Kralj in njegovi trije sinovi.
^. E»il je   kralj,  ki   se ju pa vzi; zelo postaral.    Necega duo pokliče avoje
JfJre^tri siuovc k sebi in jim govori: n8iuovi inoji! prestar sem vže, da bi
mogel  še daljc  kraljovati:  pa tudi cutim.  da uii nu bodc vec dolgo
živeti.   Vae tri Ijubim z onako ljubcznijo. a veudor btnli'. sanni jedeu naslcdnik
*   mojemu prcstolu.    Težko nii je soditi,  kateri bi bil uajvrednojži.   Idite torej
po svetu in vsak puskusi svojo srečo.   Oni, kateri mi prioese najdražje darilo,
bodi naslednik kralju, svojemu očotu."
Sinovi se razido. Vsak se nadpju poiskati uajdražjoga darila, ter postati naslednik oeetu iu kralj mogonie kraljfvine. Najstarej&i sin si ne pomišij<i dolgo. Znal je, da so njcgovpmu očfttu dragi karapui zclu vSe6. Zatoroj gre k dragotiuarju, kupi si najdražji domant in jra ncse o^etn. Oče ta dmpiceni dar vzpcejtno z veseljem in ga spravijo.
Drugi sin si misli: Kroaa mojega ouula je vže zastarela; ce bodera jaz naslednik kraljevomu prestolu, prcmalo su bode blestola na inojej glnvi. K zlatarju  grem  ter  naroeim krono,  lepšo od  vsakc druge kraljeve krone.
157
Kakor mislil, tako storil. Zlatar mu je izdelal krono od fiistpga zlata; najlepfii in najdražji kameni so si* blctfltali v njej.
Tudi tpga aina darilo je kralj z veseijem vzpr&jel ter hraniL mej drugimi svojimi zakladi.
Najmlaj&i sin pa je hodil dolgo po svetu isknjoč primernega darila kralju, svojemu očetu. Vsft, kar koli je našel, zdelo se mu je preslabo za dobrega očcla. Mislil si jc: MMoj ote imajo vsoga tfga, kar vidim po svetu. vež nojjo li dosti. Tudi ne marajo stari Ijndjfi za take posvetne stvari. Vidhn, da ne najdftm niCesar, kar bi razveselilo srco raojega dobrega očeta.  S praznima           ¦
rokama sc nti je vrniti domuv,  tor prepustiti kraljevi prestol jednemu svojih           I
bratov.    Bndi jima! saj ga nobenemu ne zavidam.  a jaz lahko mirno in za-           I
dovnljno živicn o tem, kar mi bodft dala očfitova ljubezen."                                       I
Tako mislef, stopi v kraljnvi dvorec pred kralja, svojega o^eta.   Oče ga           I
vpmšajo:   nKakš(>n dar mi prinese« ti,  sin  moj dra&i!11    Plaho odgovori ta:           I
nOfe moj! iskal sera ua dolgo in široko darila. ki bi bilo vredno vaSo ljubezni do nienc. AJi zaman! Na vsem svetu ne najdem takega darila. Prinesem vam torej svoje sree, ki vas iskrcuo ljubi. Vzomite ga z 6no Ijuboznijo, s !ca-kerisno vas jaz ljubira t(;r izroL-ite kraljpstvo jednemu mojih bratov, a meni duvolite samo to, da vam slrežem z otročjo Jjubeznijo do 6nega treuotka, ko vas Ijnbi Bog k sebi pokliče."
Kralj to bescde zaslišavši. veselja jokajo^, objaran najmlajšega sina, ter mu ročo: nNe tako, sin moj dragi! Nih5e drug kakor ti bodi vladar mojemu kraljostvu, kajti razven božja milosti je tvoja sinovska Ijubczen najdraŽji dar meni, tvojtiinii sUiremu očetu. In kor vidiin, da iinaS tako goreču ljubezon do raene. uverjen sem, da jo bodež imel tudi do svojih bratov in podložnikov. Tebi je izroČam!"                                                                                P.G..