IZDAJA ZA GORIŠKO IJf BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
  __________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA
Leto VIII. - Štev. 293 (2289)
TRŽAŠKO OZEMLJE
ZVU NAJ UKRENE VSE POTREBNO, DA SE FASI-STICNA ZAHTEVA IN GROŽNJA NJEJ PODREJENEGA CONSKEGA PREDSEDNIKA NE IZVEDE IN NAJ RAZVELJAVI VSE FASISTICNE ZAKONE, KI SO SE V VELJAVI NA NAŠEM PODROČJU !
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon, post, l. er.
TRST, petek 5. decembra 1952
Cena 20 lir
NABREŽINA Mensmer sklenil odložiti debato
IN CONA /? o bonnskih in pariških dogovorih
Gruberjev obisk
pri Achesonu
(Kričijo o «terorju» v coni B, da bi laže terorizirali prebivalstvo cone A)
Medtem ko med vsem demokratičnim prebivalstvom *4?Qšča zgražanje zaradi Parmovih. ultimativnih po-*Wsov uveljavljanja fašistični zakonov in teptanja pra-slovenskega prebivalstva, Pravic, ki so uzakonjene z "••rojmo pogodbo in slovesno Potrjene z Listino Združenih narodov in z drugimi akti sta se obe glasili trža-'(tega reakcionarnega ireden-(eno se pravzaprav ti-f!1® v Vidmu) silovito zalete-* ® nabrežinski občinski s?et, ki brani svoje pravice, ‘'C naše opozorilo vsem tr-(USfcim demokratičnim in an-Vaiističnim silam, kje in ka-0 Preti z obrambo fašistične
*akono daje nevarnost sami ^mokraciji
Oba članka sta očitno napi-a p0 naročilu iz istega centra; uredništvi se nista ni-
* Potrudili^ <ja	vsaj neko-
spremenili vrstni red SUmentoi)«, ki jih morata °',ravnavati. ali da bi — ra-običajnih žalitev — doda-1 kaj iz svoje glave. Vendar ,e "Messaggero» spušča celo 0 groženj z odstavitvijo žu-in postavitvijo komisar-Fašizem v najbolj grobi J ™'! (Fašistična mentalite-
* ie sicer pri «Messaggeru» ^fidna tudi iz govorjenja o ^subordinaciji«, kot da gre l® vojsko, kjer se nepokoršči-?* kaznuje z zaporom ob kru-
* 'n vodi. nekoč Pa tudi f ^v-zovanjem ob kol in s it*
»Giornale» je vsaj toli-“ Previden, da se tega odioz-9a izraza izogiba).
da bi se v tem članku PUsiHi v podrobno polemiko , *flfBumenti)>, ki jih po viš-'m naročilu navajata oba eakcionarna bratca, moramo : ® °beh člankih, zlasti pa v bistvu, da sta očitno inspiri-rdha iz istega vira, ki niti ni *°Iiko skrivnosten, videti še **o potrdilo naše ugotovitve, da gre v primeru dvojezičnih nap: !SOu s Sesljanu za atentat tla osnovna demokratična na-tein v okviru procesa zoževa-"ja demokratičnih pravic tukajšnjega prebivalstva sploh i* slovenskega posebej, ki se kuaja vzporedno s politiko tajanja vse večjih koncesij ’*®!ijanski vladi v Trstu. Ze 2ar<idi tega zadeva, kot smo lu<ii že poudarili, početje con-*kega predsedstva vse demo-r°tično in protifašistično ‘>Tebivalstvo na na~em pod-točju — m zaradi tega je naš vsem demokratom ire-
eitistične reakcionarje tudi
,4fc° zbodel.
re Pa v tern konkretnem I «ir
j.^eru je Za nekaj. Nabre-
primer se uvrsca v ce-
ff.
°ptco podobnih akcij, ki prav te dni sprožila Si,!15! vlada bodisi sama, bo-ige* posredovan em svojih iije kr in posrednikov. Zad-r^acciardijeve izjave v Te-»c \ Stepinčevo imenovanje lij^ finala, grožnje in pri-n° upravo slovenske ob-n0jn’ ^.Joči Trst od Italije, m y°u*3ša kampanja proti colo 'n marsikaj — vse to fim»i-Stauni deli novega vala R lmPerialistične gonje. na ,Se ontejimo na dva glav-i,,«fatJV*«ta te oonje, ki se naiem ozemlju. ^teiina° ,Unotoviti, da je Na-S0(ja fconkreten primer na-*lCt osnovne svoboščine 6ečani lefa Prebivalstva in lleiite	'‘‘^stične nevarnosti,
Ooni„ n	nova	sovražna
U na rirt>ti coni B — ne gle-ku kal J106, po svo)em učin-litiin » dvomljive zunanjepo-
iaške,n ,mbinacije ~ na tr~
iaiamn nu nov poskus za-»°ir ,a. lavn*na mnenja na *Cacij y6 ^ou’n'*ftčnih. provo-Ju, 0' a0nati hrup o «teror-*n0	°?n' da bo manj opa-
trehuJjiansko teroriziranje is ciU ftVa v coni A — to tlejj J te akcije na tržaških
9a'/Jej akciji varanja javne-r)i0 nenja ne sodelujejo sa-ire., Pfed stauniki uradnega nt>*ma, temveč tudi kom-
ru kratko, na dnu strani izgubljeno poročilce in potem umolkne, kot da gre za nekaj povsem nevažnega, ne pa za obrambo demokratičnih načel, za borbo proti fašistični zakonodaji in za. načelo narodnostne enakopravnosti.
Zato pa so stolpci «Unitay> polni najogabnejšik laži o jugoslovanski coni in najostud-nejših napadov na demokratične pridobitve ljudstva te cone, ki se mu ni treba bati povratka fašizma in fašističnih zakonov, kot se to z zlorabljanjem avtoritete od ZVU imenovanega in odvisnega conskega predsednika dogaja v coni A.
Zato se dogaja, da medtem ko se «Unita» svetohlinsko zgraža, da v coni B govorijo
0 krivicah, ki jih je našim krajem prizadejala Italija in ne samo fašizem, «Giornale» in uMessaggeron v isti sapi zatrjujeta, da kraljevski zakonski odlok št. 800 od 29. marca 1923, na katerega se sklicuje Palutan, ni fašističen zakon («non impressioni la data: non
1 una legge fascista», pravi «Giornale»), ker da so ga zd-£eli pripravljati ie prej. Zato bodo kominformovski svetovalci na današnji seji občin-
kega sveta verjetno med najbolj glasnimi, ko bo treba zapravljati čas, določen za obravnavanje tržaških občinskih zadev, z nacionalističnimi provokacijami.
Tudi v tržaškem občinskem svetu bodo kominformovski predstavniki pomagali pri poskusih, da se zabriše vtis, ki ga ja na prebivalstvo napravil poskus uvajanja fašističnih zakonov in kratenja o-snovnih demokratičnih pravic, zlasti pa le narodnostnih pravic Slovencev, in grožnje s stopnjevanjem te protidemokratične ofenzive (primerjaj pisanje vMessagcierav. da je uporaba slovenščine brez italijanščine na sejah izključno slovenskih svetov protizakonita!). Zadrega, s katero poskuša iredentistična reakcija prikriti fašistični značaj zakemov. na katerih sloni ofenziva proti nabre-žinskemu občinskemu svetu, nam je dokaz za slabo vest pred demokratičnim javnim mnenjem.
Zato smo še bolj prepričani, da nas bo v naši borbi za naše osnovne narodne pravice podprlo vse demokratično in protifašistično prebivalstvo, ki bo obenem obsodilo vse tiste, ki nam z uvajanjem fašističnih zakonov te pravice kršijo, pa tudi vse one, ki pri tem z zaslepljevalnimi manevri pomagajo. Zaradi tega bo naša borba za naše pravice in proti fašizmu še odločnejša.
in/,
U&Vtki v°ditelji, ne le »Vdi
a)o za
,;jjl 1 Teakcionarji, temveč JlttS(V0c*stl,a strank, ki se pro-
Tretje čitanje zakona o ratifikaciji naj bi odložili na čas po novem letu ~ si hoče po ovinkih zagotoviti od ustavnega sodišča podporo za vladno tezo - Socialnodemokratski voditelj Ollenhauer pravi, da je Adenauerjevo ravnanje «škandalozno»
! WASHINGTON, 4. — Avstrijski zunanji minister Karl Gruber je danes zjutraj zaključil svoje razgovore v Washingto-nu z obiskom pri Achesonu. j Spremljal ga je avstrijski ve-Kanrlpr ' leposlanik v Združenih drža-
nmiuiet ih dr< Max Leowenthal.
I Po obisku je Gruber izjavil i časnikarjem, da je obvestil A'
BONN. 4. — Uradno javljajo, da so voditelji parlamentarnih skupin strank vladne koalicije sklenili odložiti do polovice januarja razpravljanje ob tretjem čitanju načrta zakona za ratifikacijo bonnskih in pariških dogovorov.
Uradno se še nič ne ve o vzrokih odločitve Adenauerja, ki je še včeraj poudarjal nuj* nost ratifikacije teh dogovorov. Tiskovna konferenca, ki je bila napovedana, zato da bi dali tozadevna pojasnila, je bila pozneje odpovedana
Opazovalci trdijo, da je Adenauer sklenil zahtevati odložitev ratifikacije, ker je bil obveščen, da je ustavno sodišče mnenja, da nekatere določbe v teh dogovorih niso v skladu z ustavo.
Adenauer se je zjutraj posvetoval s svojimi pravnimi svetovalci in je sklenil s svoje strani, da bo predložil u-stavnemu sodišču drugo vprašanje. in sicer ali je za omenjene pogodbe potrebna odobritev tudi bundesrata; Ce bo. kakor upajo vladni krogi, odgovor negativen, bo to pomenilo tudi ugotovitev, da omenjene pogodbe ne nasprotujejo ustavi. Po veljavnih zakn nih mora namreč bundesrat odobriti samo dogovore, ki imajo za posledico spremembo ustavo.
Po sestanku parlamentarnih skupin vladne koalicije pa se je zvedelo, da so se vladne stranke sporazumele, da bodo vprašale ustavno sodišče za mnenje ali je potrebna dvotretjinska večina za ratifikacijo bonnskih in pariških dogovorov. O pristojnosti bundesrata glede te ratifikacije pa ne bo govora. Vendar pa se ugotavlja da bo ustavno sodišče, če bo izjavilo, da se te pogodbe lahko ratificirajo z
navadno večino, izrecno priznalo tudi njihovo skladnost z ustavo. S tem bi vlada dosegla svoj namen, ki ga je imela pred očmi, ko je zahtevala odložitev tretjega čitanja. O tem vprašanju bo verjetno razsojala druga zbornica ustanovnega sodišča ki je naklonjena vladni tezi.
V parlamentarnih krogih domnevajo, da bo vlada predlagala odložitev tretjega čita-nja, takoj ko bo zaključena sedanja debata, in to verjetno jutri zjutraj.
Socialnodemokratski voditelj Ollenhauer je izjavil da je Adenauerjevo ravnanje škandalozno.
Se preden je bil znan sklep Adenauerjeve vlade, se je Zjutraj nadaljevalo razpravljanje v parlamentu. Socialno demokratska opozicija je ziasti očitala vladi, da ni nikoli po-jasniln. kakšne finančne obveznosti je prevzela v okviru psriškega dogovora, ter je poudarjala, da Oremena, ki bodo nastala z ustanovitvijo evropske obrambne skupnosti, presegajo možnosti Zahodne Nemčije, ki mora še nadalje plačevati zasedbene stroške.
Socialnodemokratski poslanec Erle je poudaril, da niso ZDA podpisale nobene obveznosti. da bodo dobavljale članom evropske obrambne skupnosti težko orožij in del po. trebne lahke opreme
Medtem so liberalni demokrati objavili besedilo resolucije o bonnskih dogovorih, ki pravi med drugim: 1. p.-godbe morajo biti začasnega značaja, dokler ne bo podDisana nemška mirovna pogodba:_ 2. nemška vlada bo skušala čim hitreje doseči revizijo določb, ki jih vsebujejo dogovori in ki se nanašajo na vprašanja, ki so neposredno odvisna od
li na ta način poslanci jasno izreči o zunanji politiki vlade.
Britanski zunanji minister Eden je včeraj govoril v fran-cesko-britanskem društvu v Londonu o Posarju in o prijateljstvu med Veliko Britanijo in Francijo.
Med drugim je dejal. da je vprašanje Posarja največja neposredna ovira za razvoj odkritosrčnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo, ki je bistveno važno za bodočnost svobodnega sveta. «Ce bi se to vprašanje moglo rešiti v duhu evropske enetnosti, bi ta rešitev ustvarila popolnoma novo ozračje v evropskem razume vanjuR. je naglasil.
Glede francosko-britanskega prijateljstva pa je poudaril, da odnošaji med obema državama niso bili nikoli bolj važni in na srečo nikoli boljši kot zdaj. Poudaril je, da je glavni cilj, ki združuje skupna prizadevanja, uspešna obramba, ki naj odvrne nevarnost vojne. «Za to se trudimo v zahodni Evropi in v Severnoatlantski zvezi in
chesona o svojih namenih na glavni skupščini v zvezi z razpravo o Avstriji. Pristavil je, da sta razpravljala z zunanjim ministrom Achesonom tudi o »splošnem položaju» v Avstriji, ter je izrazil prepričanje, da bo ameriško zastopstvo v polni meri podprlo avstrijsko resolucijo.
V soboto zjutraj bosta odpotovala Gruber in veleposlanik Loewenthal v New York, kjer ...	,	bosta začela s posvetovanjem
odi nevarnosti vojnih grozot«, j s tehničnim osebjem glavne Nato je omenil, da je izgrad- j skupščine o tem, kdaj naj bi nja obrambne sile stalno na- ! predložili resolucijo v raz-predovala prav tako kot tudi pravo.
Gruber je izjavil, da name-
mnenja sem. da naša prizadevanja niso neuspešna«, je naglasil Eden, in nadaljeval: «Za izgradnjo obrambe, ki naj odvrne nevarnost vojne, pa je potrebna oborožitev, kar predstavlja težko breme za naše ljudstvo, za francosko ljudstvo in za druge. Vendar pa je veliko bolje, da plačamo to ceno, kot da bi morali zreti v
njena enotnost ter dejal, da je prepričan, da je v Evropi bojazen pred neposredno vojno nevarnostjo zdaj manjša kot je bila.
Ob koncu je naglasil, da ne sme priti do popuščanja v sedanjih prizadevanjih. «Izvršiti moramo nalogo ki bo trajala dolgo in njena glavna os je prijateljstvo med Veliko Britanijo in Francijo. Nadaljujmo torej skupno delo na tej podlagi za bodočnost Evrope in za svetovni mir». je zaključil Eden
rava odpotovati domov vsaj do 20. decembra.
Za preklic obsodbe
ki je sramota za pravico
\ Kopru /c bil ustanovljen odbor, ki bo seznanil vse svetovno demokratično javno mnenje s sramotno obsodbo partizanov Grudna in tertota
svoje srede
TUNIS, 4. v Gafsi v južni krvavih spopadov med Tunizijci in francoskimi oddelki. Bilo je nekaj Tunizijcev ranjenih.
KOPER. 4. — Danes je bila v Kopru skupna seja predstavnikov Zveze borcev in Kluba rezervnih oficirjev, na kateri so razpravljali o nezakoniti obsodbi partizanov Grudna in Pertota pred porotnim sodiščem v Trstu. Na sestanku so sprejeli naslednje sklepe:
Zveza borcev okraja Koper in člani Kluba rezervnih oficirjev v Kopru ugotavljajo po vestranski proučitvi zadeve partizanov Grudna in Pertota, ki sta bila od porotnega sodišča v Trstu obsojena na dosmrtno ječo zaradi domnevnega umora fašističnega zločinca Morandinija, da je proces, ki je privedel do obsodbe, samo čien v verigi italijanske impe-I rialistične in vojnohujskaške j politike, naperjene proti Jugo-Danes je prišlo j slaviji, njenim narodom in Tuniziji do vsem antifašističnim borcem, in da na drugi strani ne le sloni na izmišljenih dejstvih, temveč pomeni tudi najbolj grobo kršitev. osnovnih načel pravosodja civiliziranih narodov.
Ker vsi dosedanji protesti in koraki, da se sodba razveljavi, niso dosegli nobenega uspeha
TEHERAN. 1, — Iranski zunanji minister Fatemi je danes sporočil tisku, da je ministrski predsednik Mohamed i so Zveza borcev okraja Koper Mosadek bolan	I	in	člani	Kluba rezervnih ofi-
Neredi v Venezueli
CARACAS, 4. - Novi venezuelski nctrtnji minister Ville-nilla Lanz je danes po radiu izjavil, da je včeraj prišlo v Venezueli «do nasilnih dejanj, od katerih so nekatera povzročili študenti«,
Lanz je dodal, da so v notranjosti države «opozicijski elemeniii) napadli tamkajšnji policijski komisariat. V zvezi z zadnjimi volitvami pa je minister pozval opozicijo, «naj prizna rezultate, kf so jih objavili kompetentni organi, ali pa naj se posluži proti njim zakonitih sredstev«.
Od torka dalje ne izhaja skoraj noben časopis zaradi stavke tiskarskih delavcev.
Iz Bogote javljajo, da nasprotno s prvotnimi vestmi ni prišel z letalom, ki je včeraj prišlo v Bogoto, voditelj demokratične republikanske zveze v Venezueli Jovit Villaba. Kakor je znano je ta stranka vodila pri volitvah, dokler ni vojslSa napravila novega u-dara.
