtomobili. Palcicha, ki je bil menda glavni voditelj omenjene tihotapske dejavnosti, so v Trstu zaslišali, nato pa so ga kmalu izpustili na svobodo. Obtoženec pa je zbežal v Avstrijo- kjer se je obesil.
Tuai obtoženec Peternelli je zanikal včeraj vsakršno krivdo. Nekateri drugi obtoženci so izjavili, da so na policiji priznali nekatere krivde, ker so bili prestrašeni.
Razprava se bo nadaljevala pojutrišnjem ob 9. uri.
 «»
Nezgoda pri telovadbi
Med telovadnimi vajami na športnem igrišču v Miljah se je včeraj ponesrečil 14-letni Carlo Tomasi iz Milj, ki se je močno pobil po desni rami. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, in se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni.
Poskus samomora
V prvih jutranjih urah si je včeraj hotela vzeti življenje zaradi družinskih razmer 41-letna Rosa Giorgi, poročena Gregori iz Ulice Moreri 83, pa jo je pravočasno zapazil mož, ki je poklical rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in bo o-krevala v nekaj dneh.
Volilna komisija zaključila svoje delo
Novi občinski svetovalci v Gorici
Glavna volilna komisija, ki je te dni pod predsedstvom dr. Storta zasedala na volišču št. 1 v Gorici, je včeraj popoldne okrog 17.15 zaključila s svojim delom in na podlagi rezultafov volitev in oddanih preferenčnih glasov proglasila izvolitev naslednjih kandidatov v nov občinski svet v Gorici:
Izvoljeni so bili;
Na listi PSI: Viktor Vižintin, Peter Sanzin in Elio Zu-liani.
Na listi RPI: Nereo Battello, Fulvio Bergomas in Miladin Černe.
Na listi SDZ: Avgust Sfiligoj, Anton Kacin in Stanislav Bratina.
Na listi PSDI: Lanfranco Zuccalli, Cesare Devetag, Fer-ruccio Fantini in Ferruccio Milocco.
Na listi KD: Luigi Poterzio, Domenico Fabrisini, Nicola
Stroj poškodoval delavcu dva prsta
Na delu v podjetju »Moli-ni Variola« se je včeraj popoldne ponesrečil 37-letni Pie-tro Bendagli iz Ulice Capua-no 12. Nerodno je vtaknil levo roko v stroj, pri katerem je bil zaposlen, in si je tako poškodoval dva prsta. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec.
Na delu v lesnem pristanišču pa se je ponesrečil 19-let-ni Silvio Keršič iz Ulice Bo-nomea 19. Pri razkladanju lesa je padel z višina pol metra in si verjetno zlomil levo roko. Sam je odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 30 dni.
 «»-------
Zagonetna smrt 20-letnega mladeniča
Včeraj ob 13.30 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice trunlo nekega neznanca, ki je bil star približno 20 let. Našli so ga okrog 7. ure v tovorniku blizu malega potujočega zabavnega parka, ki je te dni v Boljuncu Ne ve se še, kako in zakaj je neznanec u-mrl, niti kdo je. Preiskovalni organi so včeraj le ugotovili, da mu je ime Giuseppe; lastnik parka pa je povedal, da ga je pred dnevi sprejel na tovornik blizu Gradiške. Ni ga vprašal za osebne podatke in ga je obdržal pri sebi, ker ga je neznanec prosil, naj ga sprejme na delo, da si bo zaslužil kakšno liro. Pomagal je in barval naprave, spal pa je v tovorniku, kjer so ga našli mrtvega.
mm na
Tmmsk
«
predvaja danes 1. junija ob 15. uri film
SIN RDEČEGA GUSARJA
(IL FIGLIO DEL CORSARO ROSSO)
»
Igrata: LEX BARKER IN SYLVIA LOPEZ
^ «ADRIA> - Ankaran
'Sta
(bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12
obratovati.
pričel
eSCa
cenjene goste, da Je ponovno
Gosti bodo postreženi s prvovrst-et|^	no	hrano ln izbranimi pijačami.
‘“čarno se in jamčimo za kulturno ln sodobno postrežbo s.	Hotel	ADRIA	-ANKARAN
GOSTINSKI SOLSKI CENTER HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe
*tef |v CetiVictl
■‘el. «131,-
no?, edinstveno lego !etov^?.r3u nudi prijetno Siiiij j6,- Prvorazredna ku-ske specialitete v'"1« godba In ples
Zdravilišče
DOBRNA
zdravi tmnmkm boimznl
Kopeli v kabinah in zaprtem bazenu, krasen park, razvedrilo. Prospekti Celjska turistična zveza Celje.
Hotel «SLON»
LJUBLJANA, Titova ul.
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
Grand hotelH|
LJUBLJANA,
nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
Hotel «TRIGLAV» - Koper to. m
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM POGRAMOM
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30 16 m 17.30
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
Babrisini, Nicola Battista, Da-rio Culot, Mario Fornasin, Antonio Tripani, Edoardo Teren-zio, Giuseppe Agati, Bruno Krainer, Franco Gallarotti, Pa-squale De Simone, Francesco Moise, Roberto Lodi, Luciano Bressan, Dello Luppieri, Antonio Scarano, Giovanni Petta-rin, Rocco Madriz, Francesco Brumat in Luciano Mar-tellani.
Na listi PLI: Agosfino Majo in Antonio Chiozza.
Na listi MSI: Eno Pascoli, Oreste Musina, Aldo Baiocchi, Dario Codarin in Carlo Cro-cetti.
		v	v						
REZULTATI ŠTIRIH ORCINSKIH									
VOLITVE 1948		DFS	KPI-PSI SL	US	KD	PRI	NEOD.	MSI S	Gorizia
Vpis. volivcev: volilo: Veljav, glasov:	25.848 21.802 21.256	2006	1281 1122	2387	10302 982		1356	1393	427
VOLITVE 1952		DFS	KPI-PSI SL	PSDI	KD	Lega D.	PNM	MSI	Esuli
Vpis. volivcev: volilo: Veljav, glasov:	26.929 23.274 22.079	1523	1494 1542	1919	9527	1289	1007	3560	848
VOLITVE 1956		LNS	KPI PSI	SL	PSDI	KD PNM-PMP		MSI PLI	PRI
Vpis. volivcev: volilo: Veljav, glasov:	28.534 25.614 24.792	989	1067 875	1801	2405	12.621	1181	2592 808	334
VOLITVE 1961		KPI	PSI	SL	PSDI	KD	PLI	MSI	PDIUM
Vpis. volivcev: volilo: Veljav, glasov:	30.424 27.753 26.919	2026	2180	1852	2860	12761	1250	3421	Monarh.) 569
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po upravnih volitvah v Gorici
Odločen napredek levičarskih sil in slovenskega predstavništva
Od leta do leta se levičarske sile krepijo ■ Njihov velik napredek na političnih volitvah leta 1958 so sedanje volitve potrdile in utrdile
Prebivalstvo goriške občine se vsa povojna leta polagoma, toda vztrajno preusmerja na levo. To našo trditev potrjujejo številke, ki jih objavljamo v razpredelnici. Ce seštejemo glasove, ki so bili oddani leta 1948 za Demokratično fronto Slovencev, in glasove, ki so bili oddani za listo »Avtonomija in obnova«, za katero so glasovali komunisti in socialisti, tedaj je bilo tisto leto oddanih za levico 3287 glasov
Štiri leta kasneje, leta 1952, je prejela prav tako sestavljena levica 3017 glasov.
