PTICE NAŠIH KRAJEV 
//ureja Al Vrezec 
Da bi bil pregled najpomembnejših ornitoloških raziskav in objavljenih prispevkov o 
pticah Slovenije čimbolj popoln, prijazno naprošamo vse pisce, da kopije prispevkov, 
ki niso bili objavljeni v publikacijah DOPPS ali na portalu Ixobrychus, pošljejo 
uredniku rubrike na naslov: Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 
in, SI-1 ooo Ljubljana, e-mail: al .vrezec @nib.si 
Tako bomo lahko temeljiteje poročali o slovenskih ornitoloških raziskavah. Hvala! 
Siva caplja (Ardea cinerea) 
Število sivih čapelj, ki oprezajo za plenom 
ob reki Savinji, skozi leto izrazito niha, 
kar je najbolj odvisno od stanja različnih 
voda. Ob visoki vodi se čaplje iz rečnih 
lovišč umaknejo drugam [Polajnar J. & 
Bordjan D. (2005): Acrocephalus 26 (127): 
181-186]. 
foto: Tone Trebar 
Bela štorklja (Ciconia ciconia) 
V Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je 
gnezditvena uspešnost parov, ki gnezdijo v 
skupinah z več istovrstnimi sosedi, precej 
manjša od uspešnosti parov, ki gnezdijo 
daleč stran od gnezd drugih štorkelj. 
Verjetno je to povezano z medsebojnim 
tekmovanjem gnezdečih štorkelj za hrano 
oziroma pri izkoriščanju naravnih virov 
[Denac D. (2006): Waterbirds 29(3): 391-
394]. foto: Anže Kacin 
Črna štorklja (Ciconia nigra) 
Žal vrsta na Ljubljanskem barju po letu 
1996 ne gnezdi več [Tome D., Sovine A. 
& Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega 
barja. Monografija DOPPS št. 3, DOPPS, 
Ljubljana], 
foto: Franc Vrtačnik 
KI a v ž a r (Geronticus eremita) 
Nova vrsta v Sloveniji, ki naj bi pred 
kakimi 400 leti pri nas tudi gnezdila 
in zaradi lova izumrla. Na letališču 
v Postojni so se konec aprila 2006 na 
večdnevnem počitku ustavile tri ptice 
iz reintrodukcijskega centra »Konrad 
Lorenz« v Avstriji [portal Ixobrychus: 
http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/ 
html/modules.php?name=News&file=art 
icle&sid=997]. foto: Anže Kacin 
• < i 
bi^ . .v m 
( 
IKjiHi 
mL 
Pl a meneč (Phoenicopterus roseus) 
Drugikrat v Sloveniji je bil mladostni 
osebek opazovan v decembru 1999 na 
vodnem zadrževalniku Medvedce [Kerček 
M. (2005): Acrocephalus 26 (127): 191-193]. 
foto: Dejan Bordjan 
Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 
Nova potrjena gnezdilka Slovenije je 
v letu 2005 prvič uspešno gnezdila na 
Sečoveljskih solinah - v letu 2005 z 9 in v 
letu 2006 z 10 mladiči [portal Ixobrychus: 
http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/ 
html/modules.php?name=News&file=a 
rticle&sid=909;http://www.ixobrychus-
drustvo.si/portal/html/modules.php?name 
=News&file=article&sid=998]. 
foto: Borut Rubinič 
Mlakarica (Anas platyrhynchos) 
Žovneško jezero ni posebno bogato z 
vodnimi pticami, najpogostejša vrsta pa 
je mlakarica. Kljub temu je bilo na jezeru 
opazovanih tudi nekaj redkih ptic, kot so 
črna štorklja, belorepec in kaspijska čigra 
[Vogrin M. (2005): Acrocephalus 26 (126): 
151-155]-
foto: Darinka Mladenovič 
Z -
••. i M • 1 
ifc^tj 
•¿jvSfc 
• si 
Konopnica (Anasstrepera) 
Obsežna raziskava je pokazala na izjemen 
pomen vodnega zadrževalnika Medvedce 
pri Sestržah, kjer je pri kar 14 vrstah 
dosežen vsaj 1 % v Sloveniji gnezdeče 
populacije: npr. čopasti ponirek,mali 
ponirek, kreheljc, regija, konopnica, 
čopasta črnica, sivka, liska, rumena 
pastirica, rakar... [Kerček M. (2005): 
Dipl. delo, Pedagoška fakulteta, Univ. v 
Mariboru, Maribor], foto: Borut Rubinič 
Regija (Anasquerquedula) 
Največje znano število regelj, 600 
osebkov, je bilo na Cerkniškem jezeru 
opazovano konec marca 2005 [Denac D. 