Arabske in azijske države predlagajo obnovitev francosko-tuniških pogajanj
Francoska delegacija t*e ne bo udeleževala razpravljanja o Tuniziji in Maroku v OZN - Pearsonovo pismo kitajskim in severnokorejskim oblastem - Pred prekinitvijo sedanjega zasedanja skupščine OZM?
NEW VORK. 4. — Na tiskov- [ poudaril zmernost in razum-1 ju, se je splošni trušč sprevr-ni konferenci, ki jo je imel da- i nost zahtev, ki sta jih posta- gel v pretep, ki so ga sluge
vojnega stanja in okupacije in , res^ je pred;ednik glavne skup-, vila tuniški bej in vlada, da \ komaj umirili Med pretepom ki niso v skladu z duhom ena- ~me	Lester	g Pearson,' pride do avtonomije na'pod-;*-------------
Nemčije*ne bodo^mel? = zlhtf-	časnikarjem,	da	bo	na-	ročju; aotranje_ politike. Pri*
vati, naj prevzame bremena, ki bi lahko škodovala življenjski ravni v državi: 4. nemška vlada bi morala skleniti po-
črt glavne skupščine za rešitev ; pomnil je, da rešitev tega vprašanj,- o vrnitvi korejskih vpranja nakazuje sama listina vojnih ujetnikov izročen kitaj-' Združenih narodov, ki določa skim in severnokorejskim obla- j enakopravnost za velike in ma-nnrlhn	'ki bi	Dovezala /.ahodV.o	stem do petka. Dejal je nada-, le narode ter pravico do sa-
Nemcijo	z	NATO-	5.	nemška	Ije. da bo -..žitu priložil spre-j moodločbe. Dalje je pakistan-
mno pismo in poziv, naj ga i skl delegat poudaril, da ima
i OZN pravico razpravljati o
vlada bi morala imeti pravico voditi neodvisno zunanjo politiko. Tiskovni urad liberalno demokratske stranke dodaja da so s to resolucijo odpravljeni nekateri ugovori skupine poslancev koalicije, ki bi se drugače vzdržali glasovanja.
Razpravljanje v parlamentu je popoldne trajalo od 15.30 do 21 Toda glavna pozornost je bila obrnjena na sestanke parlamentarnih skupin, ki so razpravljale o zahtevi za odložitev tretjega čitanja. ki jo je postavil Adenauer. Ob 21 je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Vpisanih je še okoli 40 govornikov.
Predsednik demokristjanske parlamentarne skupine Von Brentano je nocoj sporočil, da bodo stranke vladne koalicije zahtevale poimensko glasovanje ob zaključku sedanjega razpravljanja o ratifikaciji. Poudaril je, da se bodo mora-
sprejmeio.
Pojasnil je, aa se m uoiow|»»	„
no kako bodo predle izrodili, I da se ugotovi, ali so Francozi dal ua je razumeti, da bodo to spoštovali ali ne suverenost
Predložil je nato načrt resolucije, ki so jo podpisali pred-
Poiasnil je da še ni določe-1 tem vprašanju, ker gre za to, bodo predloge izrodili,! da se ugotovi, ->■	sv-«-«*«
dal pa je razumeti, da bodo to1 naloigo verjetno poverili eni izmed držav, ki ima svoje predstavništvo v Pekingu. Ko so
vntstvo v	.	stavniki	13	arabskih in azijsikih
ga časnikarji vprašali, držav, in v kateri se med drugim zahteva ustanovitev komi-
Italijanski poslanik v Beograd n zamenjan
Italijansko vlado bo predložila novo osebnost, kotere ime pa še ni znano - Dr. Brilej zapušča London - Pomočnik ameriškega ministra za kmetijstvo na obisku v Jugoslaviji
Povezanost Stepinčevega imenovanja z iredentistično gonjo
do predlogi prišli do severnokorejski oblasti, je Pearson odvrnil, da se bodo morali poslu-žit-i kake druge poti in da glede tega ne predvideva nikakih težkoč.
Na vprašanje, kak odziv pričakuje, je Pearson dejal: «Jaz sem velik optimist — mi vsi upamo na ugoden odgovor«.
Med drugim je Pearson dejal časnikarjem, da bo zasedanre
glavne skupščine trajalo dalje, tudi če bi končala z vsem ostalim delom, da bo lahko prejela odgovor na svoje predloge glede vrnitve vojnih ujetnikov. Glavna skupščina bi tehnično zasedala tudi med odgoditvljo razpravljanj in bi se P0T1?^Jj0
i so poslanci opozicije prevrnili mizo sredi parterja in raztrgali stenografski zapisnik v katerem so bili zabeleženi rezultati glasovanja.
Po tem incidentu je notranji minister Soelba izjavil s tonom, ki spominja na pretekle čase: «VoliIni zakon bo izglasovan!« in opozoril, da ima državna oblast dovolj sredsitev na razpolago. Vse kažj, da je vladna večina odločena speljati volilno reformo pravočasno v pristan tudi za ceno velike omejitve parlamentarne demokracije.
sije za dobre usluge, ki naj pripomore in organizira obnovitev pogaianj med Francijo in pravimi predstavniki tuniškega ljudstva. Dalje je zahteval, naj povabijo tuniške predstavnike. da poročajo pred odborom, bodisi da jih imenuje bej ali pa ne.
Irašiki delegat pa je predložil resolucijo, s katero predlaga. naj politični odbor pozove francosko delegacijo, da prekliče svoj sklep in naj sodeluje pri razpravljanju v političnem odboru. Predsednik je obljubil, da bo poslal resolucijo francoski delegaciji.
Danes so sklicali tudi sejo
Bomba v Tel Avivu
proti poslaništvu čSR
TEL AVIV, 4. — Nocoj so neznanci odvrgli bombo proti češkoslovaškemu poslaništvu v Tel Avivu. Bomba je povzročila majhno škodo. Policija je uvedla preiskavo.-
cirjev izvolili iz poseben odbor z nalogo, da seznani svetovno javno mnenje z dejstvi, ki so privedla do obsodbe Grudna in pertota, in da podvzame vse potrebne ukrepe pri pristojnih forumih, da se razveljavi sodba, ki predstavlja sramoto ne le za organe italijanskega pravosodja v Trstu in Zavezniško vojaško u-pravo, ki tako njihovo delovanje dovoljuje, temveč je tudi sramota za ves civilizirani svet ki ne more dopustiti, da bi se v pravosodju izrabljale nizkotne strasti političnega obračunavanja in maščevanja.
Metode, ki iih uporablja italijansko pravosodje v Trstu, ima danes dostojnega in enakovrednega partnerja samo v ZSSK in v pravosodju ostalih kominformističnih držav pod sovjetskim nadzorstvom.
Naloga odbora je, da se ta pravni zločin, ki je udarec v obraz vsem načelom, na katerih sloni pri kulturnih narodih pravica države do kaznovanja, ne samo popravi, temveč tudi, da takšne metode vzbudijo odločen protest vse demokratične javnosti doma in izven naših meja. Ta protest naj bo obenem opozorilo organom, ki so odgovorni za pravosodje v Trstu, da fašistične metode in fašistični zakoni, ki jih v Italiji in Trstu pridno uporabljajo vsakokrat, ko se jim to zdi potrebno, ne morejo postati osnove za mirno in prijateljsko sožitje med narodi, ki so se fašizma in njegovih metod za ceno hudih žrtev osvobodili*.
V odbor, ki bo te sklepe izvedel, so bili izvoljeni:
Julij Beltram, sekretar o-i	krajnega komiteja ZKJ, Valen-
tič Fabio, predsednik Kluba Izraelska	vlada	bo,	kakor,	reZervnih oficirjev. Benčič
pravijo	obveščeni krogi,	v |	FranCi predsednik okrajnega
kratkem	objavila izjavo glede j	odbora Zveze borcev, dr. stan-
usmrtitve 11 obsojencev v Pra-iko Petarin, docent pravne fa-gi. Vlada se je baje za to od-j^ultete v Ljubljani, Stanko
ločila, potem ko	je	izraelski	po-;	Furlani, višji javni tožilec^
i .,	o- •	•________r.,	I	Črtomir Kolenc, pravnik, Vato-
slanik v	Pragi na	izredni	seji i	ve(. grnesj predsednik občin-
izraelske vlade poročal o polo-; skega ljudskega odbora v Ko-žaju v CSR. Domnevajo, da r.e j pru. in rezervni oficirji Rado pcslanik ne bo vrni) v Prago.! Čehovin, Mario Abram. dr. Medtem je stranka Mapai, ki jo s.tanlS? Kovačič. Plimo Joma-..	. .	.	, j	isin, Fani Štraus in ing. Ivo
vodi ministrski predsednik Ben j stol.
Gurion, sporočila, da bo pri- j •________________________
pravila protest proti procesom ] v CSR, ki naj ga podpiše čim i večje število državljanov.
Sneg v Jugoslaviji
STOCKHOLM, T«. diščem v Ramsele Švedski je bil švedski notranji minister Gunnar Hedlund obsojen na plačilo 1400 kron globe, ker je podal napačno izjavo o svojih dohodkih. Ministrova žena pa je bila obsojena na 600 kron globe.
BEOGRAD. 4. — Po vsej dr-j žavi je zapadel sneg, ki je za-i čel naletavati v nekaterih kra-- Pred so-'jih že včeraj zjutraj. V Beo-v Severni | gradu sneži že od jutra. Po vesteh iz Gorskega Kotara in Like je tam padlo že približno pol metra snega. Zaradi snega so bile danes popoldne prekinjane številne telefonske zveze zlasti z Zagrebom. Danes zjutraj je v Zagrebu zapadlo 20 cm snega.
Churchill napovedal spremembe v britanski obrambni proizvodnji
sestala po kratkem predhod- glavnega odbora, da odloči, ali nem obvestilu.	:	naJ ,se sedanje zasedanje glav-
Časnikarji SO nato omenili j ne Skur^crne odloži ali prekine. predsedniku glavne skupščine Zasedanje bi se moralo zatelju- j
Š^kaa	^rov^zi-1	Nobenega	povišanja	izdatkov	za	obrambno	proizvodnjo	in	črtanje	nekaterih
sodelovanje v repatriacijski ko- j vleklo, se postavljata sledeči
«et
demokratična tn
toaru*50c*a*‘sti4na' >n katerih Ji -V t)e!’,c' večini to tu-
b
-feiiJ”, f5'4*- Medtem ko na-* ' občinifci svet z ogor-<‘ltin, odklanja Palutanov 'o „ . tn_ fco se mu solidar-r^žujejo tudi župani Jiitr,/1 Ravenskih občin, med •in r dolinski župan Du-^a Vp*Tifla' se kominformov-"ce»i , a v miljsktm občin-udinja reakcio-*>«„.	be0an]a	ljud
intp? Pozabilo na ivo-Celo	župan	pa
Lf Z* . bes«do svetoval iu0ernl.r ^ (,dovoril o vsem
. 0 coni s>)' kot pi' a»- Da, govoril je c
\ProbUmto delavstva
^eti n0^ nef «Unita» pa po-
n8orežinsketnu Prime'
(Od naSega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Poročajo, da je italijanska vlada odpoklicala svojega poslanika v Beogradu Enrica Martina in da je zaprosila jugoslovansko vlado za pristanek za imenovanje novega poslanika
Jugoslovanska vlada je zaprosila britansko vlado za pri* stanek imenovanja novega jugoslovanskega poslanika v Londcnu. Dosedanji veleposla. nik dr. Jože Brilej, ki oprav-Ua svojo dolžnost v Angliji ze od maja 1950, se bo vrnil na novo službeno dolžnost v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu.
Danes predpoldne je prispel v Beograd pomočnik ameri-škeea ministra za kmetijstvo Mac Cormick. Na zemunskem letališču sta ga v imenu jugoslovanskega zunanjega ministrstva pozdravila veleposlanik Stanislav Kopčok in svetnik Vladimir Marinič. Mac Cormick bo ostal v Jugoslaviji dva dni kot gost zvezne vlade in se bo v tem času seznanil z nekaterimi vprašanji jugoslovanskega kmetijstva.
Ogorčenje je zajelo jugoslo. vansko javnost, ker se je Vatikan odločil prišteti Stepinca med kardinale, se še vedno širi po vsej Jugoslaviji.
«S tem aktom sta Vatikan in papež — poudarja nocojšnja »Politika« — zgubila še onf malo spoštovanja, ki sta ga u iivala med jugoslovanskimi verniki, To ravnanje Vatikana dokazuje, da mu ni nič sveto da gre samo za njegove zunanjepolitične kombinacije«
delavci, univerzitetni profesorji, književniki, skladatelji^ člani delovnih kolektivov in javni delavci obsojajo ta vatikanski korak kot provokacjo in žalitev jugoslovanskih narodov, sodijo v političnih krogih v Beogradi), da je ta poteza Vatikana tesno povezana z gonjo italijanskega iredentizma in da daje podporo iredentistični politiki italijanske vlade.
«Mednarodno spoštovanje, ki ga uživa Jugoslavija in ki vedno bolj raste, razburja živce Vatikanu in Rimu, poudarja «Politika». V želji, da pomaga sebi in večnemu Rimu, s katerim je imel vedno isti interes, kadar je šlo z Jugoslavijo, Vatikan ponovno oživlja gonjo proti Jugoslaviji, ki ni nikdar prenehala. Nedavno škofovsko pismo proti združenjem katoliških duhovnikov, poskus Vatikana, da se zapre teološka fakulteta v Ljubljani, manevri katoliških krogov v Veliki Britaniji v zvezi z obiskom maršala Tita in imenovanje Stepinca za kardinala -— i-je samo -1-’ tegije v viji.»
»Politika« poudarja, da Vatikan čeprav so ž« davno minili časi ko so vladarji hvaležno poljubljali roko papežem, ie vedno poskuša izvajati svojo ((Svetovno politiko«, in ugotavlja da je Vatikanu vedno manjkala bistrovidnost Ne bi bilo za Vatikan bolje, da opusti svetovno »strategijo«, pravi »Politika« in da nadaljuje z opravki, s katerimi je imel več uspeha — z organizacijo
vse to del vatikanske stra-borbi proti Jugosla-
likerja «Cherry Brandy San Pietros?
V zvezi z imenovanjem Stepinca za kardinala slovenski kulturni delavci, delovni kolektivi raznih tovarn in vse prebivalstvo še nadalje odločno protestirajo in pošiljajo protestna pisma.
V volilnem govoru, ki ga je imel danes v Ljubljani podpredsednik slovenske vlade dr. Marjan Brecelj in v katerem se je dotaknil imenovanja Stepinca za kardinala, je Brecelj dejal, da je to sovražno vatikansko dejanje proti Jugoslaviji in da ljudstvo, ki je dalo, 1,700.000 žrtev, takega dejanja ne more odobravati. «Naše ljudstvo, je poudaril dr. Brecelj, z gnusom odklanja ta akt in hoče ponovno poudariti, da je na svoji zemlji sam svoj gospodar. Na tej zemlji bo samo naše ljudstvo odločalo, kdo je njegov prijatelj, in kdo je njegov sovražnik«. Dr. Marjan Brecelj je nato govoril o naporih jugoslovanske vlade za izboljšanje odnosov z Italijo.
Dejal je, da se Jugoslavija ne vmešuje v notranje stvari današnje Italije, da pa želi, da se ne kratijo pravice njenih na-
V it
misiji, v kateri bi morale bit' j dve možnosti: po sedanjem načrtu še Sved- j ska in Švica. Peareon je natoj odvrnil, da nobena izmed teh štirih držav ni izjavila, da odklanja članstvo v tej komisiji, in je dodal, da bi v takem primeru imenovali druge članice, kot to predvideva alternativni postopek predloga.
V političnem odboru so danes začeli razpravljanje o Tuniziji. Francoski delegat, ki ni bil navzoč, je poslal predsedniku odbora pismo, v katerem ponovno poudarja francosko stališče o tunizijskem in maroškem vprašanju ter sporoča, da se francoska delegacija ne bo udeleževala sej po. litičnega odbora, na katerih bodo razpravljali o Tuniziji in Maroku.
Ko je predsednik prečital pismo francoskega delegata, je dobil besedo pakistanski zunanji minister, ki je obžaloval odsotnost francoske delegacije. ker to še povečuje odgovornost Združenih narodov.
Govoril je nato o dogovorih, ki so bili sklenjeni med Francijo in Tunizijo od leta 1881 do danes. Glede sedanjega položaja je pakistanski delegat
1. skupščina bi 13. decembra odložila svoje delo do 2. februarja, ali pa bi 20. decembra odložila nadaljevanje svojega dela do 10. februarja;
2. sedanje zasedanje bi 20. decembra uradno zaključili, toda osmo zasedanje bi sklicali maja namesto jeseni.
naročil
nosti
Izredna seja vlade ob navzočnosti ministrov držav Britanske skup-Minister Butier o zlatih in dolarskih zalogah na šterlmškem področju
glasujejo med pretepom o volilni reformi
RIM, 4. — Danes je nastal po koncu.seje v italijanski poslanski zbornici pravi pretep, ki ' je trajal več minut. Pred pretepom je bila izredno burna seja, na kateri je vlada na dokaj čuden način izsilila izglasovanje enega izmed številnih pripomočkov za čimprejšnjo odobritev novega volilnega zakona.
Slo je sicer za na videz nebistven predlog demokristjan-skega poslanca Scalfara, naj se do 23. decembra zbornica sestane vsak dan, tudi ob nedeljah. ki je bil potem zožen na predlog* naj bodo seje tudi to soboto, nedeljo in ponede-Ijete.