Leto 1956 je bilo za levico zelo negativno, ker so bile volitve v času madžarskih do godkov. Kljub temu je bilo odaanih za Listo naprednih Slovencev, za PSI in KPI 2931 glasov.
Jakost levice se je potem odločno popravila na političnih volitvah leta 1958 in se dokončno utrdila na sedanjih upravnih volitvah, kjer je bilo oddanih za dve levičarski stranki 4206 glasov.
Na volitvah leta 1956 je prejela levica 11.8 odstotka vseh glasov, letos pa 15.6 odstotka, kar pomeni, da se je okrepila za 3.8 odst.
Obstajalo je prepričanje, ki je zajelo vse, ki se ukvarjajo s politiko slovenske manjšine, da bo preusmeritev naprednih slovenskih volivcev na italijanske levičarske stranke, dovedlo do prelivanja določenega števila naprednih slovenskih glasov k Slovenski listi. Podatki dokazujejo, da do tega ni prišlo, zakaj Slovenska lista, ki je prejela 1956. leta 1801 glas (7.3 odst), je prejela letos prav toliko glasov, in sicer 1852 (6.87 odstotkov). Slovenska lista je ohranila svoje volivce, v odstotkih pa se je njen volilni zbor zmanjšal, vendar za minimalnega slabega pol odstotka.
Kakor objavljamo na drugem mestu, je v novem občinskem svetu kar šest slovenskih svetovalcev, s čemer smo kot slovenska skupnost, ki se bori za svoje najosnovnejše narodne pravice, lahko upravičeno zadovoljni.
Umik trgovin za danes in jutri
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bo za praznike danes in jutri v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem:
Danes 1, Junija bodo odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, pekarne in mlekarne rlo 12.30 in cvetličarne do 13. ure Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Jutri 2. junija, na praznik republike, bodo odprte pekarne in mlekarne do 12.3(1, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Iz Tržiča
Zborovanje začasno odpuščenih delavcev
Včeraj zjutraj so se začasno odpuščeni delavci zbrali pred tržiško ladjedelnico, in so prikorakali v sprevodu do glavnega trga. Na trgu sta jim govorila tov. Franko in Berga-mas. Tov. Franko je analiziral volilne rezultate, ki so bili za levičarske stranke v tržiškem ckrožju zelo ugodni, saj so pridobile v mestu samem dva svetovalca več, v okoliških vaseh so v enotnih listah nad-močno zmagale. Kljub temu da je vlada tik pred volitva-
mi, z namenom, da pomaga Krščanski demokraciji iz zagate, sklenila, da se obnovi industrijska cona in olajšave, ki jih je imel svoj čas Tržič. Tovariš Bergamas je na kratko orisal sedanje stanje v ladjedelnici in izrazil bojazen, da bo v bodoče uprava odpustila več delavcev zaradi vladnega načrta, da bodo znižali proizvodnjo tržiških ladjedelnic za eno tretjino. Ta bojazen je u-pravičena, saj je . zdaj uprava z neumestnimi pretvezami odpustila enega delavca in eno delavko. Zato, je poudaril, se morajo delavci enotno boriti pioti vsaki odpustitvi in zahtevati od vlade, da izvede obljube, ki jih je večkrat slovesno dala.
je
prefekt urnega funkcionarja
V ponedeljek ponoči funkcionar prefekture dr. Vin-cenzo Garrato skušal prepovedati našemu uredniku, ki je iz tiskovnega urada prefekture, skupno z ostalimi kolegi, poročal svojemu uredništvu volilne rezultate, da bi govoril slovenski. Svojo prepoved je utemeljil s tem, da mora razumeti, kaj se govori v prefekturni palači.
Zaradi tega vprašujemo pristojno oblast:
1. Od kdaj je prepovedano časnikarju sporočati članke svojemu uredništvu v jeziku, v katerem se list piše?
2. Kako naj se ta prepoved sklada s tolikokrat deklariranimi pravicami slovenske narodne manjšine?
Čitajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Bencinski boni proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo 30. junija izgubili veljavo naslednji bencinski boni: 5-litrski boni rjave in 10-litr-sk: boni modre barve. V zameno bodo razdeljevali 5-litr-ske bone vijoličaste in 10-litr-ske bone zelene barve.
Vojaki pridejo na vaje
Sovodenjsko županstvo je včeraj prejelo pismo 3. polka zenijskih čet iz Casarse, v katerem ga poveljnik potka obvešča, da bo imel prvi bataljon svoje letne vaje blizu
zaselka Črnci na Vrhu in sicer v času od 26. juniji do 31. julija.
V pismu se naproša županstvo naj obvesti o tem prizadete zemljiške lastnike in obenem se v njem zagotavlja, da bodo pazili, da bi napravili med vajami čim manj škode. Obenem zagotavlja poveljstvo polka, da bodo vso eventuelno škodo v najkrajšem času povrnili in da bodo oškodovanci napravili prošnjo v tej zadevi kar na poveljstvo polka.
V drugi polovici prihodnjega meseca bodo prišli na Vrh že prvi vojaki, ki bodo pripravili vse potrebno za taborjenje vštevši napeljavo vode in razne higienske priprave.
Upamo, da vojaštvo v resnici ne bo napravilo preveč škode in da bodo isto pravično in v najkrajšem času povrnili oškodovancem, ki so na
Izvoljeni občinski svetovalci v treh slovenskih občinah
Na podlagi glasov, ki so jih volivci oddali listi, in preferenčnih glasov za kandidate, so bili izvoljeni v sovodenj-ski občinski svet naslednji svetovalci liste »Občinske e-nctnosti (poleg imena objavljamo število preferenčnih glasov):
1. Jožef Ceščut 678 ; 2. Andrej Pipan 632; 3. Bogomil Devetak 631; 4. Janko Cotič 631; 5. Franc Petejan 627; 6. Andrej Tomšič 625; 7. Anton Tomšič 625; 8. Salomon Tomšič 625; 9. Emil Vižintin 624; 10. Virgil Cernic 623; 11. Ivan Petejan 623;	i2. Karen Ko-
sič 622.