(2005): Acrocephalus 26 (127): 197]. 
foto: Ivan Esenko 
E 
hbbhh 
" 
Sokol plenilec (Falco cherrug) 
Redek gost v Sloveniji je bil ponovno 
viden na vodnem zadrževalniku 
Medvedce avgusta 2003 [Kerček M. (2005): 
Acrocephalus 26 (127): 198]. 
foto: Dejan Bordjan 
4 Svet ptic 

Kosec (Crexcrex) 
Populacija kosca v Sloveniji vztrajno 
upada, na kar je opozoril tretji 
vseslovenski popis kosca v letu 2004. Od 
leta 1999 do 2004 se je populacija znižala 
za dobrih 30 %, najbolj na Ljubljanskem 
barju [Božič L. (2005): Acrocephalus 26 
(127): 171-179]. 
foto: Eva Vukelič 
• 
mi 
.1 * 
• '"V?*' 
j 
Črnoglavi galeb (Larusmelanocephalus) 
Potencialna nova gnezdilka Slovenije, saj 
se je osebek v mešanem paru z rečnim 
galebom pripravljal na gnezdenje v 
koloniji galebov na Ptujskem jezeru 
maja 2005 [Denac D. & Smole J. (2005): 
Acrocephalus 26 (127): 198]. 
foto: Damijan Denac 
Čuk (Athene noctua) 
Ali še gnezdi na Ljubljanskem barju? 
Skrivnostna domnevna gnezdilka, katere 
zadnji zanesljivi gnezditveni podatek 
izhaja iz leta 1988, kasnejša opažanja 
pa so zgolj gnezditveno sumljiva [Tome 
D., Sovine A. & Trontelj P. (2005): Ptice 
Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 
3, DOPPS, Ljubljana], 
foto: Borut Rubinič 
Lesna sova (Strixaluco) 
V Kozjanskem regijskem parku lesna 
sova pleni večinoma gozdne vrste malih 
sesalcev, v največji meri rumenogrlo in 
navadno belonogo miš ter polha, tudi 
podleska in gozdno voluharico, pogosteje 
pa pobira tudi žuželke, zlasti hrošče 
[Kuhar B. (2005): Dipl. delo, Pedagoška 
fakulteta, Univ. v Mariboru, Maribor], 
foto: Hrvoje Oršanič 
Triprstidetel (Picoides tridactylus) 
Na Solčavskem je bilo ugotovljeno, 
da intenzivnost gospodarjenj a v 
gozdovih negativno vpliva na nekatere 
specializirane vrste plezalcev, kot sta 
pivka in triprsti detel, medtem ko sta 
veliki detel in črna žolna glede tega manj 
občutljivi vrsti [Groznik Zeiler K. (2005): 
Dokt. disertacija, BF, Univ. v Ljubljani, 
Ljubljana], foto: Borut Rubinič 
Pisana penica (Splvia nisoria) 
Samec je prepeval maja 2000 v okolici 
Škal. Ali je tudi gnezdil? [Gregori J. 
& Šere D. (2005): Ptiči Šaleških jezer. 
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana] 
foto: Borut Rubinič 
Mali v rt n i k (Hippolais caligata) 
Kot nova vrsta v Sloveniji je bil edinkrat 
zabeležen septembra 1999, ko se je ujel v 
obročkovalsko mrežo pri Vrhniki [Tome 
D., Sovine A. & Trontelj P. (2005): Ptice 
Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS 
št. 3, DOPPS, Ljubljana], 
foto: Stanko Jamnikar 
Ta ma ri s ko vka (Acrocephalus melanopogon) 
Zadnje zanesljivo gnezdenje je bilo na 
Ljubljanskem barju ugotovljeno leta 
1986 v Dragi pri Igu, danes pa je verjetno 
vrsta kot gnezdilka z Barja izginila [Tome 
D., Sovine A. & Trontelj P. (2005): Ptice 
Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 
3, DOPPS, Ljubljana], 
foto: Ivo A. Božič 
KraIjičica (Phylloscopusproregulus) 
Prvič in edinkrat v Sloveniji je bila ujeta 
v mrežo oktobra 1999 ob Ljubljanici pri 
Vnanjih Goricah na Ljubljanskem barju 
[Tome D., Sovine A. & Trontelj P. (2005): 
Ptice Ljubljanskega barja. Monografija 
DOPPS št. 3, DOPPS, Ljubljana], 
foto: Piet Munsterman / Saxifraga 
//letnik 12, številka 04, december 2006 
Dolgoprsti plezal če k (Certhiafamiliaris) 
Je vrsta res zelo redka na Ljubljanskem 
barju, ali pa so ornitološki podatki 
zgolj tako skopi? [Tome D., Sovine A. & 
Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega 
barja. Monografija DOPPS št. 3, DOPPS, 
Ljubljana] 
foto: Mark Zekhuis / Saxifraga 
Črna vrana (Corvuscorone) 
Območje gnezditve vrste Slovenijo zgolj 
oplazi na skrajnem severu, denimo ob 
Šoštanjskem jezeru, kjer je bila v jati 20 
sivih vran oktobra 1997 tudi ena črna 
in celo en križanec s sivo vrano [Gregori 
J. & Šere D. (2005): Ptiči Šaleških jezer. 
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana], 
foto: Tone Trebar 
Kratkoprsti škrjanček 
(Calandrella brachydactyla) 
Redek gnezdilec Slovenije je bil opazovan 
na Šempaškem polju, kjer je samec pel 
in se prehranjeval, a verjetno ni gnezdil 
[Figelj J. (2005): Acrocephalus 26 (127): 
199]. foto: Borut Rubinič