LONDON, 4, — Parlamen-tar- Ker pa je čas do prihodnjih na komisija laburistične stranke 1 volitev razmeroma kratek, o-ie sklenila predložiti v spodnji pozicija pa ima pripravljene zbornici resolucijo o položaj_u razne nažrte za podaljšanje -	,	,, v Keniji in zahteva/ti čim prej«-1	-	j	j	tudi ta pred-
rodov. Glede Trsta je poudaril, razpravljanje o njej. |.	.’	ih ie še
<la želi Jugoslavija to vpraša- Namen resolucije )e, da se !°^.SV0J?-Yaf	Drihod	letošnji	strosm	obramDne	pro-
nje oravično rešiti, da pa je opoziciji nudi možnost, da ob- j bolj podčrtal nenaan P , iZVodnje 725 milijonov funt
Položaj v Keniji
LONDON, 4.	—	Britanski
ministrski predsednik Churchill je danes v spodnji zbornici govoril o spremembah britanske obrambne organizacije. ki jih pripravlja angleška'vlada, in je med drugim dejal, da dela sedaj vlada na temeljiti reviziji dotičnega proizvodnega načrta in da bo pri tem popolnoma upoštevala tozadevne sklepe in izid sestanka ministrov Severnoatlantskega sveta, ki bo v desetih dneh. ((Nekateri sklepi v zvezi z obrambno proizvodnjo pa se morajo že sedaj izvesti. če hočemo, da bodo imeli zaželeni uspeh«.
Churchill je nadalje pojasnil, da znaša letošnji britanski’ proračun za obrambo eno milijardo in 462 milijonov funtov šterlingov in da od tega zneska odpada za obrambno proizvodnjo nekaj manj kot 600 milijonov. Temu je treba prištevati še naknadno cenitev, ki jo je nedavno o-menil 'finančni minister. Ce bi se triletni načrt, ki ga je sestavila prejšnja vlada, izvedel do konca, bi obrambni izdatki v letošnjem finančnem letu po cenah iz leta 1951 prekašali eno milijardo 650 milijonov funtov šterlingov, je razložil Churchill, in dodal, da bodo v letu 1953 narastli na več kot eno milijardo in 860 milijonov funtov šterlingov.
V okviru teh skupnih _ o-brambnih izdatkov bi znašali letošnji stroški obrambne pro-
posledico spremembe nekaterih že dogovorjenih dobav ali celo njihovo črtanje, je nadaljeval britanski ministrski predsednik in pojasnil, da bodo o tem prizadeta podjetja pravočasno obvestili.
Churchill je nato razložil, da bo vlada, kolikor bo le mogo-
tre britanske vlade v zunanji politiki:	Predstavniki	ostalin
držav Commonwealtha so iz-j azili priznanje za ravnanje
britanstce viaue in za njen
prispevek za ohranitev miru.
Finančni minister Butier je
priredil nocoj tiskovno konfe
a*	-	i	renco, na kateri je med drugim
nhramhnn	lzdatke	za	j2javji da so na konferenci
tak0' da i Commonv.-ealtha ugotovili znat-bo razdelila naročila za proiz-!_..  m ___________________________
vodnjo obrambne opreme na
daljši rok. Seveda ne bo to vselej mogoče zlasti ne kar zadeva letala, je naglasil Churchill.
»Omenjeni sklepi pa nikakor ne pomenijo, katero koli popuščanje odločnosti britanske vlade, da izvede do konca, svoj obrambni načrt, kar ji bo omogočilo, da brani lastno državo. da izpolni svoje obveznosti do prekomorskih držav in da se v polni meri udeležuje skupnega prizadevanja Severnoatlantske obrambne organizacije na vojaškem in industrijskem področju«.
Na tozadevno vprašanje je Churchill odgovoril:
«Nasilno znižanje števila vojakov ali skrajšanje vojaškega roka bi v tam kritičnem času pomenilo nele zmanjšanje naše moči, marveč bi lahko
Medtem ko številni kulturni' «svetih let» in s proizvodnjo
treba podčrtati, da od svojih	ra2ioži svoje stališče	do polo-;	vse	vlade v	dvorano, medtem
pravic ni odstopila in noče od-	jj,. ki je nastal v	omenjeni	ko	je prej,	med razpravlja-
stopiti,	|	koloniji.	| njem o dokaj važpem vpraša-
Jugoslovanski poslanik v I	Iz Nairobija javljajo, da se	nju	vojne škode, vlado zasto-
Atenah Radoš Jovanovič je da-	j<» danes nada jevala sodna ob-	paj	en sain	podtajnik,
nes obiskal pred-sdnika grške ravnava proti voditelju Afriške Po lzgiasovanju Scalfarove-vlade Papagosa in ob tej pri- zveze za Kenijo. O poteku raz- rg Dredloga ki ga je izvedel ložnosti izrazil zadovoljivo nad prave poročajo agenrje neres- ’ „	ko	so bi.
rezultati ob ska grške delega n0 ali pa p^ianjkljivo. tako da ,7^"/ 'sT oos^nci opoz -cije v Jugoslaviji.	,	ni mogoče vedeti za podrob-. skor<» vs’ P°s!anc’ °P°Z1
šterl. in prihodnje leto 850 milijonov funtov šterlingov, je razložil Churchill in dodal, da je britanska vlada prišla do zaključka, da mora preprečiti vsako bistveno povišanje izdatkov za obrambno proizvodnjo nad že itak visoko raven letošnjih tozadevnih izdatkov. Zato bo treba sedaj črtati ne
B. B. nosti.
| cije hrupno zbrani v parter- katere izdatke. To bo imelo za
no izboljšanje zlatih in dolarskih zalog na šterMnškem področju, in da so te zaloge znašale 30 novembra 1 milijardo in 895 milijonov dolarjev. Ministri so proučili možnosti šterlinškega področja za leto 1953 in so sklenili, da bodo nadaljevali v posameznih državah s sedanjo strogo politiko.
Kakor poročajo, je na današnji seji vlade Churchill poročal o nekaterih podrobnostih oborožitvenega programa, Eden pa je še posebno poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel v ZDA z Eisenho\verjem in Dul-lesom.
Za soboto je Churchill povabil na Week end avstralskega, novozelandskega in kanadskega ministrskega predsednika. Domnevajo, da bodo govorili o poru glede vključitve Velike
imelo za posledico skoraj po- Britanije v ANZUZ in o vskla-
•	   ,1	i	.	V\	f	Afr	n	o	lfi	i	rt	ViT	1	—
lom Severnoatlantske obrambne organizacije«.
Nocoj je spodnja zbornica zavrnila s 304 glasovi proti 280 laburistično resolucijo, ki pravi, da vlada ni zmožna voditi parlamentarnega dela.
Danes se je pod Churchillovim predsedstvom sestala britanska vlada. Razen članov vlade so se seje udeležili tudi ministraki predsedniki in dva finančna ministra držav Britanske skupnosti.
Nocoj je vlada objavila u-radno poročilo o seji, v katerem pravi, da je Eden poročal o mednarodnem položaju in obrazložil stališče in smo-
ditvi zahtev, ki nastajajo z britansko in kanadsko udeležbo v NATO, z zahtevami, ki se nanašajo na britanski imperij, ter o opremi oboroženih sil Cotn-molwealtha z modernejšim o-rožjem.
Poudarja se, da je bil današnji sestanek potreben tudi zaradi morebitnega razvoja položaja na Koreji in zaradi predvidevanja, da se bo položaj v Indokini poslabšal.
Današnji »Times« je mnenja, da neposredna intervencija »-meriških ali britanskih sil v Indokin' ne bi bila koristna, ker bi lahko povzročila enako intervencijo Kitajske.
Hj
%
Danes, petek 5. decembra
. :	Sava.	Stojana
Sonce vzide ob 7.30 zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 10.4». Jutri, sobota 6. decembra Miklavž. Vladovita
SLOVENSKIM VOLIVCEM
V NEDELJO 14. DECEMBRA BODO VOUTVE V MESTNI OBČINSKI SVET V GORICI. DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV JE OD SVOJE USTANOVITVE DO DANES POKAZALA, DA VSE NJENO DELO STREMI ZA TEM, DA SE SLOVENCI OBDRŽIMO NA SVOJI ZEMLJI IN OCUVAMO SVOJ JEZIK, SVOJE OBIČAJE IN SVOJE GOSPODARSTVO.
TUDI V BODOČEM OBČINSKEM SVETU SE BODO NASI ZASTOPNIKI BORILI ZA POPOLNO ENAKOPRAVNOST SLOVENCEV NA JEZIKOVNEM, KULTURNEM, SOCIALNEM IN GOSPODARSKEM PODROČJU, PROTI ZAPOSTAVLJANJU NAŠIH PREDMESTNIH PREDELOV STANDREZA, PODGORE, OSLAVJA. PEVME, ST. MAVRA, GRADIŠČA ITD.
TUDI V BODOČEM OBČINSKEM SVETU BOMO NASTOPILI Z VSO ODLOČNOSTJO PROTI VSAKEMU ZAPOSTAVLJANJU SLOVENCEV NA KATEREM KOLI PODROČJU. ZAHTEVALI BOMO INTERVENCIJO ŽUPANSTVA ZA UZAKONITEV SLOVENSKIH SOL, ZA STALNO NAMESTITEV SLOVENSKIH PROFESORJEV IN UČITELJEV, ZA VZPOSTAVITEV DOBRIH ODNOSOV MED GORICO IN SLOVENIJO, NA GOSPODARSKEM, KULTURNEM, TURISTIČNEM IN ŠPORTNEM PODROČJU.
GORIŠKI SLOVENCI!
Če Vam je do tega, da se ohranimo v naši občini kot Slovenci, če Vam je do tega, da si priborimo enakopravnost na vseh področjih, tedaj
volite D F S
ODMEVI VOLITEV V OBČINI GORJANI
Sam videmski podprefekt v Flipanu
nagovarja na dan volitev prebivalstvo, naj gre na volišče
Kako so potekle volitve v občini Gorjani nam je že znano. Od 1183 volivcev jih je volilo le 518, doma pa jih je ostalo kar 665. Odstotek udeležencev znaša torej komaj 43.
V Flipanu se je volitev udeležilo samo 49 oseb in še od teh glasovnic so bile 4 prazne. Ljudje torej, ki so šli na volišče zaradi pritiska, ki pa vendar niso hoteli izdati svoje ideje. Prav to dokazuje, v kakšnih okoliščinah so se odvijale'volitve. V vasi Breg ni volil nihče.
Tako je prebivalstvo teh dveh vasi ponovno pokazalo, da je za to, da občina Gorjani ne obstaja več, predvsem ker je umetna tvorba, postavljena, da bi pospešila raznarodovanje beneških Slovencev. Toda «11 Gazzettino» je šel sedaj molče čez to dejstvo, opravičuje pa abstinenco na volitvah z deževnim dnem. Res je, da je bilo ves dan nebo zastrto, vendar pa ni niti ena kaplja padla z neba o nalivu niti govora. Res je da je na dan volitev prišel v Filipan med 3. in 4. uro po-
I poldne obisk, da bi nekako prisilil prebivalstvo udeležiti se volitev.
Patriotičen govor je imel pokrajinski podprefekt iz Vidma. Spomnil je ljudi, da imajo še 5 ur časa za glasovanje.
Vse to je bilo popolnoma ilegalno, kajti na dan volitev je prepovedana vsaka volilna propaganda. Tudi taka, ki prigovarja ljudi, naj gredo na volišče. V primeru Flipana še toliko bolj, ker je bil vsem jasen namen teh ljudi, ki so prišli med domačine. Tako je prefekt prekršil zakon in bi zato moral biti prijavljen sodnim oblastem. Na to bi morali misliti tisti karabinjerji, ki so ga spremljali. Toda sam karabinjerski častnik in ne samo skromni naredniki so vso svojo dejavnost čisto drugače usmerili. kot bi po zakonu morali. Toda stvar še ni zaključena. Oblasti hočejo obsoditi ve<; deset oseb, toda tudi prebivalstvo hoče spoštovanje svojih pravic.
Južna Tirolska in beneški Slovenci
Vlada naj si dobro zapomni: če hoče pridobiti ugled v državi in izven nje« mora priznati naše narodne pravice
Leta 1947 se je Italija ob podpisu mirove pogodbe, obvezala, da bo spoštovala pravice vseh svojih državljanov, ne glede na njihovo narodnost in prepričanje. Istega leta je tudi ustanovna skupščina v Rimu sestavljala novo italijansko ustavo. Ker so ob tej priliki hoteli pokazati svetu, da Italija spoštuje narodne manjšine, so vrinili v ustavo člen 3, ki jamči posebne pravice narodnim manjšinam in člen 116, ki zagotavlja deželi Furlaniji, pod katero spadamo tudi mi, avtonomijo s posebnim statutom. Pri tem so seveda upoštevali, da živi v Furlaniji poleg Furlanov tudi 60 tisoč Slovencev Beneške Slovenije. Avtonomija s posebnim statutom jo bila ustavno zagotovljena tudi Južni Tirolski — Triden-tu, Siciliji in Sardiniji. Južna Tirolska s Tridentom je bila deležna te avtonomije zato, ker živi tam narod nemške narodnosti, medtem ko so deželam Sicilije in Sardinije določili avtonomijo zaradi zemljepisnih in gospodarskih razlogov. Avtonomijo s posebnim statutom so dobili tudi v Val D'Aosta, kjer žive Francozi.
V času od 1947 pa do danes je bila Južni Tirolski, Val D’Aosti, Siciliji in Sardiniji, resno dana avtonomija; te dežele se same upravljajo, prebivalci so si izvolili svoj lastni deželni zbor in uživajo še druge pravice. Le Furlanija, ki bi morala biti tudi avto-
nomna, ni dobila ničesar. Zakaj nam delajo tako krivico? Ni treba dosti premišljevati, saj smo večkrat slišali iz ust samih vladnih zastopnikov iz Vidma, ko so javno rekli in tudi pisali v svojih časopisih, da bi podelitev avtonomije Furlaniji pomenilo dati pravico tudi beneškim Slovencem. Tega kajpada niso kar naravnost povedali, ampak nekako zamotano in so skušali našim ljudem celo dopovedati, da bi z rešitvijo tega problema imela koristi le Jugoslavija. Kakšni lažnivci kajne! Zakaj niso povedali, da nočejo dati avtonomije Furlaniji zato, ker bi rimska blagajna ne mogla več terjati od nas toliko davkov, ker bi en del ostal v blagajni naše dežele. Logično je, da oblasti ne bodo nikdar povedale, koliko koristi imajo tiste dežele, ki imajo svojo avtonomijo, ker jim ne gre v račun, da bi z njihovo izgubo imeli manj šahovskih figur. Italijanska Vlada pa se tudi zaveda, da če bi dobili Slovenci avtonomijo, bi lahko še bolj spoznali koliko škode so utrpeli, ker je niso prej imeli.
Rekli smo, da ima Južna Tirolska popolno avtonomijo. Denar, od davkov, ostane v njihovi deželi in z njim lahko razpolagajo za izboljšanje gospodarstva in za dvig kulture. Poleg tega jim nudi tudi rimska vlada znatno pomoč in zato lahko trdimo, da imajo Tirolci in Tridentinci dvojno korist.
Tam gradijo tudi stanovanjske hiše, izboljšujejo poljedelstvo, vrše pogozdovanja, grade ceste in šole, kjer se poučuje v ma-f rinem jeziku. Po zaslugi avtonomije, so tam Nemci popolnoma enakopravni z Italijani in njihovi zastopniki sede v deželni vladi.
Pa bo morda kdo vprašal, zakaj se toliko skrbi za Južne Tirolce, medtem ko nam nočejo priznati naših pravic, čeravno nas smatrajo za «italianissi-me». Vemo, da vsak človek najbolj ljubi svoj rojstni kraj in zato ni čudno, če gospod De Gasperi toliko skrbi za svoje kraje, če bi se De Gasperi rodi! kje v Beneški Sloveniji, prav gotovo bi tudi nam ne bilo težko doseči takih pravic,
Se o umiku tožbe
prori ..Demokraciji"
V zvezi z naio vestjo o tožbi mons. Magrinija proti tedniku «Demokracija», o čemer smo na kratko poročal na tem mestu že 22. novembra t, 1., moramo resnici na ljubo dodati, da je do umika tožbe prišlo, kot smo zvedeli šele iz zadnje številke ((Demokracije« (od 8. novembra t. 1.), zaradi izjave, ki jo je podal odgovorni urednik tega lista dr. Janko Jež. Iz tega hkrati sledi, da so bili zaključki, o katerih smo pisali v poročilu z dne 22. novembra t. 1., netočni, ker nismo bili obveščeni o vzrokih umika tožbe.
KRAT« • -m	[E VESTI V I_ • 'B 	 •
iz bene	sliih vasi
kot jih uživajo Tirolci in Tridentinci.
Naj se zaveda De Gasperi, ki nam odreka pravico do avtonomije, do svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja, ki nam noče dati narodnostnih in človečanskih pravic, da tako ravnanje ne prinaša ugleda ne njemu ne njegovi vladi. Kmalu bo zvedel ves svet, kako se nam godi. Časopisi prinašajo članke uglednih novinarjev ki pišejo o teh krivicah. Ni dolgo od tega ko se je neki dopisnik ameriškega lista mudil v naših krajih da bi se prepričal na lastne oči kakšnih pravic smo deležni. Ta se je potem v svojih člankih zgražal nad početjem italijanske vlade proti slovenski narodni manjšini.