Na »Slovenski listi« so bili izvoljeni:
1. Karel Cernic 389; 2. Nikolaj Cevdek 388; 3. Ernest Devetak 386.
Danes opoldne so bili znani v Doberdobu preferenčni glasovi, ki so jih dobili razni kandidati. Lista Občinske e-notnosti je nadmočno zmagala in tako še bolj utrdila svoj položaj. Izvoljeni so bili ti-le kandidati (v oklepaju preferenčni glasovi); 1. Jarc Andrej (30). Veliko število preferenčnih glasov kaže, da so občani pozitivno ocenili delovanje bivšega župana in da »majo še veliko zaupanje v njega; 2/ Pahor Jožef iz Dola
tem področju samo mali kmetje	z revnimi krpami ; (14); 3. Bonetta Karlo iz Do-
zemlje.	J	la (5)'; 4. Lavrenčič Karlo iz
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinimimiiiiHiiiitmiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiitiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiin
Vesti iz Jamelj
Varnostne naprave na «ovinku smrti»
Postavili so opozorilna znamenja in posebno ograjo
Pred dvema tednoma so pričeli na «ovinku smrti« v Jam-ljah postavljati prometne znake, da bi vozniki, ki se vozijo po tej državni cesti, pazili pred nevarnostjo, ki jo skriva ta na videz sicer nedolžni ovinek. Na obeh straneh ovinka so postavili velike table, na katerih so s fosforescentnimi barvami narisane puščice, ki nakazujejo ovinek. Na njegovi zunanji strani pa je podjetje Fracasso iz Verone namestilo nizko ograjo, kakršno je AN AS postavilo na nekaterih ovinkih obmorske ceste Sesljan-Trst. Ograja je visoka nekaj več kot pol metra, dolga pa 100. Napravljena je iz debele pločevine, tako da se vozila, ki bi morala zapeljati s ceste, drsajo ob njej. Pred nesrečami bo obvarovala osebne avtomobile, medtem ko bo brez pomena za težja vozila, zlasti za tovornike.
Da bi bil pregled na tem ovinku boljši, so prav te dni posekali vse grmičevje in drevje, ki raste na notranji strani ovinka.
Celotno delo je bilo nadvse potrebno, saj je na tem ovinku izgubilo življenje že precej avtomobilistov, ki so zavozili s ceste in padli pod škarpo, ki je visoka blizu tri metre. Zadnja nesreča se je pripetila pred tremi meseci.
mmmm
Jožef Ceščut. bivši sovodenjski župan, Je volij v nedeljo dopoldne na volišču v županstvu
Takrat je zapeljal s ceste lažji tovornik kemične tovarne s Tržaške ceste, kjer izdelujejo barve. Ker se je razlila vsa oljnata barva, ki so jo peljali prodat v Trst, je bila škoda precejšnja — nekaj nad en milijon, toda šofer se sploh ni poškodoval.
Ciklomotorist padel na ovinku
V torek zvečer okrog polnoči se je vračal 51-letni Eugenio Rivolt, delavec iz Ka-prive, s svojim ciklomotor-jem proti domu. Na ovinku že blizu doma pa je preširoko zavil in zadel z vozilom v pločnik, da je izgubil ravnotežje in padel na tla.
Z avtom Zelenega križa so ga pripeljali v goriško, bolnišnico, kjer so zdravniki u-gotovili rano na glavi, zlom v desnem zapestju in več drugih manjših poškodb, zaradi katerih so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
 «»-------
Incident pri delu v predilnici
Včeraj okrog 17. ure so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici 54-letno tekstilno delavko Aurelio Padovan iz Gradiške, Ul. Gorizia 25. Ko je namreč upravljala svoj stroj v podgorski predilnici, kjer je zaposlena, jo je kolesje prijelo za prst in jo ranilo. V bolnišnici so ji očistili in obvezali rano ter jo poslali domov.
 «»-------
Nezgoda na delu
Včeraj je 33-letni Zanetti Silvio iz Ronk, ki je delal v notranjosti trupa ladje «Agip-Bari« na začasnem ogrodju, napravljenem iz cevi, nenadoma izgubil ravnotežje in padel v globino. Delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč lil ko so videli, da mu brez primernih sredstev ne morejo pomagati, so poklicali trži-ške gasilce, ki so ga po enournem delu odnesli na rešilni avtomobil, ki ga je nemudoma odpeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili večkratni zlom leve noge in hude udarce po telesu. Zdravil se bo, če ne bodo nastopile komplikacije, 60 dni.
Doberdoba (4); 5. Pahor Oli-viero iz Jamelj (3); 6. Ger-golet Jožef iz Doberdoba (S); 7. Gergolet Jožef iz Poljan (2); 8. Černič Karel iz Doberdoba (2); 9. Ferfolja Jožef (1); 10. Focaro Luigi (1); U. Jarc Karlo (1) in 12. Grbec Andrej (0).
Slovensko listo bodo pa predstavljali:
1 Frandulič Lojze iz Dola (7j; 2. Lovrenčič Romano, Do-beidob (6) in 3. Ferletič Slavko, Doberdob (5).
V Steverjanski občinski svet so bili izvoljeni na listi »Občinske enotnosti« naslednji kandidati:
1. Albin Komic 199; 2. Lu-cijan Vogrič 199; 3. Slavko fetekar 198.
Na »Slovenski listi« pa so bili izvoljeni:
1. Ermenegild Podveršič 257; 2. Ciril Terpin 255; 3. Bogomir Mužič 254; 4. Marcel Humar 254; 5. Stanislav Klanjšček 253;	6. Zdravko
Klanjšček 253; 7. Alojz Hlede 253; 8. Ivan Koršič 253; 9. Alojz Mužič 253; 10. Zdenko Ttržič 253; 11. Armando Skok 253; 12. Adrian Mikluš 253.  «»------------------
Usoden padec z lestve
Včeraj okrog 9. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 70-letno Štefanijo Pavlin iz Gorice, Ul. Faiti št. 72. Ko je namreč šla po lestvi ji je spodrsnilo, da je padla na tla in se ni mogla več dvigniti. V bolnišnici so zdravniki u-gotovili rano na desnem sencu in verjeten zlom enega rebra. Zalo so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju.
Goriški srednješolci
vabijo starše in prijatelje na
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio (in ne v Ulici Croce kot lani)
Na sporedu so pevske točke in pravljična igra JANKO IN METKA
Nastopajo dijakj nižje srednje in strokovne šole. Vstop je prost; pobirali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake. — V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 11. junija
   ...
OD VČERAJ DO DANES
v K I N
v GORICI
CORSO. 15.00; «Zakon vojne« M. Ferrer in Peter Van Eyck. Italijanski film.
VERDI. 15.15: aželezo in o-genj v Normandiji«, G. Frede, I. Schoener, nemš i vojni film.
V1TTORIA. 15.30: »Veliki ribič, H. Keel in S. Kohmer. Cinemascope, ameriški film v barvah.
CENTRALE. 15.00 »Izgubljena celina Atlantida«. A. Hall in J. Taylor. Ameriški film v barvah. Sledi otroška slikanica.
MODERNO. 15.00:	»Mihael
Strogof«. (»Carski sel«), C. Jurgens in S. Koscina. Cinemascope v barvah.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna Ale-sani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 sto-pinj ob 15.50 in najnižji 12.6 stopinje ob 4.40 zjutraj. Vlage je bilo 80 odstotkov, padavin pa 1 mm.
Dvanajsta etapa kolesarske dirke po Italiji
Finale turnirja za evropski pokal
Prebujenje in napad Italijanov
Pietro Chiodini prvi v Teanu
Velika zamuda Baimamiona in Bahamontesa ■ Danes etapa Caeta-Rim
TEANO, 31. — V današnji etapi so bili najživahnejši Italijani, ki so sprožili napad v glavnem na roza majico in tudi na druge favorite za končno zmago. Italijani so množično napadli in si nabrali tak naskok, da je bil vsak odgovor Anquetila in drugih zaman.
Zmagal je Chiodini, kar pa
ni tako važno. Važno je pred-vsem, da so se kolesarji kot so Massignan, Carlesi, Pam-bianco, Brugnami in Sabba-din, ki so najnevarnejši, precej približali vrhu lestvice in če bodo vztrajali, bodo precej otežkočili življenje. An-»juetilu, Van Looyu in podobnim.
Današnja etapa je zahtevala dve žrtvi v lestvici; Bahamon-tes in Balmamion, ki sta zaostala z zadnjo skupino, sta privozila na cilj z zamudo, ki jo verjetno ne bosta mogla več nadoknaditi.
Po začetnih kilometrih vožnje, ko je vladal mir, je prav svetovni prvak Van Looy sprožil iskro napada. To je storil ob vznožju vzpona Pie-trastretta, kjer je Bahamon-tes takoj odgovoril in prevzel vodstvo. Na presenečenje vseh pa se je za Bahamonte-som pojavil včerajšnji zmagovalec Taccone, ki je na cilju gorske nagrade pustil za 6eboj celo priznanega «orla iz Toleda«. Pri spustu je precejšnja skupina dohitela Bahamontesa in Tacconeja in kasneje je nekaj drznih kolesarjev sprožilo napad. Nekateri so organizirali zasledovanje v treh skupinah in vse te so se kmalu združile ter 60 skupno nadaljevale pot proti cilju. Prednja skupina je hitro vozila, zaradi česar si je nabrala celo 10' naskoka. Kasneje se je ta razdalja zmanjšala in deset kilometrov pred ciljem se je tudi Massignan s svojo skupino pri-družil beguncem. Na cilju je prišlo do ostrega sprinta, med katerim se je najbolj izkazal Chiodini, medtem ko je zasledovalna skupina z Anqueti-lom vred privozila do Teana s trominutno zamudo.
Jutri bo kratita in prav zaradi tega predvidevajo, da bo precej vroča etapa iz Gaete do Rima.
BOKS
G. Elorde premagal Camparija po točkah
MANILA, 31. — Italijanski boksar lahke kategorije Giordano Campari je danes izgubil po točkah srečanje s svetovnim prvakom lahke junior kategorije Filipincem Gabrielom Elordejem.
Srečanje k; daje pravico
zmagovalcu, da se sreča za svetovni naslov s sedanjim prvakom Joejem Brovvnom, je prisostvovalo 36.000 ljudi. Elorde je bil spreten in ni dovolil, da bi Italijan uporablja! svoj način boksanja na razdaljo. Borba je bila od začetka do konca ostra in Italijan je večkrat z močnimi udarci ranil nasprotnika. V peti rundi je Filipinec ostro odgovoril in tokrat je on ranil Italijana pod desnim očesom tako močno, da je krvavel do konca srečanja. Italijan je v naslednjih rundah skušal spraviti nasprotnika v zmedo, toda Elorde se mu je ne samo odlično upiral, temveč mu je tudi ostro odgovarjal z močnimi udarci.
 .........................................................    ■iiiiiiiiiimii....n
Za nedeljsko tekmo z Cenoo
Na cilju in lestvica
VRSTNI RED NA CILJU:
1. CHIODINI PETRO (GS Molteni), ki je prevozil 252 km v 7 urah 06’58", s povprečno hitrostjo 35.412 km,
2. Liviero Dino (Torpado)
3. Elliot Seamus (Fynsec),
4. Bertran Antonio (GS Eni), 5. Pellegrini Armando (GS Vov), 6. Sabbadin, 7. Barale, 8. Brugnami, 9. Giusti, 10. Con-ti, II. Magni, 12. Fontana, 13. Minieri, 14. Moser, 15. Carlesi, 16. Schroeders, 17. Coletto, 10. Pizzcglio, 19. Massignan, 20. Moresi, 21. Ricco, 22. Pambian-co, 23. Stolker, 24. Adorni, 25. Simonetti, 26. Desmet Armand 7.09’57 ”, 27. Delilippis, 28. Taccone, 29. Conterno, 30. Anque-til, 31. Di Maria, 32 Pobtet, 33.
Tudi napadalec Trevisan laže poškodovan po nogi
BenlMrceloiia 3:2 m
Cole so dosegli Suarez, Aguas, Foncho (avtogol), Coluna in Czibor
BERN, 31. — Približno 45.000 gledalcev je danes z zanimanjem sledilo finalnemu srečanju za evropski nogometni pokal, ki praktično daje zmagovalcu naslov evropskega prvaka med portugalsko Bcr.fico in špansko Barcelono. Zmagali so Portugalci s 3:2. Tudi prvi polčas se je zaključil v njihovo korist z 2:1.
Barcelona, ki je imela prognozo na svoji strani, je odlično začela in potem ko so njeni igralci večkrat zgrešili cilj, so končno le prišli v 20’ v vodstvo s Suarezom.
Verjetno bo do nedelje okreval - Potrjena zamenjava Frigerija z Bizaiem
Triestina se za zadnjo in predvsem odločilno srečanje, ki bo v nedeljo v Genovi, pripravlja v miru na Repenta-bru. Vsi igralči so dobro razpoloženi in upajo, da se jim bo posrečilo izsiliti vsaj neodločen rezultat, ki bi moral zadostovati. Seveda s privoljenjem drugih enajstoric, ki so prav tako kot Triestina v nevarnosti za izpad.