De Gasperi zahteva danes, da bi prišel Trst pod Italijo, pod rimska «nebesa» pod tako zvano »dvatisočletno kulturo«. Prav imajo Tržačani, ko pravijo «kaj hočeš spravljati pod Italijo še druga ozemlja, kjer žive Slovenci, saj ne spoštuješ niti pravic tistih Slovencev, ki žive pod Italijo že 86 let.« Torej naj si dobro zapomni De Gasperi, da če si hoče pridobiti ugled v državi in izven nje naj nam povrne svobodo, ki nam je bila vzeta in naj se nam končno dajo tiste pravice, ki nam pripadajo.
(Po ((Matajurjun)
Zadnji cenik
gonške trgovinske zbornice
GORICA, 4. — Zadnji cenik trgovinske zbornice je naslednji:
Poljedelski pridelki: žito po 7000 do 7200 stot, rumena koruza od 5300 do 5500 stot, bela koruza od 5300 do 5500, navadno belo vino od 7000 do 9000 hektoliter, boljše belo vino od 13.000 do 15.000 hektoliter, rdeče furlansko vino od 4500 do 5500 hektoliter,.
rdeča vino Merlot od 6000 do 7COO hektoliter, seno 5 pašnika od .1300 do 1500 stot, seno od 2000 do 2200 za stot, slama (koruzna) od 500 do 600 za stot,
jajca od 26 do 28 lir, mleko od 38 do 42 lir za liter.
Živina za zakol: voli I. od 240 do 270 kg, voli II, od 210 do 230 kg, krave I. od 220 do 240 kg, krave II. od 190 do 210 kg, krave III. od 130 do 170 za kg, junci I. od 260 do 290 za kg, junci II. od 230 do 260 za kg. teleta od 420 do 450 kg, debel? svinje cd 220 do 250, sv-nie (gojene) od 200 do 230, perutnina od 500 do 600 kg.
Kurivo (na drobno): inozemski premog od 1680 do 1730 stot.-:, metalurgi j.1 ki koks 2500 stot, koks za plin 2300 za stot, drva za kurjavo od 12CO do 1350 stot, oglje 5000 stot.
Čedad
Preteklo nedeljo je bil položen temeljni kamen ^a novo bolnišnico v Čedadu. Nadomestila bo že 400 let staro bolnišnico, ki je toliko let uspešno služila svojemu namenu, ki pa je sedaj premajhna za potrebe prebivalstva.
Za novo bolnico bodo potrošili nekaj sto milijonov lir. Čeprav ne more denar dati vedno prave slike o dejanski vrednosti, lahko sklepamo, da bo nova zgradba moderna in primerna namenu, kateremu bo služila.
Položitev temeljnega kamna je bila zelo slovesna. Zaradi tega je prišel v Furlanijo tudi visoki komisar za higieno in zdravstvo, parlamentarec Mi-giiori. Seveda ni na tej svečanosti izostal poudarek na veličini itatijanstva. Pri nas se pač brez tega ne more izvršiti niti tako socialno ’ dejanje, kot je začetek gradnje bolnišnice.
Ter
Deklica Renata Battoia iz Tera se je igral s svojim bratcem. V roki je držala kos lesa, po katerem je tolkel bratec s sekiro Toda nesreča, ki nikoli ne počiva, je že bila tu. Bratec ie udaril sestrico po prstih in ji skoro odsekal kazalec in sredinec desne roke. Deklico so odpeljali v bolnišnico, kjer bo morala ostati kakih 20 dni.
Rezija
Anton Di Lenardi iz Osojanov je imel ta teden srečo. Zreb ga je izbral med mnogimi ljubitelji piva Šport in tako mu ' bo, tvrtka Moretti iz Vidma plačala pot v Milan na nogo metno tekmo med Udinese in Internazionale Poleg Di Le-narda je je 43 takih srečnikov.
Ahten
Pred kratkim je bilo javljeno, da bodo nadaljevali z gradnjo cerkve v Subitu. Ta dela je imela v zakupu tvrtka Friderik Bertolissi iz Fojde. Sedaj bi morala pokrajinska u-prava plačati zadnji obrok, Ce ima kdo proti tej tvrdki kakšne terjatve, naj to javi na uradu prefekture do 10. decembra. Ce ne bo do tega časa nobenega priziva, bodo plačali tvrdki zadnji obrok za dela.
Ši. Lenart
Z od^o&om videmskega sodišča je Faustin Predan, rojen v St. Lenartu 27. marca 1904, pokojnega Josipa, proglašen za mrtvega od 5. novembra 1943. Rok za objavo domnevne smrti je potekel 6. novembra letos.
Videm
EN AL v Vidmu organizira tečaje tujih jezikov. Tečaji so v večernih urah in služijo predvsem tistim, ki bi se radi toliko usposobili v kakšnem tujem jeziku, da bi ga lahko v praksi uporabljali, predvsem ja trgovske posle.
Poučevali bodo francoščino, španščino, angleščino in nemščino. Seveda da je znanje teh jezikov potrebno, toda ker se Furlanija nahaja prav na skrajni vzhodni meji Italije, bi najbrže ne bilo tako strašno napačno, če bi poučevali tudi slovenščino. Ni malo takih, ki imajo s slovenskimi gospodarstveniki trgovske zveze in zato bi j m bilo znanje slovenščine le koristno.
gozd, da bi nabrala nekaj drv. Zbrala je že lep kup in se je odpravila zoipet domov, ko se je zaradi nerodnega koraka nenadoma spotaknila, da je padla na kup drv. Ker si je pri padcu precej globoko ranila dssno nogo, je, ko je dospela domov, poklicala na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki jo je prepeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so ji zdravniki obvezali rano na nogi. Ozdravela bo v 10 dneh.
Seja
odbora za zimsko pomoč
GORICA, 4. — Danes popoldne se je na prefekturi sestal j odbor za zimsko pomoč brez-] paselnim. Seje so se udeležili vsi župani, predstavniki pod-jpornega društva, pokrajine, javnih ustanov in sindikalnih organizacij, delodajalcev in delavcev industrije, trgovine in poljedelstva.	.,
Volilno zborovanja
GORICA, 4. — V nedeljo 7. t. m. bo pričela Democrazia cristiana s svojo volilno kampanjo ie zborovanji v Gorici in ostali pokrajini.
V ponedeljek 8. t. m. bodo imeli zborovanje pristasi MSI ter monarhistii.
Na goriškem trgu in po ulicah
V gozdu se je ranila
GORICA, 4 Danes je šlh 28-letna Dornik Marija iz Ste verjana št. 18 zgodaj zjutraj v
GORICA, 4. — Vsak četrtek je v Gorici tedenski semenj, kjer razstavljajo in prodajajo svoje blago na stojnicah razni trgovci ki namenoma ta dan pridejo v Gorico. Današnji dan bi moral prav zaradi tega privabiti v mesto večje število 1 jaidi iz predmestij in okoliških vasi, kot je že v navadi. Poleg tega pa še vedno traja Andrejev semenj, o katerem smo pisali v torek. Po deževnih dnevih, ki so vplivali, da je bilo trgovanje na Andrejevem sejmu slabo, je nenadoma včeraj prišlo do spremembe vremena. Žalostnim trgovcem in tržnim prodajalcem se je vrnilo upanje, da bo sedaj le prišlo več kupcev. Toda danes je že ponoči iz Vipavske doline zapihala taka burja kot je Goričani že dolgo ne pomnijo. Blago, ki je ležalo razstavljeno na raznih stojnicah, je burja kar nosila po | zraku; po ulicah okrog gori-ške pošte si lahko videl leteti daleč naokoli razne moške kravate, ki jih prodajajo tujci v majhnem avtomobilu za
potujoče trgovske potnike, različne otroške igračke in slično. Bilo je smeha predvsem pa jeze nad burjo, ki je odnesla še tisto malo kupcev, ki so prišli na semenj.
Na pokritem trgu je opaziti že dalj časa precej zelenjave, posebno primorskega rdečega radiča, ki pa je precej drag, in sicer na debelo ga kupujejo po 130 lir kg, prodajajo pa približno po 160 lir. Najdražja zelenjava pa je motovilec po 320 lil’ za kg in pa špinača Sadja je dosti, predvsem jabolk, katerih cena se vrti od 30 lir pa tja do 80 lir, hruške so nam na razpolago le zimske vrste, precej velike in zelo dobre za kompot. Tudi bolnikom lahko ustrežemo z različnimi vrstami pomaranč in z mandarini, ki se jih dobi na trgu, zadnji po 120 lir kg. Ljubitelji rib so imeli možnost, da pridejo do dobre polenovke po 360 ir kg. proda-Ijali pa so tudi slanike po 280 ilir kg, sardele, morske rake ' polže itd.
Kod vse bo hodil
Miklavž
GORICA, 3. --- Le malo dni nas loči od dneva, ki se ga vsi veselimo, najbolj pa naši najmlajši, to je od Miklavža. Mamice, ki celo leto svoje po-
redneže le s težavo krotijo, jim sedaj prigovarjajo, da jim Miklavž ne bo nič prinesel, če je ne bodo ubogali.
Otroci si tega ne puste dvakrat reči. Brž ubogajo, obenem pa pišejo pisma spoštovanemu Miklavžu, da bi jim izpolnil skromno željo in jim prinesel, kar si njihovo srce najbolj po-
Slo-venski obrtniki in trgovci si bodo nabavili TEDENSKI BELE2NI KOLEDAR velikega formate.
želi. Najrazličnejše so njihove prošnje. Eni si želijo avtomobile drugi puške, tretji slaščice
Kakšno razočaranje je lani doletelo malega Janezka, ki ni zaupal v dobrodelnost bradatega Miklavža! Toliko stvari si je zaželel, na veliko razočaranje pa je našel naslednje jutro na krožniku samo veliko šibo.
Ali se bo Miklavž letos dobro obložil, o tem ne moremo soditi. Težko je življenje na svetu. Veliko brezposelnih je in mnogo pomanjkanja, pa tudi krivic. Zato je vsaka sodba o vsebini njegovega koša pre-uranjena.
Kdor želi biti natančneje obveščen o vsebini njegovega koša in morda obenem deležen skromnega darila, ta naj pride danes v dvorano prosvetnega društva v Standrež ob 17. uri. V Dijaškem domu bo za gojence miklavževanje jutri ob 16.30:
POSEBNA ŠTEVILKA „SOČE"
GORICA, 4. — Jutri 6. t. m. izide «Soča-n na šestih straneh in bo posvečena predvsem Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici s članki in številnimi lepimi slikami . iz življe®[ij. naših dijakov.
Poieg tega bo v tej številki . še vrsta drugih člankov, ki fo važni za slovenske volivce v gori-ški občini.
Gc riški Slovenci in 0-kcličani, čitv«e in širite kSočob, ki je »tešilo naše narodne manjšine v Italiji.
ŠTEVILNI SKLEPI SPREJETI
na seji pokrajinskega upravnega odbora
KINO
VERDI. 17: Draftvska skupina C. Baseggio; «C. Gozzi«.
VITTORIA. 17: «Vsi smo zločinci#, A. Nazzari in Y. Šanson.
CENTRALE. 17: ((Veliko nebo«. K. Douglas.
MODERNO. 17: ((Ropar v krilu«, V. Lake.
GORICA, 4. — Na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo 3. nov., je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta dr. Giammicheleja sprejel sledeče sklepe;
Občina Gorica; spremembe k pravilniku poljske policije; povišek uslužbencem in ravnatelju zavoda «Oddone Lenassi« kot predvideva zakon št. 212 z dne 8, aprila 1952.
Občina Steverjan:	posojilo
1.070.000 lir za poravnavo obračuna za leto 1951.
Občina Sovodnje; predujem iz fondov za vzpostavitev delovnih centrov.
Občina Tržič; dovajanje električne; energije železniški postaji.
Občina Krmin:	posojilo 10
milijonov za gradnjo novega paviljona v glavni bolnišnici: sprejem v oskrbo duševno nesposobnega mladoletnika; imenovanje šolskega zdravnika; pc>sojilo 1.080.000 lir za kritje proračuna za leto 1952.
Občina Kopriva; gradnja novega šolskega poslopja — posojilo 24 milijonov lir in izdatek 1.918.000 lir za spremembe načrta.
Občina Gradiška: davek na odnašanje smeti; predujem iz fondov občine za vzpostavitev delovnih in pogozdovalnih centrov.
Občina Gradež; predujem 5 milijonov lir za delovne centre.
Občina Marian; predujem 5 milijonov lir za mestno hranilnico v Gorici; odobritev na-nčrta o gradnji greznice.
Občina Romans; odstop zemljišč Hermanu Peressinu in Raffaelu Tolloju (zavrnjeno).
Občina Ronke:	pogodba	z
ustanovo ljudskih hiš za jamčenje posojila 16.700.000 lir za gradnjo ljudskih hiš; davek na razglasne deske (odobreno od 1. januarja 1953 dalje).
Občina Zagraj; davek na zasedbo prostorov in javnih zemljišč.'. .
Občina Starancan; davek na stroje za ekspresno kavo, na pse, prostore in javna zemljišča in na reklamne deske (odobreno od 1. januarja 1953 leta dalje); potrošniški davek za druco šestmesečje za leto 1RP2.
NOVI Fll.ni
t/V&i td&cinci"
Ko je bil Andre Cayatte na XI mednarodnem festivalu filma v Benetkah nagrajen za svoje delo «Pra-vici je zadoščeno», se je zelo malo vedelo o njem. V dobi od 1942. do 1948. leta je sicer režiral več filmov, vendar je njegovo ime postalo znano komaj 1950. leta s filmom, ki je prejel najvišje beneško priznanje. Do leta 1948 je bil Cayette povprečen, četudi vešč in spreten režiser, pozneje pa je razumel, da ne zadostuje filme samo režirati ampak mora tudi postati avtor dela, če hoče, da bo to delo imelo res neki pomen. Razumel
je, da mora s filmom dati izraza svojemu moralnemu svetu, svoji polemični potrebi in svojim nazorom. Zavedel se je končno, da mora tudi film služiti nečemu višjemu, ter ne sme biti samo v razvedrilo ali sredstvo za zaslužek. Izbral je okolje, v katerem se je kot odvetnik čutil domačega ter je že s svojim ((Pravici je zadoščene1» položil, četudi v drugačni obliki, misel, ki vodi k «Vsi smo zločinch.
Cayette je proti smrtni obsodbi, kot je proti vsaki obsodbi, ki jo mora izreči sodišče sestavljeno iz ljudi. Legalno odvzeti življenje člor veku, ker more škodovati družbi, je po njegovem mnenju enak zločin, kot navadni uboji. Da moremo obvarovati družbo pred zločini, se moramo po služiti socialnih reform, morda tudi človeških zaporov, nikdar pa smrtne obsodbe. Človeštvo se mora prvenstveno obvarovati pred zločinom, nikdar pa ne sme kaznovati.
Zakaj je Rene Le Guen ubil? Okolje, v katerem je živel, mu gotovo ni moglo oblikovati boljšega značaja. V dabi okupacije je izvrševal vsa povelja, ki jih je dobil od nadrejenih. Med temi je bilo tudi mnogo smrtnih obsodb. Ubijanje mu je postalo že čisto nekaj običajnega, zato ni čudno, da tudi po osvobojen ju ni videl nobene razlike v tem, da ubije sovražnika ali starca, da ga oropa in se z denarjem morda prvič v svojem življenju pošteno okoplje. Je Rene res kriv zločinov, ki jih je izvršil? In ostali obsojenci, ki so z njim zaprti v isti celici? Kakšen pomen ima smrt Korsijca, če bo njegova smrt izzvala drugo? Kako strašilo naj bo obglavljenje Bauche-ja, dokler bo na tisoče družin prisiljeno bivati v nečloveških bivališčih in bo nešteto očetov izgjibilo razsodnost ob joku otrok? Zgled kazni ne more ustaviti zločinov, odstraniti moramo, vzroke, ki so ljudi privedli do tega. Režiser nam pokaže pot s tem. da se mladi odvetnik zavzame za Renejevega brata. Vendar končne besede režiser noče izreči ter jo prepusti gledalcu.'Ves potek filma pa je tako usmerjen, da more izzvati en sam odgovor! 2a 'dosego tega odgovora moramo reči, da je Cayette izvrstno rešil svojo nalogo, tdkirda je vodilna misel pričujoča v vsakem delcu filma. Četudi je snov sama na sebi analizirana s skoraj znanstveno točnostjo, glavni junaki vseeno ne izgubijo svoje poetične sile, ker jih vodi en sam dramatičen ritem, ki jih Oklepa v skupen krog. Od prve pa do zadnje slike nas vse delo do dna prepriča ter ne moremo odreči režiserju odgovora, ki ga od nas zahteva. Mislimo, da je to zadovoljiv dokaz o dovršenosti dela, ne da bi pomislili še na njegovo po-lemično vsebino, ki mora nedvomno vzbuditi v nas največ je zanimanje in odobravanje.
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
Nacionalni in socialni sestav kandidatov
za nedeljske volitve v koprskem okraju
Se nekaj dni je do volitev novega okrajnega in občinskih odborov v koprskem o-kraju Imena kandidatov, ki so bili izbrani na zborih volivcev so povsod objavljena na vidnih mestih. .Za okrajni odbor, ki bo imel 50 odbornikov, je bilo izbranih 111 kandidatov. Za deset občinskih ljudskih odborov, ki bodo imeli skupaj 216 odbornikov, pa je bilo predlaganih 481 kandidatov. Kandidatov je torej precej več kot bo odbornikov. Novi zakon o volitvah namreč določa, da morajo zbori volivcev predlagati najmanj enkrat toliko kandidatov. kot pa jih je treba voliti.
Koprski okraj je narodnostno mešan, v obalnem, pasu živijo pretežno Italijani, do-čim prebivajo v notranjosti izključno Slovenci. Temu primerno so urejene tudi kandidatne liste. V dekanski občini so kandidati vsi Slovenci, isto je v občinah Šmarje, lzo-la-okolica, dočim so v docela slovenski občini Marezige izbrali za kandidata tudi enega Italijana. Gre za nekega zidarja. ki se je tam naselil pred več leti in uspešno vodi tamkajšnjo obnovitveno zadrugo. V občini Koper-okoli-ca je štiri petine kandidatov Slovencev, v občini Sečjole pa tri petine Slovencev, ostali kandidati teh dveh občin pa so italijanske narodnosti. V portoroški občini je dobra polovica kandidatov italijanske narodnosti V mestnih občinah Koper Izola in Piran je od dveh tretjin do Štirih petin predlaganih kandidatov
italijanske narodnosti, ostali pa so Slovenci.
V vseh desetih občinah koprskega okraja so zbrali tudi kandidate za okrajni ljudski odbor. V posameznih občinah, ki bodo imele od 3 do 6 odbornikov v tem odboru, so predlagali od 7 do 15 kandidatov, od tega približno dve tretjini Slovencev in eno tretjino Italijanov.
Po socialnem sestavu pa so na kandidatnih listah najmočneje zastopani delavci in kmetje. Za občinske ljudske odbore je bilo predlaganih 197 delavcev. 136 kmetov, 61 nameščencev,	33 gospodinj
ter 54 obrtnikov. mornarjev in ribičev. Za okrajni ljudski odbor pa kandidira 40 delavcev, 32 nameščencev, 29 kmetov, 4 gospodinje ter 6 ribiče«, obrtnikov in mornarjev. Po podeželskih občinah so predlagani kandidati večinoma kmetje, po mestih pa delavci in deloma nameščenci.
Zanimivo je, da večino kandidatov ženskega spola predstavljajo gospodinje, nato pa šele uradnice, delavke in o-brtnice. Vsega kandidira za občinske odbore 67 žena, od tega 33 gospodinj. 17 uradnic in 17 delavk. Odstotek kandidatov žena je znatno večji v mestnih občinah, kot pa na podeželju. V Kopru je za občinski odbor 14 kandidatov žena, v Piranu 12. v Izoli 11. v Kopru-okolici in Portorožu pa po sedem V Sečjolah so bile predlagane za občinski odbor štiri žene.
Iz tega kratkega orisa nacionalnega in socialnega sestava kandidatov koprskega
okraja za volitve 7. decembra je videti, da so vse plasti sorazmerno enako zastopane. Kakšen bo sestau novih ljudskih odborov je seveda težko reči. Lahko pa rečemo, da so bili za kandidate izbrani ljudje, ki so po svojem dosedanjem delu in po svoji pripravljenosti pokazali, da jim ni žal naporov za napredek ljudstva vsega okraja in kot taki tudi uživajo zaupanje volivcev.
Se posebej je nacionalni sest&v kandidatov dokaz za popolno nacionalno enakopravnost vseh v coni B živečih narodnosti, dokaz da je v pogojih ljudske oblasti odpravljena nacionalna nestrpnost, ki so jo v naše kraje umetno zasejali italijanski fašistični oblastniki.
Protest OdBtira za slovensko šolstvo
Odbor za slovensko šolstvo v Trstu je 2 t. m. poslal generalu Wintertonu. vojaškemu guvernerju področja A STO, spomenico, v kateri v imenu vsega slovenskega tržaškega prebivalstva odločno protestira, da je višje šolsko nadzor-ništvo prisililo slovensko šolsko mladino, da časti spomin politika, ki je eden glavnih sokrivcev, da je po prvi vojni nad 600.000 pripadnikov slovenskega in hrvatskega naroda prišlo — v kričečem nasprotju
narodnostnim načelom — pod oblast Italije, namesto v matično državo Jugoslavijo;
Gospodu generalu Thomasu Johnu Wintertonu vojaškemu guvernerju področju A STO.
Odbor za slovensko šolstvo v Trstu protestira proti pouka prostem dnevu ob priliki pogreba italijanskega politika V. E Orlanda.
Ne le, da gre za sistematično prevzemanje upravnih določb italijanske vlade, ampak v tem posebnem primeru gre za izzivalno dejanje proti slovenskemu življu na Tržaškem.
Nismo se spotikali zaradi sličnega ukrepa ob priliki pogreba italijanskega filozofa B. Croceja, ker ni bilo napak, če smo se tudi mi Slovenci spomnili tega velikega misleca.
Zadeva s pogrebom ((Predsednika zmage» — «Presiden te della Vittorian pa je za nas Slovence drugačna.
Ce Italijani že hočejo, lahko pomnožijo na svojin šolah pouka proste dneve po mili volji. slovenskim šolam pa naj dovolijo, da nemoteno opravljajo svoje delo in naj jih ne silijo, da častijo ljudi, katerih delovanje je bilo vedno naperjeno proti slovenskim narodnim koristim.
Izplačilo pokojnin
za praznike
Zavod za sociaino skrbstvo v	Gorici sporoča, da J
ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, da bj preprečilo gnečo upokojencev, ki nastan vsak mesec ob izplačevanju pokojnin pred poštnimi uradi, oa
^l.^Upokojencem, ki »napravico do 13. obroka bodo tri najsti obrok izplačeval, od^ decembra daije, obrok za mesečje januar - februar paj 16. januarja dalje. Rok čevanja bo nato °®tal PLorne-njen za vse naslednje sečne obroke.	_imaio
2. Upokojen««^ bod„
E^a	dvomesečje	januar-
feb™ar	^e	"naslednje
cembra dalje. v	,.	kot
obroke pa b<**° IZ£an vsakega po navadi prvi dvomesečja.
Proslava dveh obletnic
v Delavskih zadrugah
3 decembra je poteklo 49 let' odkar so odprli prvo prodajalno Delavskih zadrug; istega dne je praznoval tudi 40-letnico dela pri tej ustanovi gospod Carlo Pamis, glavni inšpektor prodajaln. Obe obletnici so praznovali v zelo prisrčnem vzdušju v sredo v glavnih zadružnih prostorih.
Proslave so se udeležili tudi zastopniki oblasti, nadzorni odbor, ravnateljstvo, tovarniški odbor ter okoli 100 poslovodij zadrug, načelnikov in bivših uslužbencev, ki so sedaj v pokoju Predsednik nadzornega odbora ing. Levi je spregovoril o pomenu dvojnega jubileja in o začetku dejavnosti Delavskih zadrug.
tedenski be tudj KOLEDAR bo «-* v scenski ^'^ ja ' nabavi vsaka gospo«
DELAVCI !
Poslušajte na radl“r^3 goslovanske cone .. d.mes ob 20.30 odda)0 delavskega sveta«.
JUTRI
izide
JflURPSKl
KUL. EDA*1
PROSVETNO ^nS5a LONJER - KA sVojo
vljudno vabi n	^
kulturno prireditev,^ ^ v nedeljo 7. t. n>- ^Opto-uri v dvorani na velu.
bo v
Dramska druz^ e režiji tov. A»cc ve-uprizorila Ogrm
seloigrp:
J Ufi* i“
Vabimo
Kontovelce. da *^reditye-žijo zabavne: r '
 " - in
Pr03eŽf udele-
KUlVHlHNKlift
V UHlJM
~~ i, Trsta
Kcmcrni zbor »■ ( jj. priredi v nedeljo - '
ob 17. uri v Je«os dvorani v ^0
koncert ■
s popularnim programe
Vabljeni člani prosvetnih društev iz Brega.
PROSVETNO DRUŠTVO •IVAN C A N K A SV. JAKOB
priredi 10. decembra 1952 ob 2®’3*1
CailKflHJEV VEfrtf
v Gregorčičevi dvo Ulica Roma 15.
V A B L J E N V
VSTOP PRO=>
ADEX
DVODNEVNI	V
20. IN 21. DECEMBR
NOVO GOBICO KANAl.
MOST NA SOCI (Sv.
, a decem-Vpisovanje do • bra *• *•
ENOINPOI-DNEV^1
.ZLET	v
20 IN 21. DECEMBRA
ŠTAMJEL TOMAJ
Silvestrovanje v A.vstriii
na KLOPINSKEM JEZERU' J®IB
, januarja 195
OD 30. DECEMBRA 1952 DO 1-
.	.------ od 1. ^ 15. decembra.
Vpisovanje pri «Adr!a-Express», .	0	zadostno
Vpisovanje se zaključi čim bo dose
udeležencev.	1111
— 3 —
5. decembra, 1952
PRIMORCI,
SE TA TEDEN VAM BO NA RAZPOLAGO
KAZE V SLIKI IN BESEDI ŽIVLJENJE, DELO, SKRBI IN VESELJE NAŠEGA ČLOVEKA.
«JADRANSKI KOLEDAR« v vsako slovensko družino!
CIjž
DEŽEL POD PETO SOVJETSKEGA „SOCIALIZMA"
Poljsko delavstvo
noče delati za Sovjetsko zvezo
Med tlačanskimi državami, kov čez sovjetsko-poljsko me-! danes komaj še dihajo v •Mitskem* objemu SZ, je Polj-tista, fci se v odnosu do nje “Porabljajo najbolj krute me-°oe nasilja in izkoriščanja.
0 ni samo slučajno in brez Pravih vzrokov. Vzroki, s svojimi zgodovinskimi korenina-
segajo daleč nazaj v predla stoletja.
Ce bi namreč hoteli z ne-ai besedami označiti zgodo-5-nski razvoj odnosov med 11 erna deželama, bi morali v vrsti povedati, da so se ' Povečini razvijali v obliki Paibolj krvavih spopadov, kar 1 je mogoče zamisliti. To “bierje, ki so mu dajala o-t0*ni ton in barvo določena ^Perialistična stremljenja ta-°2.ene kot druge strani, ka-!0r tudi iz tega izvirajoča najetja ter sovraštvo, temelje-razliki vere in narodno-] je razumljivo za obdobje, i ^ sta v obeh deželah vladala j > IPrej fevdalni, kasneje me-I Jnski. odnosno meščansko-•e^dalni družbeni red. ki sta a svoji naravi izkoriščeval-a, torej tudi napadalno. Po-Ane pa nerazumljivo, čim se v eni obeh dežel, namreč
'asti
Sbvjetski zvezi, polastil ob-delavski razred, kar bi z
“jene
strani že samo po sebi
0 izključiti vsak tak po-
naoral. lav.
pa je SZ. se pra-
la	.	•	■
Prva socialistična revolu-
dežela, ki
se je v njej lzvr-
ln bi se morala vsa nje-
itdV;
tr, ^avnost ravnati izključno s°cialističnih načelih spo-anja svobode in neodvis-jjj11 drugih narodov, da je ta tum V polet3u 1939, spora-* fašistično Hitlerjevo , »Cli°, nepričakovano napad-
^sko ter si enostano pri-
jin — njene vzhodne pokrade’ S tem pa ni zadala le j t(^8a najbolj umazanih udar-^ ,_z nožem v hrbet narodu.
>do6; Pr- h., ’
Preživljajoč najhujše dni
zgodovine, branil lastno marvej 3e PoleS tega
^ delovnih ljudeh vsega sve-c'aH»r* zbudila sum glede so-druil)1','e pristnosti svojega ^ en*ga ustroja, t, 65 razvoj dogodkov, poseb-toiPo končani drugi svetovni 3e ta sum docela potrdil.
ked
0sUplimi očmi vsega na-nega človeštva se je vsak jasneje črtal resnični, im* balistični obraz SZ, s tem lu tudi za zmeraj preneha-biti svetilnik resnično na-socialističnih idej, mi-' in teženj.
.Stoletno sovraštvo Poljakov Ni ruskim carskim osvaja-N se danes v nia manjši me-J odraža tudi v njihovih od-Nh do sovjetskih «osvobodi-Kakor so sicer na ..°*j*kem izredno težke okoli-/¥ glede na ostrost vsesploš-i,8a psihološkega in fizičnega „(1tQria in stoji skoro dobesedna vsako osebo po en poli-tnij *ti vohun, vendar daje (it ljudstvo na razne na-ttu,6 'fuška svojemu skrajne-itet “Sorčenju nad brutalnimi
iiatj ,!®'■ ki jih mora prenagla ®trani raznih sovjetskih č«,. arn°čencev in njihovih j, b hlapcev.
teh oblik, ki zadaja ne->1''!tiit bi najvišjim predstav-*ljudske» oblasti je ne-Ntj’ dosledna, kot se zdi Sk ,°rganizirana in — kar ‘ifta največjo skrb — mno-l% j, *botaža poljskih delovnima d' na vseh področjih šjeij 8rske dejavnosti. ča Vrst'cami raznih polj-%ia , Plsov, kakor so «Try-
L*Nd	1 <<Gl0S	pracy»,
•	m^dych»,	«Nowa
Nauczicielski»,
liL^irnskik^u vlada zadnji žas Z Vzn« . krogi)-, Poljske ve-
Nstejših‘rien0St Zarad’ VSE Prern	sabotažnih	dejanj
lie8ovemg0yni Proizvodnji in
.Sitih v ansP°rtiranju. V
‘Oh- - ’ ^ nosi 1 rt rloKoln na.
jo, pri tem pa so še tako nesramni, da mečejo krivdo za to na sovjetske železničaije, ki so, kot znano, nezmotljivi. Ista «Trybuna ludu» je 28. septembra t. 1. napovedala novo kampanjo proti poljskim delavcem, tokrat ne samo v zvezi z neizpolnjenim proizvodnim planom v premogovni, marveč tudi v jeklarski industriji. Glavni vzrok za neizpolnitev plana, piše ta časopis, leži v dejstvu, da poljski delavci še zmeraj ne razumejo kakšne ogromne važnosti je to za ohranitev miru v svetu, kot tudi za obrambo tabora ljudskih držav s SZ na čelu. Kdor si je približno na jasnem s pojmom iikominfOrmovski mir», temu ne bo težko razumeti kakšnemu namenu bi predvsem imela služiti ta povečana proizvodnja premoga in jekla.
Mimogrede naj omenimo še to, da znaša letna proizvodnja poljskega premoga okrog 38 milijonov ton, od tega odpade na sovjetska naročila nad 29 milijonov ton. Nič čudnega torej, če ga ostane Poljakom za njihovo lastno uporabo le o-krog 250 kg na osebo na leto.
Poljska je še zmeraj pretežno poljedelska država. Kakšne razmere vladajo na tem gospo-
darskem področju nam nazorno, prikaže sledeči primer.
Tednik «Rolnik polski« ni dolgo tega objavil članek «Od-govor sovražnikom LR Poljske«, ki ga je napisal Stefan Ignar. predsednik poljskega gospodarskega sveta. Članek je odgovor na anonimno pismo nekega kmeta, ki je bil na srečo dovolj previden, da se ni podpisal ter ga zaradi tega na veliko predsednikovo jezo «or-gani državne varnosti kljub vsem naporom niso mogli iztakniti.«
Sovjetski birokratski sluga Stefan Ignar ima tehtne vzroke za svojo jezo. Anonimni kmet se namreč v pismu ostro zaganja proti brezobzirnemu sovjetskemu izkoriščanju poljskega poljedelstva, navajajoč pri tem kot primer, kako je na osnovi tega naenkrat izginilo iz prometa vse meso in mesni izdelki. Ti proizvodi, pravi anonimni pisec, se danes izvažajo v SZ, nato pa na Korejo — kot darilo poljske vlade. Nadalje se'spotika nad visokim zemljiškim davkom, ki znaša za 5 ha zemlje 1036 zlotov, medtem ko je za isto površino znašal pred vojno samo 44 zlotov (po takratnem kurzu). Tudi se pritožuje nad tem. da se od zadružnih dohodkov odbijajo velike vsote
za fond mehanizacije, v resnici pa niso ne njegova ne mnoge druge zadruge že leta prejele nobenega traktorja ali kombajna itd.
V svojem članku, ki z njim odgovarja anonimnemu kmetu ugotavlja Stefan Ignar, da more navajati takšne stvari samo nekdo, ki je odkrit ljudski sovražnik. Glede mesa in masti pa ugotavlja, da 50 krive poljske gospodinje, če ga ni, kajti le-te da so s temi živili preveč razsipne.
Glede obdavčenja, pravi Ignar, pa stoji stvar tako-le: «Le naprednim sovjetskim metodam v poljedelstvu in meha-niziranju proizvodnje se ima danes poljski kmet zahvaliti za mnogo večje dohodke. Na osnovi tega šo se navidez zvečali tudi davki, toda samo navidez, kajti v resnici so manjši, ker skrbi država tako za dvig življenjskega standarda na vasi kot tudi za njeno kulturno raven.«
Kaj misli o vsem tem poljsko delovno ljudstvo je dobro znano tako Ignarju kot vsem drugim organom današnjega satelitskega ter protiljudskega režima, vendar jih to ne moti: postali so gluhi za vsak glas iz ljudstva, ker imajo tenek posluh za ukaze iz Moskve.
Leta po drugi svetovni voj-| iztrebili, pri čemer bodo v pr-ni kažejo največje uspehe v<vi vrsti pomagali DDT, peni-boju za zatiranje bolezni in iz- cilin in druge antibiotične
boijšanje zdravja človeštva v zgodovini sveta.