Trener je že obupal, da bi |' lahko uporabil v tej važni
tekmi odličnega srednjega krilca Frigerija ki ne bo mogel pomagati kot je vajen, svcjim kolegom ki se bodo na nevarnem igrišču Genoee borili za obstoj za izpad. Namesto njega bo igral Bizai, ki je sicer dober, vendar ne na višini bolnega tovariša. Sicer bo vse odvisno od treme in tudi delno od sreče.
noSsti,edalgorsataneJdomaneGre naslov evropskega prvaka wel-
7. julija letos v Milanu
Loi-Christensen za evropski naslov
KOPENHAGEN, 31. — Danes se je izvedelo, da bo Danec Christensen nastopil 7. julija v Milanu proti Duiliu Loiu. Srečanje bo veljalo za
za mladega napadalca Trevi-sana, katerega odsotnost bi bila obžalovanja vredna. Društveni zdravnik dr. Nuciari je napadalcu ugotovil udarec na desni nogi, vendar upa, da se bo Trevisan do nedelje popolnoma opomogel in da bo lahko odpotoval v Genovo in kar je glavno, tudi igral.
Včeraj se je trening atle- i tov nadaljeval. V jutranjih u. [ rah je trener odpeljal vse i-gralce, ki so mu na razpolago, j na sprehod po naravi, popoldne pa jih je zadržal z raz. gibalnimi vajami. Kot se vidi nič napornega, ker se trener predvsem boji, da se ne bi kdo preveč utrudil, kar bi bilo usodno za moštvo.
 6»--------
ter kategorije.
Portugalci so seveda ostro odgovoril in Agnus je devet minut kasneje že izenačil. To stanje je trajalo le malo, ker je španski bek Foncho v 30’ zaradi nesporazuma z vratarjem Ramalletsom zakrivil avtogol in tako dovolil nasprotnikom, da so prešli v vodstvo.
Portugalci so se po drugem golu ojunačili in so skušali povečati rezultat, medtem ko so Španci le s težavo odbijali besne napade tekmecev.
V drugem delu igre so Portugalci vztrajno oblegovali vrata Špancev, ki so se odlično branili, vendar so morali v 10’ kloniti po zaslugi Colu-ne, ki je iz razdalje 20 metrov ostro streljal in zadel v cilj Španci niso obupali, temveč so prevzeli vajeti igre v reke, vendar daleč niso prišli, ker se jim je posrečilo samo znižati rezultat na 3:2. Strelec je bil Czibor, ki je silovito spravil žogo v mrežo portugalskega vratarja.
Konec igre je bil neverjetno napet in razburljiv. Še pri stanju 3:1 so igralci španskega moštva ostro napadali in tudi streljali na gol, toda vratnica portugalske mreže jim je odbila dve žogi, ki sta bili vredni cilja.
Po krasnem in neubranljivem Cziborjevem golu je Barcelona iskali izenačenje, do katerega pa zaradi odlične o-brambe Benfice ni mogla priti.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Barcelona: Ramallets; Foncho, Garcia; Verges, Gensana, Garay; Kubala, Kocsis, Eva-risto, Suarez, Czibor.
Benfica: Costa-Perfira; Joao, Angelo Neto, Germano, Cruz; Augusto, Santana, Aguas, Coluna, Caver.
Sodil je Dienst (Švica).
500 milj v Indianapolicsu
Foyt - nov rekord z 223,910 km na uro
INDIANAPOLIS. 31. — A-
meriški avtomobilski dirkač mlajše generacije A. J. Foyt, ki je včeraj zmagal v tekmovanju na 500 miljah v Indianapolisu, je dosegel nov rekord proge.
Foyt je prevozil progo v 3 urah 35’37”49 s povprečno hitrostjo 223,910 km na uro.
V petek na stadionu (iPrvi maj«
Atletsko tekmovanje
nižjih srednjih šol
športno združenje Bor priredi v petek 2. junija na stadionu »Prvi maj» a-tletsko tekmovanje za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol (nižja gimnazija, industrijska, trgovska strokovna šola itd). Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v atletskem troboju, ki obsega tek na kratki progi, met krogle in skok v višino. Po tekmovanju bodo sestavljene lestvice za troboj in za vsako disciplino posebej. Zmagovalci bodo nagrajeni. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri. Udeleženci naj se zbero ob 8. uri 45 minut, da se prijavijo Tekmovalci naj prinesejo s seboj telovadne hlačke in copate.
iiimiiMiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiMiiitiiiiii
Nogometno prvenstvo koprskega okraja
Zmaga Pivke v Sežani
Izola bo nastopila v kvalifikacijskih tekmah za vstop v SCL
iitmiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiimiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes turnir za nagrado «Grada sv. Justa»
Prihodnjo nedeljo 11. t. m.
Fišcherkeller, 34. Gaul, 35., t
Battistim, 36. ernzer, 37. Namiznoteniško prvenstvo
Bolzan, 38. Mas, 39. Junker-mann 40. Falaschi itd.
SPLOŠNA LESTVICA;
1. ANQUETIL 48. 48’38”,
2. Suarez z zaost. 56”,
3. Van Tongerloo 1’42”,
4. Pambianco 2’16”, 5. Jun-kermann 2’59", 6. Poblet 3’30”, 7. Fišcherkeller 3’33”, 7. Van Looy 3’47”, 9. Carlesi 4’23”, 10. Brugnami 5’04”, U. Gaul, 12. Ciampi, 13. Delilippis, 14. Massignan, 15. Conterno, 16. Bat-tistini, 17. Moser, 18. Schroeders, 19. Stolker, 20. Desmet, 21. Mas, 22. Bolzan, 23. Ernzer, 24. Coletto, 25. Fontana, 26. Ricco 27. Mazzacurati, 28. Fal-larini i29. Moresi, 30. Cont itd.
LESTVICA GORSKE NAGRADE
1. Taccone in Bahamontes 60 točk; 3. Conterno in Delberghe 40 točk; 5. Mas, Galdeano in Trape 30 točk; 8. Bartolozzi, Stolker, Carlesi in Junker-mann 20 točk; 12. Massignan in Adorni 10 točk.
za tržaške in goriške igralce
Pokrajinski odbor namiznoteniške zveze priredi v nedeljo 11. t. m. namiznoteniško prvenstvo za Trst in Gorico za člane, članice, moške dvoji, ce, ženske dvojice, in mešane pare. Tekmovanje bo na stadionu «Prvi maj« z začetkom ob 9. uri.
Borovi igralci, ki nameravajo nastopati na tem turnirju se morajo prijaviti Kovačiču ali Patriziu do torka 6. t. m.
Športno združenje Bor bo na ta turnir prijavilo le tiste igralce, ki so plačali letošnjo članarino, Kdor tega še ni storil in misli nastopati, naj to uredi čimprej.
Don Bosco-Željezničar Hausbrandt-Ignis (Varese)
Jutri zvečer v Ul. detla Valle finalna srečanja
Po uspelem ženskem mednarodnem košarkarskem turnirju, ki se je v nedeljo končal z nepričakovano in presenetljivo zmago dunajskega Wiener Sportkluba nad mariborskim Branikom, bo danes in jutri v našem mestu drug mednarodni turnir, tokrat -za moške ekipe.
Ta turnir, ki bo kot ženski
zaradi nestalnosti vremena v telovadnici v Ul. della Valle, bo morda še bolj privlačen kot prvi, predvsem zaradi u-deležbe letošnjega italijanskega prvaka Ignisa. Poleg odličnega moštva iz Vareseja bo na turnirju sodelovala prav tako odlična in predvsem borbena ekipa Zeljezničarja iz Karlovca.
Turnir za nagrado »Grada sv. Justa* bi moral biti na gradu samem, toda muhasto vreme je prisililo prireditelje Europhona, da so premestili torišče borb v bolj varno zavetje sicer stare, a vendar še kar diskretne telovadnice.
Ignis bo prišel v Trst, dobro zavedajoč se moči karlovškega moštva, z vsemi najboljšimi igralci, od katerih naj samo omenimo bivšega člana Ginnastice Triestine Ga-vagnina, dalje Maggettija, Zor-zija, Nestija itd. Brez dvoma je Ignis velik favorit za končno zmago, medtem ko
mu bodo skušali Karlovčani prekrižati račune. Vse je torej odvisno od trenutne forme igralcev in učinkovitosti teh.
Od domačih moštev bosta na turnirju sodelovala Haus-brandt in Don Bosco. Gre za dobri, vsaj za domače razmere, ekipi, ki pa ne bosta prišli v poštev za prvo in niti za drugo mesto, Hausbrandt in Don Bosco se bosta torej spoprijeli za tretje in četrto mesto. Prognoza govori v prid Frizzattijeve petorice, ki bi morala priti do častnega mesta takoj za Ignisom in Ze-ljezničarjem.
Danes zvečer bo ob 20. uri prvo srečanje turnirja med Don Boscom in Zeljezničar-jem, medtem ko bo ob 21. uri drugo med Hausbrand-tom in Ignisom.
Jutri bodo finalna srečanja za prvo mesto med nocojšnjima zmagovalcema ter za ostala dva stolčka med poraženima ekipama.
V nedeljo so odigrali zadnje kolo nogometnega prvenstva koprskega okraja. Izidi: Tomos-Izola Q:0, Tabor-Pivka 1:2 in Ilirska Bistrica-Postoj na 2:1.
V središču pozornosti je bi-
lo srečanje Tomos-Izola. Čeprav je odločitev za prvo mesto padla že v prejšnjem kolu, se je vendar v Kopru zbralo nad 1000 gledalcev (med njimi številni Izolčani). Srečanja Tomos-Izola so pač zmeraj prestižnega pomena in pristaši obeh klubov v vsakem iščejo odgovor, katera je najboljša nogometna enajsto-rica v okraju.
Toda v nedeljo so zaman čakali, na odgovor, saj se je tekma končala brez goba. V prvem polčasu so bili Koprčani boljši, vendar so nespretni napadalci zamudili vrsto ugodnih priložnosti. V drugem polčasu so Koprčani igrali le z desetimi igralci, ker je bil eden izmed napadalcev poškodovan. Toda IzoL čani številčne premoči niso znali izrabiti. Glede na raztrgano igro neodločen rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Koprčani so bili tehnično sicer boljši, zato pa so jih Izolčani prekašali v borbenosti. Glede na bližnje kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko ligo so lahko pristaši Izole upravičeno zaskrbljeni. Uipamo pa, da bo Izola premagala sedanjo krizo in se ponovno vrnila v krog najboljših slovenskih nogometnih enajstoric.
Rezultat tekme v Sežani je največje presenečenje letošnjega prvenstva. Zadnji na lestvici je namreč premagal lanskega okrajnega prvaka in moštvo, ki se je še pred letom dni borilo za vstop v slovensko ligo. Zmaga Pivke je povsem zaslužena, saj je igrala skrajno požrtvovalno in tudi taktično je prekašala domačine. Sežanci so vzeli vso stvar neresno in prišli na igrišče le z devetimi igralci. Pivka je odlično izsoristila to podcenjevanje in dosegla vodstvo 2:0. Pozneje se je Tabor sicer opomogel, toda zaradi dobre obrambne igre gostov, je bil njegov trud zaman. Tako je Tabor izgubil prvo srečanje na domačem igrišču z enim izmed klubov z dna lestvice.
Tekma med Ilirsko Bistrico in Postojno je bila borbena in v glavnem izenačena. Kljub vsemu pa je zmaga domačih zaslužena, saj so bili pred vrati iznajdljivejši.
O zmagovalcu in o drugo-plasiranem Tomosu smo že prejšnji teden napisali nekaj besed. Pač pa je treba omeniti velik napredek Ilirske Bi. strice, ki je pustila za seboj renomirane ekipe. Bistričani imajo še v dobrem tekmo s Pivko in v primeru, da osvojijo le eno točko, jim je tretje mesto zagotovljeno. Tako
bodo prehiteli lanskega okrajnega prvaka, ki je letos sicer dobro začel, a je proti koncu povsem popustil. Močno sta nazadovala Postojna in Sidro, medtem ko zasluži novinec — Pivka vse priznanje za borbeno in požrtvovalno igro.
Končna lestvica:
Izola
Tomos
Tabor
II. Bistrica
Postojna
Sidro
Pivka
12	10 1	1	33:11	21
12	7 3	2	33:14	17
12	5 2	5	29:23	12
11	5 2	4	21:24	12
12	4 1	7	13:25	7
12	2 3	7	12:23	7
U	2 0	9	10:41	4
Hkrati z okrajnim prvenstvom za člane se je zaključilo tudi okrajno mladinsko prvenstvo. V zadnji tekmi so mladinci Tomosa premagali Izolo s 6:0 in premočno osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo piranskega Sidra.
Z nedeljske tekme na Proseku
V nedeljo so poročeni igralci premagali mlajše tekmece s Proseka s 3:2. Na sliki
storicj • sodniki
 '  ----------------------------------------------------------------------------------------------------------•	'............................................:	-	'	■	W
Moštvo neporočenih je prvo prišlo v vodstvo z golom, ki ga je doseglo s strelom lZ Na sliki žoga trenutek preden se je znašla v mreži
r m mpu
Nedeljska tekma je privabila na Prosek res veliko število gledalcev. Toliko koliko* i^ ti Triestina ne privabi. Slika je sicer dovolj zgovorna
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii«iitiiHifiiiiiitifiuHiiiuiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiMii»iiiiiiiiiiuiiiiiiivaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiHii*niiiuiuiHiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiin|ia>|l,lfl
Ameriški privatni kapital v Zahodni Evrop^
(Nadaljevanje z 2. strani)
sta — Hamburg in zlasti Berlin in nekatere pokrajinske vlade pa dajejo investitorjem na njihovih območjih znatne olajšave. V Franciji pa se nahaja polovica ameriških neposrednih inve-sticij v predelovalni industriji, predvsem v proizvol-nji končnih proizvodov. Fri teh plasmajih je za razliko od ostalih zahodnoevropskih držav značilno to, da gre predvsem za udeležbo ameriškega kapitala pri že obstoječih podjetjih in manj za samostojne podružnice ameriških družb. Za tuje investitorje so zlasti ugodni pogvi, ki jih zagotavlja vlada v zvezi z izvajanjem programa o decentralizaciji industrije izven Pariza. V tridesetih tako imenovanih kritičnih conah v Franciji uživajo investitorji številne ugodnosti in olajšave v obliki posojil, davčnih olajšav, nižjih cen električne energije itd. Profiti tujih družb so obdavčeni s 50 odst.