Kampanjo proti boleznim vodijo razne ustanove, tako predvsem svetovna zdravstvena organizacija ZN (WHO), ameriški 'program četrte foč-ke za tehnično sodelovanje, Zavod za medameriške zadeve, ameriška zdravstvena služba in razne zasebne organizacije kot na primer Rockefellerjeva ustanova.
Svetovna zdravstvena organizacija dela po svojem statutu na tem, da ((doseže za vse narode največjo možno raven zdravstva«. WHO, ustanovljena leta 1948, ima zdaj -78 včlanjenih držav. Članica lahko postane vsaka država, ni pa to pogoj za pomoč WHO. WHQ je pripravljena pomagati povsod, kjer je potreba. WHO pošilja v potrebne dežele strokovne svetovalce in učitelje ki poučujejo krajevne činitelje o raznih načinih boja proti boleznim. Domači strokovnjaki nadaljujejo delo, ki ga je začelo osebje WHO, potem ko to osebje zapusti deželo.
V boju proti malariji je leta 1950 na primer WHO zaščitila nad 50 milijonov ljudi. Istočasno so izdelovali načrte za razne dežele, v katerih naj bi zavarovali nadaljnjih 450 milijonov ljudi, to je skoraj četrtino prebivalstva na svetu,
WHO se bori v prvi vrsti proti trem najbolj razširjenim boleznim, proti malariji, spolnim boleznim in tuberkulozi.
droge ter BCG protituberku-lozno cepivo.
Po programu četrte točke za tehnično sodelovanje se trudijo ameriški zdravniški strokovnjaki za izboljšanje zdravstvenih pogojev v raznih deželah Azije, Srednjega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike. Smotri tega programa so podobni smotrom WHO in često dela osebje obeh skupin skupno.
Na Bližnjem vzhodu jn v A-friki izvajajo tehniki četrte točke načrte za pobijanje malarije v raznih deželah, od Liberije do Irana. Izvršujejo tudi množenstvena cepljenja proti črnim kozam.
V Aziji delajo ti tehniki za izboljšanje vodne dobave na vasi, da preprečijo s tem tifus in grižo. V Indokini vodijo kampanjo proti trahomu, s «čudežno drogo« aureomicinom so ozdravili ali vsaj olajšali tisočim trpečih.
Na prošnjo vlad" Latinske A-merike je Zavod za medameriške zadeve v 18 državah Latinske Amerike v zadnjih letih v neprecenljivem obsegu izboljšal zdravstvene razmere. Zdravstveni program zavoda, ima štiri glavne smotre; ustanavljanje krajevnih zdravstvenih centrov, ki vodiio lokalno zdravstveno službo; sanitarne naprave s posebnim poudarkom na dobavi č'ste vode, kanalizaciji - in uničevanju mrčesa; šolanje in polna zaposlitev strokovnih zdravstvenih delavcev in končno vzgoja jav-
in znanstveniki napovedujejo,- nosti glede zdravstvenih vpra-da bodo te bolezni polagoma ( šanj.
osnovno hrano za prebivalstvo da morajo uvažati v dežele,
jnega vzho-jer je doma
Riža se ne seje, ampak ga je treba presajati sadiko za sadiko * Riža ne žanjejo enkrat, ampak dvakrat: najprej klasje, pozneje stebla
Mednarodna komisija za riž FAO pomaga s svojim raziskovalnim delom pridelovalcem riža kot je to dekle iz Siama.
Vi.
la ■’ se P°udarja potre i iiin v ' rudarii nakoplje-
**nič ° *iTnega zIata». da !NkBCarji. odpremijo do so-i'*1	^.im ve« vlakov-
].* se v Pozic'i S premogom, Mi Z 2aVest vseh poljskih i', «UpD,*P; Prepričanje, kako 1 kori«. 6V s°vjetskih naro-NtVn ■	23 narodn<> gospo-
* Vas 'n za Poljsko življenj-
^nosti.»
fjMarjien bil odziv poljskih *SitnsltV na te Koreče pozive
* ela e®a časopisja, nam po-Qle ek nekega Maksimilja-
N*ni1x’ znaneEa sovjetskega Se3a{a- ki je izšel v «Try-SloVo udu* pod duhovitim j*'ienciItI »Kameno oglje ali •H kmnenje?),. Maksimili-Dri* «em članku ves ogor-Sn*k0ŽUie nad tem, kako /Mii« ^'Iski rudarji kom-S* v očeh SZ svojo dopu«Sajoč. da se v K„atlh Premoga, name-(>°v , S2- nahaja 40-50 od-
nar6"3"”- Najbolj
resnimi znaki, ki L’ Povs*Lm' da rudarji brž-
S'tra,»i ‘ premoB- Pn dru-
ti ei>jc namerno mešajo t^*‘rani d Premog. Po dru-V kratvi6 *Trybuna ludu« Oankm,1"1, Ponatisnila	vr-
v njih	na-
fc%i n	železničarji,	za-
C*1, kera,Pr°Ki Krakov *lt, Ditn	kljub ugodnim
i >itivPoK°iom niso dovolj ' pr' odpremljanju
111 natovorjenih vla-
Pri bojih ob Crni Reki v Indokini, ne gre samo za glavno mesto Hannoi, ampak v prvi vrsti za vsakdanji kruh Azije, za riž.
Azijskim narodom je veljal riž vse do zadnjih desetletij, dokler ni prodrla v notranje predele ondotnih dežel civilizacija, še vedno za sveto rastlino, ki jo je prineslo na zemljo in vsadilo neko božanstvo ter naložilo kmetom v plodnih nižavah Kitajske, tropskih dolinah Jave, ravninskem poieč-ju velikih rek v Zahodni Indiji in na gričevju Birme, da jo morajo, čeprav v trudu in potu svojega obraza saditi, obdelovati in njene pridelke požeti. Zato pa bo riž njihova najvažnejša, večkrat celo njihova edina hrana.
Tako lahko rečemo, da je riž pridelek dežel, kjer divjajo monsuni, dasi ga pridelujejo danes tudi v netropskih krajih. Pri tem se moramo zavedati, da predstavlja ves rižev pridelek Italije, Madžarske, Združenih držav Severne Amerike in celo Egipta neznatno količino v primeri s proizvodnjo, ki nam jo daje azijsko-pacifiška prostornina, ki je hkrati prava domovina jedcev riža.
Riž je tudi pridelek tistih ozemelj, ki so gosto naseljene. Ta rastlina potrebuje ljudi in še zelo mnogo ljudi, ki morajo zanjo skrbeti in trpeti, zlasti potrebuje mnogo ljudi, kadar je dozorela. Riža ne moremo dati v brazdo v velikem zamahu ali ga celo saditi s sejalnim strojem, temveč 8a moramo vložiti v blato preplavljenih rižnih polj in ko je začel kaliti m poganjati kore-u.'ne, je treba presaditi mlado riževo rastlino na močvirno polje in jo tam z roko-sadiko za sadiko — vsaditi. Prav tako je treba porezati vsako posamezno steblo, na katerem na hajamo zrela zrna. Stebla morajo namreč ostati in jih pokosimo šele kasneje ter uporabimo za riževo slamo.
Azijci ne poznajo kruha, ki tvori Evropejcu osnovo njegove prehrane. »Peščica riža«, ki jo prišla že v pregovor, zagotavlja Azijcu obstoj. Toda ne samo to, da mu zadostuje samo riž. ampak tudi to, da se zadovoljijo dolgo časa z neznatno količino hrane, so velike prednosti Azijcev. To omejevanje vzhodnega človeka v prehrani, ki dosega neverjetno majhno količino, pomeni nekak njegov življenjski «ri-standard«. Ta peščica ri-
no človeka, toda zadostovala jim je, da so se skoro docela otresli «evropskega varuštva« in da si je svetovna politika nekdaj vsemogočnega Zahoda prav na tem Daljnem vzhodu polomila zobe.
Gosto naseljene pokrajine Kitajske, Indije in Japonske producirajo sicer pretežno množino riža na vsej zemlji, toda njihovo prebivalstvo po-užije tudi največji del svetovnega riževega pridelka, ali celo to, uporabijo ga mnogo več kakor pa ga v njihovih deželah lahko zraste. Primanjkljaj so uvažali iz Siama, Birme in Indokitajske, kjer je proizvodnja mnogo večja, kakor pa potrošnja. Zato ima tisti, ki je lastnik ali ki ima v oblasti te dežele in izvaja nanje vsaj politični vpliv, tudi neposreden vpliv na prehrano Daljnega vzhoda. Kdor pozna te gospodarske pogoje, kdor ve kdo razpolaga z rižem in kako ga je treba razdeliti med narode Vzhodne Azije, ta bo tud; razumel vso bhrbo raznih
za premoč v teh kra-i kar pomeni; da bi jo morala povečati. To seveda ni tako enostavno, ker je treba, kakor smo že slišali, obdelovati rižno rastlino individualno in je težko doseči uspehe z metodami, pri katerih bi uporabljali stroje/ K,	.	.	...
To je nemogoče vsaj za daljšo dobo,- ker še je treba ozirati tudi na tradicije azijskih ljudstev,; ki hi. jih ,bilo težko privaditi na strojno| obdelovanje. .
Po mišljenjO strokovnjakov bi bilo tnogoče doseči zngj)j,$> izboljšanje rf^dih /žčtev tedaj' ako Joi upprabljali.. boljša sej. mena. Tako so se zbrali ' zastopniki dvanajst azijskih držav in Sicer: Indije, Pakistana. Birme, Kambodže, Ceylona, Siama ali Tajske, Indonezije, Laosa, Malaje, Vietnama, Filipinov in Japonske ter sklenili, da bodo skupno delali na tem., da bodo organizirali izboljšanje rižnega semena. Na poskusni postaji v Cuttacku v
jih in za nadvlado nad narodi, ki jedo riž in so odvisni od njega.
Prebivalstvo Azije stalno narašča, kakor narašča na splošno prebivalstvo vsega sveta. Padec umrljivosti dojenčkov, pobijanje nalezljivih bolezni, povišanje starostne dobe pomenijo tudi, da potrebujejo ti narodi več prehranjevalnih sredstev. Za Azijo, kjer živi 70 odstotkov ljudi od riža, pomeni to: pridelati moramo več riža!
Rižni pridelek Azije pa se ni povečal, temveč je še padel. Azija, ki je še pred letom 1938 riž izvažala, mora danes riž uvažati. Rižni nasadi so zelo občutljivi in sb odvisni od kompliciranega namakalnega sistema, ki mora brezhibno delovati, če hočemo doseči dobro letino riža. Kakor hitro nasade opustimo ali zanemarimo, kakor na primer v vojni, jih je nemogoče obnoviti kot na primer niive, na katere sadimo krompir.
2e nad dvajset.let pa divja v Aziji vojna, ki na. Kitajskem od začetka sovražnosti z Japonsko še ni prenehala; vojna je v Zahodni Indiji, kjer so najznamenitejša rižna polja in vojna ne neha na Koreji, ki je imela vsa zadnja leta vedno večjo letino ter je lahko izvažala velike množine riža. Danes pa je treba uvažati riž za Korejo iz Južne Amerike, če hočemo obvarovati korejsko ljudstvo pred gladom. Prav ta-to je tudi v Indokini vedno manj rižnih polj, ker imamo tam kot v Birmi stalne boje ter kmetje ne morejo delati. Izpadel je tudi ves pridelek riža na otoku Formozi, ki znaša letno nad poldrugi milijon ton, ker uporabi vso proizvodnjo Cangkajškova vojska, k' je še vedno zbrana tamkaj. Isto tako je padla proizvodnja riža v Indoneziji, kjer je znašala nekoč nad devet milijonov ton. Medtem ko je vse do zadnjih let Indonezija riž izvažala, ga ima danes za prehrano svojega prebivalstva najmanj okrog milijon ton premalo.
Azija potrebuje približno sto milijonov ton riža, če hoče kriti svojo letno potrebo, njena celotna proizvodnja pa dosega največ 80 milijonov ton,
Indiji delajo že prve poizkuse; križali so naijireč rižno rastlino, ki so jo vzgojili iz dveh najboljših semen in sicer iz vrste, japonica, ki jo pridelujejo predvsem na Japonskem, na Koreji, Kitajskem in v E-giptu ter iz vrste Jindico, ki jo gojijo v Siamu, Birmi. Indokini, na Jgvi in Filipinih. Na Japonskem pridelajo namreč okrog 2500'kg riža na hektar, v Siamu pa samo 1000 kg ati v Indiji celo le 900 kg na isti površini. Japonske vrste rižne...rastline pa ne, morejo kfatko in malo presaditi v Indijo, ker uspeva samo v 'mrz-lejšlh“krajih.'	rum	a»j
Tako čakajo azijski narodi na ugoden izzid tega znanstvenega poiz usa. Toda do tedaj bo ie vedno stražil glad in borbe se bodo nadaljevale za rižne nasade na velikih rekah na Indokitajskem in še vedno bodo morali čez oceane dovažati. riž tja, kjer je doma; v Vzhodno Azijo!
Za boljšo prehrano sveta. — Ta skupina proučuje zboljšanje riževe kulture v Indiji pod pokroviteljstvom devet držav mednarodne komisije za riž FAO.
						
Razvoj	letala
Potniška letala »Comet«. ki so v službi letalske družbe BOAC in vežejo London z Johannesburgom, Colombom in Singapurom, preletijo tedensko nad 130.000 krti. To je najboljši odgovor, ki ga je Anglija lahko dala črnogledom, ki so bili še pred nekaj meseci prepričani, da je uporaba reakcijskih motorjev za potniška letala nemogoča.
Dokler. #Comet» v praksi ni pobil takih trditev — in dokler letalska družba BOAC ni dosegla precejšnjega dobička na progah, na katerih letajo «Cometi» — je bilo kaj malo ljudi, ki so verjeli v možnost prevoza potnikov z reakcijskimi letali. Zdaj pa se je mnenje o tem temeljito spremenilo, vsaj č« sodimo po naročilih, katera stalno prejema tovarna de HaviPand za nove, še boljše vrste «Cometov». Zato, razprava ni omejena več na to, če se promet z reakcijskimi letali splača ali ne, temveč maramo računati s proizvajalnim načrtom tovarne in
ž» ne nudi Azijcem raja na 1 datumi dobav.
zemlji, povečini jim ne nudi I Nedvomno bi se s serijsko
niti življenja, ki bi bilo vred- izdelavo «Cometov» povečal
ne samo izvoz, temveč tudi letalski ugled Velike Britanije v svetu. Nedavno je ravnateljstvo tovarne de Havilland naznanilo, da so že izdela!’ dolgoročni načrt za serijsko proizvodnjo, ki ga bodo pričeli izvajati,	bodo	dobili	do-
volj naročil. Pri tem je treba upoštevati tudi čas, ko bodo morale letalske družbe obnoviti svoj letalski park, ter povečanje letalskega prometa in s tem v zvezi potrebo po večjih letalih z večjim dosegom.
Glede na velik uspeh «Come-ta» na vseh treh progah (iz Londona v Johannesburg, Co-lombo in Singapur) bi lahko dobila tovarna de Havilland temu primerna naročila. Vsega skupaj pa ima naročenih samo 21 «Cometov Series One«. Podjetje namreč ve, da pomeni izboljšani 44-sedežni #Co-met Series Two» z večjim dosegom in plačujočim tovorom za mednarodni trg mnogo boljšo reši lev. Ce bi imela tovarna v delu polno »Cometov Series One«, bi to zavleklo proizvodnjo «Cometov Series
Tvvo«. Zato so končali serijsko proizvodnjo «Cometa Series One« in uredili strojni park za serijsko proizvodnjo «Co-meta Series Two» v neki tovarni v Severni Irski. Prve dobave te vrste «Cometa» je zagotovila družba za leto 1954. Ko bodo -začeli izdelovati «Co-mete« tudi v tovarni v Hatfiel-du, bo dosegla proizvodnja 1955. leta 70 letal letno.
Nobene verjetnosti ni, da bi prišel do takrat v promet kakršenkoli «Cometov» tekmec, tudi ne glede na število letal, sposobnost ter z redno službo na letalskih progah pridobljene izkušnje s «Cometi». Čudno je predvsem to, da se bo moral «Comet Series Two» boriti ne toliko s tujo konkurenco, pač pa s svojim naslednikom istega imena, 78-sedežnim «Cometom Series Three«. Za to novo vrsto «Cometa», ki bo luksusno letalo za 58 potnikov, ali pa «Aerobus« z 78 sedeži, se bodo verjetno zanimale mnoge letalske družbe, zlasti če upoštevamo, da bo tovarna dobavila prva letala te serije že leta 1956 in to naj-
več do 50 letal letno, medtem ko se bo leta 1958 proizvodnja povečala na 70 letal letno.
Od letalskih družb samih bo torej odvisno, če se bodo odločile za tisto, kar je danes najbolje — za «Comet Series Two», ali pa za tisto, kar bo jutri bolje — «Comet Sejies Three«. Čeprav je med prvo in drugo vrsto letala samo dve do tri leta razvoja, so se glede na hitro rast svetovnega letalskega prometa mnoge letalske družbe, med njimi BOAC. odločile za «Comet Series Two». Do takšne odločitve bodo prišle verjetno tudi vse tiste letalske družbe, ki bi si rade pridobile praktične izkušnje z reakcijskimi potniškimi letali. Vsekakor bo verjetno že kmalu razvidno iz knjige naročil, katera vrsta »Cometa« bo na prvem mestu. Določeno število letal bodo zgradili po posebnih željah naročnikov, toda glede na to, da stane vsako letalo približno 750 milijonov lir bodo skušali čim bolj omejiti izdelovanje letal po posebnih načrtih.
Ne glede na delitev proizvodnje obeh tipov računajo, da bo družba de Havilland v prihodnjih šestih letih izdelala nad 250 aCometov«. To pa zadostuje za kakršno koli serijsko proizvodnjo.
Naj navedemo v dokaz doseženih uspehov le en primer. V dolini Rio Doce, v Braziliji, v enem od najbogatejših rudarskih področij sveta, so po tem programu s kontrolo malarije, izboljšanjem sanitarnih naprav in stalno službo v zdravstvenih centrih izboljšali življenje 300.000 prebivalcem. Tri večja mesta so dobila vodovode, kanalizacijo in zdravstveni center. V letu 1945 je za tifusom umrlo 42.3 oseb od 100.000 prebivalcev. v treh letih so z navedenimi izboljšanji znižali to število na 3.2. Malarijo pa so v celi dolini popolnoma zatrli
Osebje ameriške zdravstvene službe je doseglo zlasti pomembne uspehe v boju proti trahomu v Burmi, Indokini, Indoneziji, Perziji in Siamu, poleg tega pa še v raznih deželah v boju proti malariji. Druge skupine so delale za izboljšanje mestnih in podeželskih sanitarnih naprav. V Grčiji so na primer izboljšali dobavo vode v nad 400 krajih in s tem izločili nevarnost bolezni, ki imajo svoj izvor v okuženi ali slabi pitni vodi. Navedena zdravstvena služba pomaga zdaj s svojimi tehniki pri izvajanju zdravstvenih načrtov v 15 deželah, v Grčiji. Turčiji, Burmi, Indokini, Siamu, Indoneziji, Perziji, Liberiji, Indiji, Izraelu, Libanonu, Transjordaniji, na Formo-z . na Filipinih in v Libiji,
Rockefellerjeva ustanova je nedvomno najbolj delovna zasebna organizacija, ki se v svobodnem svetu bori proti boleznim. Znana je njena kampanja proti glistavosti po vsem svetu, njena zasluga je, da so izumili uspešno posebno cepivo proti mrzlici. Rockefellerjeva ustanova je zdravstveni službi pomagala z opremo in drugimi pripomočki v 68 državah in je do zdaj v te namene izdala nad 94 milijonov dolarjev.
Celokupni napori na tem področju so prinesli novo življenje in novo upanje stotinam milijonov prebivalstva na svetu.
* * *
PENICILIN — ODKRIT 2E V PREJS. STOLETJU V RUSIJI
Polotebnov in Monosejev sta znanstvenika preteklega stoletja, katerih zasluge je radio Moskva odkril pred nekaj dnevi. Ne gre za malo zadevo: Polotebnov in Monosejev sta bila zdaj odkrita, ker sta že leta 1875 odnosno 1882 odkrila plesen, iz katere pridobivajo danes penicilin. Odkritje penicilina je, kot pravi zdaj radio Moskva, torej že 70 let stara moskovska iznajdba. Čudno je le. da ves ta čas ni-•mo nikoli videli ruskega ali sovjetskega penicilina niti pri nas niti v Moskvi^
* * *
NOVO SREDSTVO
PROTI M-RSKl BOLEZNI
Družba Parker Davis, and Comp. je ta tirfer objavila", "da se ji je posrečilo najti novo zdravilo proti' TrftžrSld’bofeZni.’ Z novim zdravilom, ki se imenuje «bonadrv! hyoscine», so dosegli razveseljive uspehe pri gojencih neke ameriške letalske šole.
Citatelji in naročniki!
Uprava „PKIMOKMvUGA UNEVJNIKA‘* je sklenila darovati tistemu, ki postane nov naročnik pred l. januarjem 53, ali kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1953, v znesku L 3200.- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig:
1. SLOVbISSKb SAROUISb PRAbLJICb
2. France Bevk: IZRRAM SPISI, I. del
3. Jože Pahor: HOUIb PO ZEMbj! SEM
l\Asl
4. Fran Šijanec: AbBERl SIRK
5. Feigel-Nanut: BEISbŠKA SbOVEMJAl
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v Italiji.
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA"
je nafefuu dat ta 'jhMavia
Lir
Defor: , ROBINSON, broš. ........ 250,—
Valjavec: ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, broš. . . . 200,—
Bevk F.:	PESTERNA, polplatno............... 220,—
Bevk F.:	GRIVARJEVI	OTROCI, polplatno . . 280 —
Vandot I.: KEKEC, broš...................... 250	—
TRI HČERE, pravljice, broš................,	230.—
GLEJTE JIH. MATEJE, polplatno ...... 250 —
SLIKANICA, broš. . .	.....	,170.—
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN V SESLJANU.
AIIIIIIiilllfIHIIIIItllHIIIlllllHirilllllllilllllllililll lllllllllllllllllllllllllltlllllllllllilllllllllllllllllllllilllll IIIIIIIIIIIIIIhNril llllllilllllllll|llllllllll‘i£
I NOVOST!
NOVOST! i
Ile^a 'Vida
DRAGO PETKOVŠKK
RADIJSKE PRAVLJICE I
Ilustracije: prol. (»KOM
pitata 'fesdea
\JV /?hildav-ri na iadiu
| NAJI.KPČK 5IIRI.AVŽFVO I>\ltII.O VRI VKIH IX M4MM! f
| DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN V SESLJANU	f
^iiinimiiitiitiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiHinimiiimtiiiiiimiiiiiiimiiitiiimitntmiiiimiiiiiiimiiiiititiiitimiiiiiiiiHimiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiTiiiF
/hda dinika-	datito.
Zopet te bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa, kaj bi hotel dobiti V dar. V obeh primerih — če boš daroval ali pa prejel dar — bo najbolje, da si izbereš lepo
mladinsko knjigo.
I I r\	r*	» i	p	Vremenska napoved za danes:
l/ W	J-	n«	la	Pretežno	oblačno, z nespre-
f |\LfVl	L	mcnjeno	temperaturo. — Včerajšnja	najvišja temperatura
v Trstu je dosegla S.6; najnižja 4.2 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
5. DECEMBRA 1952
M
j:
i-
n*
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00:
Obisk pri Wolfgangu Amedeusu Mozartu. — Trst II.:	18.15:
Brahms: Sonata v d-molu. 18.35:	Seint	»aens.
Koncert za čelo in orkester. — Tret I.: 21.05. & m-fonični koncert, dirigira Bruno Walter - prenos Rima. — Slovenija: 22.15: Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru.
RAZGOVOR STEVENSON-TRUMAN ODOBRITEV NOVEGA DELAVSKEGA ZAKONIKA
Znatno zvišanje plač Egipt izgublja potrpljenje ameriškim radarjem
V znak protesta proti I rumanovi odločitvi, je odsto pil predsednik urada za stabilizacijo plač. (JIO se zavze ni a za čim tesnejše sodelovanje med ZDA in Evropo
ATLANTIC C1TY, 4, — Po ostrem trenju med različnimi sindikati, ki pripadajo CIO, je bil na današnjem kongresu te največje ameriške sindikalne organizacije imenovan za predsednika CIO Walter Reuther, dosedanji predsednik sindikatov avtomobilske industrije. Kakor znano, je bilo mesto predsednika CIO izpraznjeno s smrtjo Philipa Murraya. Reuther je tako zmagal nad tekmecem AHanom Hagiooo-dom, podpredsednikom izvršnega odbora CIO.
VVASHINGTON, 4 — Adlay I mora uresničevati tudi pori-Stevenson je imel danes že na- I tivni gospodarski program po-
Novi zakonik še nadalje prepoveduje stavke, dovoljuje pa ustanovitev splošne delavske zveze - Radio Kairo se pritožuje nad Angleži zaradi sudanskega vprašanja
javljeni razgovor s predsednikom Trumanom. Ob zaključku sestanka je izjavil, da sta bila popolnoma sporazuma glede tega, da se ne bosta upirala programu generala Eisen-howerja. S predsednikom Trumanom, je dodal Stevenson. meniva da ge morajo interesi stranke podrediti koristim države m splošnega blagostanja. Nimamo namena vplivati na demokratske parlamentarce v kongresu, r.aj ovirajo in spravljajo v nevarnost program nove uprave, ako bo ta program v skladu s principi na|e Stranke.
Predsednik urada za stabilizacija pleč Archibald Cox. je danes podal ostavko v znak protesta proti Trumanovi odločitvi, ki zagotavlja rudarjem povišek plače za .1,90 dolarja dnevno. Cox je izjavil, da je predsednikova odločitev v na. sprotju $ priporočili ameriških uradnih organizmov.
Z omenjeno odločitvijo predsednika Trumana bo dosegla minimalna dnevna plača ameriških rudarjev 18,2 dolarja. Poleg tega imajo rudarji pravico zahtevati zaostanke od 1. oktobra. Urad za stabilizacijo plač se je upiral poviškom, češ da bi tako visoka številka nepopravljivo prejudicirala program za stabilizacijo, toda Truman je domneval, da je povišek potreben za preprečenje stavke v vsej državi ravno v trenutku, ko bo prišlo do prenosa oblasti v Beli hiši.
Na letnem zborovanju ameriške sindikalne organizacije C o so včeraj soglasno sprejeli resolucijo o ameriški zunanji politiki v kateri se CIO zavzema za čim tesnejše sodelovanje med Združenimi državami m Zahodno Evropo, da bi si lahko ta ustvarila primerno obrambo in ozdravila svoje gospodarstvo.
V resoluciji odobravajo ame. riško pomoč tujini po zakonu o vzajemni pomoči, po četrti točki in drugih načrtih pomoči. hkrati pa izražajo svarilo, da v Združenih državah ne smejo narobe razumeti visoke evropske proizvodnje zadnjega časa, ki je precej prekosila raven proizvodnje iz leta 1938. češ da to ni zanesljiv ddkaz, da je Zahodna Evropa že sposobna zadostiti svojim vojaškim obveznostim in si hkrati ohraniti zdravo notranje gospodarstvo, Samo zdravo gospodarstvo posameznih evropskih držav lahko obvaruje te države pred resnim gospodar, skim poslabšanjem in pred političnimi pos'edicami takega poslabšanja. Gospodarsko poslabšanje bi pomenilo prav tako hudo nevarnost kakor oboroženi sov:etski napad,
V resoluciji je nadalje rečeno, da mora Amerika okrepiti svojo oboroženo moč, da lahko varuje mir, poleg tega pa
Splošne volilve v Iraku
KAIRO, 4. — Iraški poslanik v Kairu je izjavil novinarjem, da bodo čez tri masece v Iraku splošne volitve. Poslanik je zanikal vesti, da se namerava bagdadska vlada priključiti načrtu o skupni obrambi Srednjega vzhoda.
moči tujini, ker pomeni to naj večje upanje, da bo mogoče preprečiti novo totalno vojno.
Kar se tiče Koreje, pravi re. solucija, da CIO iz vsega srca podpira stališče Združenih držav in ZN proti tamkajšnjemu, <,d Sovjetov naščuvanemu napadalnemu imperializmu. Prav
KAIRO, 4. — Vlada ministrskega predsednika Nagiba je načelno odobrila novi delavski zakonik, ki prepoveduje stavke, dovoljuje pa ustanovitev narodne delavske konfederacije. Predvideva se, da bo zakonik dokončno odobren v nedeljo.
V Egiptu so že več let prepovedane stavke in ®°vl zakonik bo samo potrdil veljavnost tega ukrepa. Novoat predstavlja pooblastilo za ustanovitev splošne delavske zveze, ki je bila v prejšnjih sindikalnih odredbah prepovedana, Novi zakonik predvideva tudi stalna delavska razsodišča, ki bodo morala izrekati razsodbe najkasneje v treh mesecih po začetku razprave.
Radio Kairo je sinoči izjavil,
PARIZ, 4. — Francoski statistični urad računa, da bo število francoskega prebivalstva ob zaključku leta doseglo okrog v neskončnih pogajanjih z An- 42,733.000.000 ter se s tem po-glijo o bodočnosti Sudana, večalo za 305.000 v primeri s nju v zadevah skupne obrambe. Egipt, zatrjuje oddaja, je 3. no-1 preteklim letom.
pomoč0bliseve8rnCoa°an?skTOŽno- EgiPt *UguW» P°trpljenje» brambni organizaciji in izraža željo po stalnem napredova-
vemtora posla) v London memorandum o tej zadavi, toda razgovori se vlečejo še vedno >n Angleži zahtevajo pojasnila brez konca in kraja. Ob zaključku pripominja radio Kairo, da zeli Egipt »poročiti Sudancem, da zakasnitve v rešitvi tega vprašanja niso krivi Egipčani.
Egiptovski finančni minister Abdel Gelil el Elmari je sinoči izjavil, da bo egiptovska vlada omejila uvoz s področja funta-šterlinga, dokler se ne bo izboljšal položaj egiptovskega funta.
Neprilike urednika
lista „National Zeituog"
BERLIN, 4. — Odgovorni urednik lista .National Zei-tung», ki izhaja na sovjetskem področju Nemčije, Walter Grie-pernau, je bil odstavljen in verjetno aretiran. Kakor znano, je list 28. novembra objavi! nekaj vrstic v albanščini ter dodal naslednji prevod:	»Al-
banski narod se zahvaljuje velikemu Stalinu za osvoboditev Albanije*. Kasneje pa se je ugotovilo, da je imel stavek, sestavljen v albanščini v resnici naslednji pomen: »Albanski narod se bo osvobodil Stalinovega suženjstva*.
Ime Griepernaua je izginilo s seznama sodelavcev lista.
INEPOMEMBNA PINATEVA ZMAGA V SKUPŠČINI
Glavne težave prihodnji teden
Trije mrhi in 17 ranjenih
v italijanski železarni
GENOVA, 4. — V železarni »Cornigliano Sci* se je pripetila danes huda nesreča. Nenadno je namreč eksplodirala cev ogrevalnih naprav, pri čemer so izgubili življenje trije delavci, 17 pa je bilo ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnico v Sanpierdareno; 6 od teh je zelo poškodovanih. O vzrokih nesreče je bila uvedena preiskava.
Današnja zaupnica Pinayevi vladi se je nanašala zgolj na upravni pošto pek - Predsednik bo skušal jutri z obširnim poročilom pojasniti položaj
PARIZ, 4. — Francoska narodna skupščina je pri glasovanju Z8 proračun bodočega leta izrekla zaupnico ministrskemu predsedniku Rinayu. Pinayeva vlada je pri tem dobila 314 glasov, nasprotnih pa je bilo 207 glasov. Kakor je zahtevala vlada, je skupščina odločila tudi, da se začne takoj z razpravo o finančnem zakonu.
Glasnik socialistične skupine Charles Lussy je pred glasovanjem izjavil, da njegova skupina ni sporazumna ne z vladnimi metodami ne z načinom uporabe teh metod, nakar je prebral tekst cenzurne resolucije, v kati kritizira socialistična stranka rezultate vladne gospodarske politike.
Okrog 90 poslancev, v glavnem golistov, se je vzdržalo današnjega glasovanja. Radikalci, zmerni konservativci in odcepljeni golisti so volili v prid Pinayu, kominformisti in
K’ ‘ --	  -
iiiil .............................................
:■
IBKRKČm HOll-i: PORAŽEHlURt/ PH0TI .IHr.OSLMlJl
7 sovjetskih nogometašev v zaporu zaradi poraza
Ugledni finski list vHelsin-gin sanomat* je objavil vest, katero so tuje radio postaje poslale v eter z velikim zgražanjem: sedem članov sovjetskega olimpijskega moštva je V zaporu zaradi izgubljene tekme proti Jugoslaviji. Po vesti «Helsingin sanomatn, ki je običajno dobro obveščen o razmerah svojih vzhodnih sosedov, je aretirana cela ožja o-bramba, oba krilca in Nikolajev v napadu.	|
Najbolj obtožujejo branilca ' Njirkova in srednjega krilca Bašaškina. Bašaškin se je boril z vsemi sredstvi. Rušil m metal je nasprotne igralce. Angleški sodnik ga je opominjal, vendar ga je pustil, da je rušil jugoslovanske napadalce do konca. V tem rušenju je zakrivil enajstmetrovko, katero je Bobek spremenil v gol Sedaj je Bašaškin esaboter, ker je baje hote izzval ta gol*.
Prav tako je obtožen sabotaže tudi branilec Njirkov. Ov je obdolžen po vesteh «Helsin-gin sanomata», da je namerno usmeril močan strel jugoslovanskih igralcev proti svojemu golu.
Napadalec Nikolajev je krtv da ni dosegel gola, katerega je bilo treba doseči. In tako po vrsti vsi ostali
Kot kaže se je s tekmo v Temperih končalo razdobje sovjetskega nogometa. Razpustili so klub državnega prvaka CDKA, spravili v zapor sedem reprezentantov. Ubogi, fantje na ta način je pojasnjen njih nadčloveški napor na prvi tekmi, ko so izenačili tri gole deficita, Ko je (lovek pred dejstvom: zapor ali zmaga, da ose iz sebe, celo več kot zmore.
Podpora teniškim talentom za večfo savo Anglije
LONDON, 4. — Angleška teniška zveza je odobrila posebne fonde za pomoč mladim igralcem. »Niso več taki časi
— je dejal tajnik zveze — da bi mladina na svoje stroške lahko gojila kriket in tenis. Zato apeliramo na vse tiste, ki jim je pri srcu moč angleškega športa, da g svojimi prispevki sodelujejo pri našem naporu. Poleg tega rabimo tudi take ljudi, ki bi sprejeli na delo mladeniče, ki jih bomo izbrali in bodo morali ostati v Londonu.*
Z vseh vetrov
O V Španiji so športni novinarji iznašli, «po,dgol». To je Strel na vrata, ki zgreši gol,
in. ga vratar ne bi mogel uspešno ubraniti. Tako se lahko tolažijo moštva, ki so izgubila, z naslovom v listu: zmagali so s sedmimi spod-goli» proti trem pravim golom.