Ameriške neposredne investicije v Zahodni Evropi so se v letih 1949-1959 naj. hitreje večale v Italiji. Nad 40 odst. tega kapitala je investiranega v industriji nafte, okoli 30 odst. pa v pre-
delovalni	industriji.	Italija
si zlasti	prizadeva,	da bi
pritegnila industrijo v južne pokrajine, kjer so nova ood-jetja deloma ali. v celoti o-proščena davkov in carin za uvoženo opremo, uživajo znižane transportne tarife, kredite in direktne subvencije ter garantirani del	držav-
nih naročil. V povprečju so v Italiji	podjetniški	profiti
obdavčeni s 40 odst. Podobno kot Italija si tudi Holandija močno prizadeva, da bi pritegnila ameriški kapital v svojo industrijo. Tako je dosegla, da so danes ameriške neposredne investicije na prebivalca v Evropski ekonomski skupnosti najviije ravno v Holandiji: 28 dolarjev v primerjavi z okoli 15 dolarji v Zahodni Nemčiji in Franciji in s 5 dolarji v Italiji. V Holandiji odpade več kot polovico ameriških investicij na industrijo nafte in le okoli 20 odst. teh naložb r,a predelovalno industrijo. Obdavčitev podjetniških profitov je deloma progresivna; znatne ugodnosti pa uživajo podjetja z pospešeno amortizacijo in s formiranjem po-sebnih rezerv, ki so oproščene vseh davščin. Za razliko od Holandije pa so a-meriške neposredne investi-
cije v Belgiji osredotočene v predelovalni industriji (kovinska, kemična industrija, plastične mase, elektronika in montaža avtomobilov). V svoji politiki Belgija še posebej stimulira investicije tujega kapitala v proizvodnji, ki je za narodno gospodarstvo nova. Profiti tujih družb so v Belgiji enotno obdavčeni s 40 odst., tako da so te družbe često v u-godnejšem položaju kot domača podjetja.
Posebno mesto pa zavzemajo ameriške neposredne investicije v Švici. Sicer je investirano le 158 milij. dolarjev kapitala, toda vloga teh naložb postane očitna, če upoštevamo poseben značaj okoli štiri sto ameriških podjetij v Švici. Le manjši del teh podjetij odpade na proizvodne oziroma trgovinske organizacije; večinoma gre za tako imenovana podjetja administrativnega značaja. Poleg tega pa je znatno število ameriških družb, ki imajo v Švici svoje raziskovalne oddelke. Omenjena podjetja administrativnega značaja so v Švici ustanovile številne največje ameriške družbe; to so holdingi, družbe, ki nadzorujejo in koordinirajo dejavnost po-
družnic ameriških <^.ert»'r
Evropi pa tudi v
s tfS-
ropskih državah. Syica . se tra za holding družbo, jo-
ne ukvarja z neposredn0 ^ dustrijsko ali trgovin® 0
javnostjo v sami	u
pa ji dotekajo doho1
ležb na kapitalu
krite1
r«
v tujini; kot uradni velja, da mora biti
d**'
m °a ,
udeležen z najmanj __5]d
kapitala pri neki družbi, ki jo tudi P .^ti oziroma 'T°rfran‘t£,V
mllj’ rfiet®1-
delnic. V Švici s° P°znatna
voditi, najmanj za 2
ški profiti obdavčeni niže kot v ostalih . .
 ................
Zahodne Evrope; P°!eg Art>--	zpA-
ot>d3l
ima Švica s številnim1 ^pA-vami, med temi tudi z
pogodbe o enkratnem v pačenju ob priliki trans r3, pitala iz države v ^ v Toda ravno dejstvo, vJjo Švici holding družbe ^ vSe izjemno ugodne olajs® 0sti*' do popolne davčne 0 ^ j« ve, je odločilno za več sto takih družb našlo
godne pogoje
tej
amerI’
dr **
vsestranski.
Fuh"Jy	rpi
ki je po besedah P „ 'o*
Jeaim
oč ** -
njenega glasila «>deal n8di,r
s katere je moo oS]0'r
n>*
I za
rovati koordiniranje v Evropi in v svetu. ^ (Iz »Naših razg‘e(,°
»Takole, vidite, hodim po svetu,» je rekel nejevoljno. Končno se je oglasil po nemško, toliko, da je lahko nekaj namignil, da je nekaj rekel županu.
Ali ne bi, dragi Kastelic?...
O, seveda, prav rad. Čemu gospod baron ni takoj pojasnil, mar je bilo vredno zamujati se zaradi takšne malenkosti? In v Kastelčevem mošnjiču se je takoj našlo tistih sto kron, ki jih v baronovih žepih nikakor ni bilo moč iztakniti.
To je bilo potemtakem urejeno. Janez je lahko spravil denar. Pri tem so mu prsti drgetali, kakor po prestanem naporu, kakor da so vabljivi zelenkasti papirji nakradeni. Vrag vedi, od kod je ta drget izviral.
Baron pa je šel in si še enkrat ogledal Cigana.
»Jutri, pojutrišnjem pošljem ponj,* je rekel Bar-čamu. »Ubožec moj,* je pristavil in zmajal z glavo. Nikakor pa ni mogel prikriti vzhičenja nad srečno uro, ki ga je privedla v Podgrad. Izprsil se je in vzkliknil nenavadno veselo;
»Ako vam je drago, gospodje!...*
On je bil pripravljen. Palčič in Kastelic sta se naglo pozapela. Spravila sta se na županov voziček, pozdravila ter pognala.
Baron si Je natikal rokavice.
Pozdravljen! je zaklical s koleslja.
Srečno!
Bil je prava igrača ta njegov voziček na dveh kolesih. Od daleč je bilo videti samo konja, košča-tega, visokonogega rjavca, ki je nosil glavo pretirano visoko. Taka je bila pač baronova zahteva in rjavec se ni smel nositi drugače. Na usnjenem sedežu pa je baron sedel vedno sam. Z vajeti v orokavičeni levici, z desnico na zavori je dirkal z rjavcem po kraških cestah. Kakor da mora dohiteti zamudo, zaradi katere bi lahko nastala velika škoda. To bi se zdelo povsem verjetno, da ni sedel baron tako malomarno, tako nebrižno na svojem zapravljivcu. Torej mu je bilo dirkanje le v zabavo! Hotel se je morda raz-
tresti in pokazati ljudem, da še vedno premore urnega konja. Kaj ne, rjavec je bil kakor stroj, vendar tudi on ni bil več mlad. Kjerkoli sta se ustavila, bi bil najraje sklonil glavo k tlom, da se nahrope in nasope, tega pa ni mogel storiti. In tako je bil pogled nanj zelo žalosten. Bila sta si tako slična s te strani, gospodar in njegov konj: obema je uhajala mladost, obema se je ohlajala plemenita kri, le glavo sta še nosila pokonci. Baron s svojo lastno voljo, konju pa so jo speli nad vratom z usnjenim jermenom. Ah, ta ponos! Pri nekaterih ljudeh je kakor jekleno pero: bledi slava, kopni imetje, toda ponos — naj jim ga skušajo ukriviti kakorkoli, vedno znova se zna zravnati. In če poči, če se denimo prelomi, potem se še vedno lahko pritrdi z ustrojenim usnjem. Marsikdo je dejal: uboga para, seveda, nikoli ne vpričo barona.
Janez je ostal sam tam na Barčanovem dvorišču. Denar, ki ga je tiščal v roki, je bil papirnat, vendar se mu ni zdel nič lažji od Judeževih srebrnikov. Pozneje, ko se je poslavljal od Cigana, je najprej sklenil, da bo	počakal barona. Tu v	Podgradu ga bo počakal
in mu vrnil denar... O, to	bi	bilo	zelo	moško početje!	Končno se je odločil	in	šel.	Tako	se človek
vrača,	si je mislil spotoma.
1.
Janez se vrača sam. Cez grižo gre z lahko torbo in težkim srcem. Ali ne taplja nekaj za njim? Ne... V torbi je zvitek kože in kos togega usnja, stožec belega sladkorja in še marsikaj je v torbi, vse skrbno pozavito. Prava reč, si misli, tale drobiž! In srce mu postaja vse težje, kljub praznoti. Ali je bil zaradi tega toliko časa zdoma?
Ko pride na Rob, postoji, da bi se nekoliko razgledal. Tam pravzaprav ni bilo opaziti nikakih sprememb. Loka je ležala globoko pod Robom v pričakovanju večernih senc, vas se je še kopala v škrlatnem prahu. Doma je, lahko reče. Z Roba vidi očrneli hrbet
slamnate strehe, ozaljšane z zelenim šopom. To je Kalčeva streha. Siromašna in skromna se skriva za razraščenim kostanjem.
Tako se torej vračam, čisto sam se vračam...
Res, nihče ne taplja za njim, Janez se zaman ozira. Steza vodi navzdol po sirmopadem grebenu, skrita je v zarastlini in se nikdar ne more ogreti na soncu. Na sama kolena se človek ne sme zanašati po tej strmim, tu in tam se mora	oprijeti debla	ali	po-
tegniti vejo za sabo.
Iz večne zasenčenosti dehti neznan vonj, vonj korenin ali letnega časa, kdo ve!
Končno, na loki, se človek oddahne. Nad njim je modro nebo, po tem se ogleda in stopi dalje. Ali naj gre čez predjamsko ledino?	Po	najkrajši poti	pač...
Sredi ledine raste stara	Mlinarjeva češnja	in	Ja-
nez se ustavi pod košato krošnjo. Med listjem se rdečijo šopki bleščečih, napetih sadov. Prav teh se mu je hotelo, češnje, ha. Torbo odvrže tja k deblu in seže po najnižji veji.
Obira, obira ...
čez čas se nekdo oglasi. «Ne glej gor!» pravi.
Poglej jo, negodnico, kam se je potajila! Janez podrži vejo in išče z očmi v gostem zelenju. Iz polnih ust štrca peško za peško.
Kakopak, prav tam pod vrhom se nekaj premakne, nekaj se beli: kos krila okoli skrčenega pod-kolenja, ali kaj?
»Ne glej gor?»
«Ne?»
Naj torej spleza od tam. »Dol se spusti!*
«Ne!»
si misli, to ni otrok; ni več suhljato niače, ** .“sePj;
bil nekoč potegnil iz kBluže na loki. To Je ba° ko je voda preplavila ločice. Ali jd že d0l.g je!de Nekaj let nemara... In sedaj čepi na češnji opletajočo plavo kito.	jjii1-
Nikako opozorilo mu ni bilo več pi)tre^n,° -e Ef,j,
upuAui ihj jziu lil UilU	.g r..j(
je v tla, v poteptano travo okoli debla, pP1
paden in osramočen. Pobrati mora torbo tako si misli. Prav to se mu je moralo naK (V
«Menil sem, da Je otrok,* reče in se s'
kloR*
ko sem menil...» Nato pograbi torbe in — -
stiP1-
Tedaj je reklo na češnji: »Od kod Prlii‘'J' jjjio Olas bil sp-avljiv, nikaie zamere nl njem.
Torba je spet legla na ledino.	.
«8 Hrvaškega. Tam od Kastva,* pravi se po travi olajšano in nekaj se mu odpira majhna, majcena lina, ki se veča in širi. «Sedaj se torej vračaš?*
Da sedaj se vrača.
Molk!
»In vreča? Kaj imaš v vreči?*
»V vreči?*	»„
Janez poprime torbo. To ni nikaka vr^!(’ sli, ampak pripravna platnena sprava, še ta* ne premoči.	.	.	..
V
»To in ono,* de brezbrižno. Nič poseč
«No, potem bom pač gledal tja gor...»
Iz krošnje se usuje prgišče češenj. Kaj naj to
pomeni i
Lenka se povzpne više. Udobno se ugnezdi v vej-nati rogovili, nagne se in pokaže razburjen obraz.
Janez vidi ta obraz skozi svetle vrzeli v zelenju in vsa prisebnost mu izgine v vzvalovljeni krvi, Ho,
zaprav.	, p- ie
Olfs na drevesu je utihni'. Janez tudi. * j s1 izbrane misai, da bi podaljšal pomenek. 0?‘e q0( J. bil pomendrano travo, deblo in oba rokava- v nTL bi se ozrl? Odvezal je torbo in nekaj	ga*5
Strpno je čakal, da bi še kaj padlo s češnje-beseda nemara...	a
Ali se ne spušča dol?	,	sr«v
Tako na razdaljo diha bi se z njo ne upa Danes nikakor ne. Zavihti torbo in gre.	sieiv
(Nadaljevanje
i
:«i
S
tl