O V Angl ji se še niso pomirile polemike zaradi sodnika, ki je povabil igralca,
spretnega driblerja, naj neha s svojim žonglerstvom, ker gre s tem na živce nasprotniku. To se je zgodilo v polfinalni tekmi za Škotski pokal.
O Vedelo se je, da obstaja rivaliteta med filmom in televizijo. Kar pa se je zgodilo na neki francoski tekmi, presega vse meje. V kinu so lahko gledali gol domačega moštva, ki je bil regularen, televizija pa je prikazala, da je isti gol nepravilen zaradi off-sidea. Je mar objektiv postal neobjektiven?
O Sin očeta, slab poklic! Bill
llaii Sleenbergen potrdil m «mv anvsm mhiu miabi m«
nadmoč v Argentini
VILLA DOLORES, 4. — Belgijec Van Steembergen je zmagal v osmi etapi kolesarske dirke »Po Argentini*. Na progi San Luis - Villa Dolores Je pustil za seboj Francoza Tes-seira, Argentinca Benedettija in Varisca ter Italijana Loglija, medtem ko so ostali zasledovalci prišli na cilj z večjo zamudo. Z dodatkom ene minute za prvo mesto Je Van Steen-bergen še povečal svoj naskok na lestvici. Vrstni red na njej je nespremenjen.
Košarka
Viareggio v Zagrebu
ZAGREB, 4. — Zagrebško košarkarsko moštvo Monterja je povabilo na gostovanje italijansko društvo druge lige Viareggio. Turneja naj bi bila 20. in 21. t. m.
Trifunovič in Gligorič izgubila v X. kolu
BEOGRAD, 4. — Rezultati
prekinjenih partij šahovskega prvenstva Jugoslavije: Božič -Andrič ponovno prekinjeno v nejasni poziciji, Puc - Kržišnik! 1-0, Djuraševič - Rabar 0-1 Udovčič - Milič 1-0, Gligorič -Djaja prekinjeno, črni ima boljše šanse.
Rezultati desetega kola: Ne-deljkovič - Krivec prekinjeno v remi poziciji, Djaja - Mata-novič prekinjeno v izenačeni poziciji, Milič - Gligorič 1-0, Vukovič - Udovčič prekinjeno v boljši poziciji za belega, Rabar - Bogdanovič remi, Kržišnik - Djuraševič remi, Plrc-Puc remi, Andrič - Trajkovič prekinjeno v boljši poziciji za belega, Ivkov - Božič remi, Fu-derer * Trifunovič 1-0.
AVTOMOBILSKI RAID PO VSEI EVROPI Ih PRtlZKUŠHIO STROJA
S. Moss unzil včeraj skazi naša masla
TRST, 4. — Angleški avtomobilski dirkač Stirling Moss, ki vozi na svojem stroju »Super Snipe* po vsej Evropi, je danes bil v Trstu. Na devinski blok je privozil ob 14. uri. Britanski as je imel več kot pet ur zamude. Včeraj ob 18. uri je zapustil Zuerlch in prešel avstrijsko mejo. Nepredvidena zamuda je nastala pri vožnji preko zametenih avstrijskih gorskih prehodov.
Stirling Moss je iz Devina
Dodgin, trener Fulhama je zavil proti Opčinam, kjer je
izločil iz prvega moštva izvrstnega igralca, ki je bil kriv, da je sin trenerja. Posebna komisija, sestavljena iz navijačev kluba, je službeno protestirala pri očetu, ki se je bal, da bi ga obtožili forsiranja lastnega sina.
za krajše obdobje prešel državno mejo med Svobodnim ozemljem in Jugoslavijo in se nato zopet vrnil na Opčine. Tu so mu pripravili obilno kosilo. Proti 15. uri je Moss nadaljeval svojo pot proti Veroni.
Kot je znano, so Stirling
Moss in pomočniki-piloti Le-slie Johnson, David Hupherey in John Cutts odpotovali v torek ponoči iz Osla z namenom, da prevozijo 5966 km skozi dvanajst držav. Izbrali so si naslednjo progo: Iz Osla na Švedsko skozi Nemčijo, Belgijo, Luksemburg, Francijo, Švico, Avstrijo, Italijo do STO, od tu kratek izlet v Jugoslavijo nato skozi Trst zopet v Italijo, Francijo in Španijo do Lizbone, kjer je cilj tega zanimivega potovanja.
Dirkači menijo, da je najtežji del proge končan. Na najhujše zapreke so naleteli včeraj ponoči. Zamudo bi lahko povzročil edino še prehod iz
Stanje po desetem kolu: Fu-derer 7,5, Puc, Pirc, Trifunovič 6,5, Ivkov, Milič 6, itd.
V tem kolu sta posebno važna dva rezultata:	Trifunovi-
FUDERER
čev poraz proti Fudererju in Gligoričev proti Miliču, Fude-rer se je tako povzpel na prvo mesto, Gligorič pa je izgubil
kontakt z vodečimi.
Bo prišlo do dvoboja
Robiason Turpin ?
LONDoNi 4. — Menažer Sol-mons je izjavil, da bo organiziral v Dublinu match za svetovno boksarsko prvenstvo srednje kategorije med Sugar. jem Robipsonom in Randol-phom Turpinom, Izbrali so Dublin zaradi previsokih taks, ki so v Angliji in ker londonski White City Stadium ne more sprejeti nad 50.000 gledalcev. Kljub vsemu pa menažer še vedno upa, da bo lahko organiziral ta dvoboj v Londonu v tednu Elizabetinega kronanja.
Robinsonov menažer je izjavil, da bi njegov gojenec rad
Francije v Španijo. V Lizbono nastopil v Ameriki, da bi pa bodo prispeli pojutrišnjem, vseeno ob primernem zaslužku Avtomobil je izvrstno prestal prišel v času kronanja tudi v težko preizkušnjo.	(London.
socialisti pa proti.
Današnja zaupnica je imela zgolj značaj procedurnega postopka. Nanašala se je na takojšen začetek razprave o finančnem zakonu, ne pa na sam zakon. Pred dokaj težjo oviro se bo vlada znašla prihodnji teden, verjetno v torek, ko bo postavljeno vprašanje zaupnice Pinayevi vladi, ob začetku razprave o zakonskem načrtu. Njegovi lastni pristaši bi lahko takrat glasovali z opozicijo. Tako glasnik radikalcev kakor glasnik MRp sta izjavila danes, da njuno današnje glasovanje v prilog vlade še ne pomeni brezpogojnega pristanka na finančni zakon.
Takoj po glasovanju se je pričela razprava o zadevnem zakonu. Jutri bo govoril predsednik Pinay in v obširnem poročilu skušal pojasniti položaj.
V začetku razprave je poročal član Skupščinske finančne komisije Charles Barange in zatrdil, da je treba kljub znižanju cen v zadnjih mesecih, odpraviti še nekatere poglavitne vzroke gospodarske nestalnosti v državi. Barange je poleg tega poudaril, da medtem ko so se cene v prodaji na debelo znižale za 7,6 odstotkov, so padle v nadrobni prodaji samo za 2 odstotka. Dodal je, da je zato potrebna radikalna revizija v razdelilnem sistemu.
Zatem je Barange z zadovoljstvom ugotovil uspeh, ki ga je vlada dosegla pri zadržanju inflacijskega gibanja in s tem zagotovila franku precejšnjo stalnost. Potem ko je poudaril, da so davki leta 1952 vrgli državi 75 milijard frankov manj kakor je bilo predvideno in da je vlada potrošila 60 milijard frankov več ka-kqr je bilo v načrtu, je Barange kritiziral vladni načrt o davčni reformi
šali eksplozivne naboje na ka. terokoli točko na zemlji in jih zaredi višine poleta in silovue brzine ne bo mogoče zasledovati.
Kindelfaerger je nato dejal, da ameriška kakovostna izde lava na tem področju daleč nadkriljuje rusko množično izdelavo podobnih izstrelkov.
Družba »Republic Aviation Corporation* je včeraj izročila ameriškemu letalstvu prvi primerek reakcijskega lovca «Thunderstreak», Novo lovsko letalo lahko zakladajo z gorivom med poletom, prenaša lahko »majhne* atomske bombe in doseže nad 1100 km brzine. Izdelovali jih bodo po 10 dnevno.
25 žrtev c klona na Cey!onu
COLOMBO, 4. — Na polotoku Jaffni, t. j. na severnem delu otoka Ceylona, je v zadnjih dneh preteklega tedna divjal silovit ciklon, ki je uničil skoraj ves pridelek in povzročil smrt 25 ljudi. Uničene so bile številne ribiške hiše in stotine ribiških čolnov. Po pripovedovanju očividcev je prizadeto področje kakor da bi bilo bombardirano. Vse zveze s polotokom so pretrgane. Ti kraji so sedaj že drugič prizadeti. Kakor znano, je oktobra deževje povzročilo poplave na številnih področjih otoka in je bilo takrat uničenih nad 4000 stanovanj.
Po'ožoj v Indokini
HANOJ, 4. — Uradno je bilo javljeno danes zvečer, da so se bile silovite bitke ves današnji dan na področju Buičuja v delti Rdeče reke. Borbo so pričele gverilci, ki so jih francosko-vjetnamske sile obkolile pred tremi dnevi, o izidu bitke v Hanoj še niso prišle vesti.
V Nasanu je potekel ves dan dokaj mimo. Do poznega popoldneva letalstvo ni moglo posredovati zaradi slabih vremenskih razmer. Kasneje so francoski bombniki in lovci napadli Vjetminhove sile, ki so s svoje strani streljale z mož-narji na nekaj izpostavljenih položajev obrambnega področja, Končno poročajo s severne, ga področja pokrajine Thaj, da je prišlo pri Laičau do spopadov izvidnic.
Pooblaščeni krogi poročajo, da je na progi Sajgon-Ločing, in sicer 20 km severno od Saj-gona, eksplodirala v-eraj mina ki je povzročila dokašnjo škodo in hudo ranila »tiri vojake; eden od teh je umrl med prevozom v bolnico.
Z druge strani se je izvedelo da je eden izmed ujetih gverilcev potrdil vest, da vodi Vjetminhove sile v pokrajjni Thaj osebno glavni poveljnik gverilcev Ngujen Džap.
Švicarska otava oa Everesl
NOVI DELHI. 4. — Iz Kath-manduja prihajajo v Novi Delhi dokaj nasprotujoče si vesti o usodi švicarske odprave na goro Everest. Sodeč po nekaterih vesteh, naj bi se Švicarji že vračali in dosegli na povratku vas Sierpa, ki je oddaljena 273 km od Kathmanduja. Drugi zopet poročajo, da je slabo vreme prisililo odpravo do počasnejšega pohoda in da si je morala zaradi tega pripraviti novo taborišče, preden se bo povzpela na vrh Evere-sta. Nobena izmed teh vesti ne ve povedati, ali so Švicarji dosegli vrh ali ne.
KINO
V T K S T l
Rossetti. 16.30:	»VVlUamo	•	Ka‘
rabtnka*. J. Stevvart. Ezceisior. 16.00:	«Show
Ava Gardner, K. Grayson. Nazionale. 15.30: »Veliko Fenice. 16.00: «Otroci se ne vm-dajajo*, Lea PadfY?ni’„»/riška
Filodrammatico. 16.00; »Air kraljica*, K. Hepburn, B00* Arcobaleno. 16.00: gozdu*, R. Widmark, C.
Astra Rojan. 16.30: »Mikrofon k vaš*, G. Sofio, A-	i-,rja
Alabarda. 16.00: «Dva kn**r>*
upanja*, Maria F,ffnc* cuMvan* Ariston. 16.30:; «Družina & Armonia. 13.30:	«Ves	sv*	*
Aurora. 15.30: t.Amerikan«: v P*
rizu», G. KeHy. ^ Garibaldi. 15.00: »Andaluzija*, h Mariano. C. Sevilla.
Ideale. !«■<»	te-
mpero. 15 30: »Diplomatski ku-
rir». Tyrone WerM,icarj3 upa-Italia. 16.00; »D™ krajcarja »v-
nja», Maria Fiore.
Viale. 16.: »Prismuknjena Kino ob morju. lM°! ‘B*r“
m2K£ W
M^VOO: «^nik£
Savona. 15.00: »Mesto je svw»»'
m>», H. Bogart
Seco.o, »6-00:	\w
Ferroviario (S.	Kaye.
«Gcneraln4 inšpektor*- '	*
Vittorio Veneto. 15 me boš ubil*, J.	ps-
Azzurro. 15.00: »Samson ’
trrpoH-
lila*, H. Lamarr, V. Belvedere. 16.00:	»Proti
Hitlerjevi dediči
DUESSELDORF, 4. — Civilno sodišče v Duesseldorfu je odločilo, da je edini legalni dedič Hitlerjeve imovine n arnika davkarija. Sodišče je izdalo to razsodbo v zvezi z zahtevami nekega švicarskega založnika.
Medkonhnentatni ,,samo*eh"
SAN FRANCISCO, 4.	—
Predsednik severno - ameriške letalske družbe Kindelberger je danes izjavil, da bo mogoče zgraditi med kontinentalne «sa-molete*, ki bodo lahko prena-
Monnet napoveduje
Sku.-m trg za premog
LUKSEMBURG, 4. — Predsednik visoke oblasti pravno-govne in jeklarske skupnosti Jean Monnet je sporočil, da se la oblast pripravlja na otvoritev skupnega trga za premog, i,n sicer 10. februarja.
srbske in makedonske Kritiziral j,e nato nekatere pestr.i. 15.10
trditve, da bo prvi rezultat delovanja evropske skupnosti zvišanje cen za premog in jeklo zaradi uvedbe »mednarodnega davka*, in je dodal, da je glavni namen tega davka dobiti za visoko oblast kapitale, s katerimi bo premogovna in jeklar-
Marconi. 16.00: »Guliverj^a letovanja*.	J°"
Novo cine. 16.00: »k* nakov*, E. Fiynn.
Odeon. 16.00: »Orkan*, »•	^
Radio. 16.00: «Gianri '« proti nevidnemu »oveku».
RADIO
C O .V K '»'""‘.T 254.6 m ai> 117
PETEK, 5. -= ngu v
11.00 Obisk P1! *fwočil». meueusu Mcz-rtu. l*-	,,40 tX>-
14.30 Po svetu okrog. ^ Bee-mači zvekil. 17.30	»F«*-thoven: Uverture
lio». 17.40 Pesmi JU* r JbA narodov. 18.15 igr* .. ^ ta m*-iz Portoroža,	večeru«
lodija za Vas? 18 ./(taja: sti. 21.00 Li.erarna ® j 30 picSt-šeren In naše	za
te z nami. 23.10 GKrotila., noč. 23.30 Zadala ^
r k» * 'J'c.5eK
306.1 m »“ 9	, 12.10 Za
11.30 Lahki orl^4S Por<Ž!£ vsakega nekaj. 2A i7.30 F 14.15 Lahke V' na g.asba 18.1$	'	caen5:
vdWl8.35^ cert za čelo in °rK dni. I9:* sebneati in usode n ^eih
Pestra glasba. 19p„r0&ja. po radiu. 19.45 P	K«
Miklavževanje. 2100 1 ^(znorn turni razgledi. 21-'5. _ rontof glasba. 21.30 Zgodovma wjeM»-stva. 21.45 Glasba 1* vem 22.00 Iz koncertnih dvor«
ke Britanije. 23.15 P^1 '
1 “ “ *	*’ ,tijlr»-
11.00 Šolska ura: Dranj,MuJel-
na pove-t »SvčtilnlK* in M ,o, 15 ssohnova »Jesenska pesem*. Godalni orkes.er Carla Sr-
18.30 Operna glasba. 21.05J fomični koncert, dirigira ® VVaU-er — prenos iz Rima,
14 1. Ul K MIJA
327,1 m, 202,1 m. 212.4 & ^
12.00 Veliki orkestri IS^Ua-bavne melodije. 12.30 na-12.40 Solisti pojo slovenj* rodine pesmi. 14.40 "iLvdJf
akedonsW	^
 __________   Simfonični	i<£
izvajajo valčke in P0*,rij jj,
Drv.r.r.l rlr, ntl/ i
ska skupnost lahko dajala po- mu^ a^Spo ^ ^ „
22.15 Maurice Ravel: '*-,ro:
sojila premogovni in jeklarski industriji šestih držav čalnic. Razen tega lahko visoka oblast za nekaj časa daje odškodnino brezposelnim delavcem.
Popoldanski koncert. rodne psmi poje Tcfne-5»1 20.00 Egon Tomc: Ta^j5 nje-političnl pregled. -ri^jo ' be ruskih avtorjev i*VcO list Srečko Zalokar. 1(rtPHc parzer: Simpllclmus
  o* on	\
/s/Jlll
klavir in orkester v ..a 1*
Stravinski: Petrušk«. 5 leta.
je
221 PIC HUf II	mm
j 152 ^ j Prevedel prof. dr. I	'r. Bradač nun««
Na kozlu je sedel tretji mladem!", ki je hotel biti poznavalec govedi, in za njim je sedel star mož, ki je razumel gospodarstvo. Potem so zmerom pristopali ljudje s krščanskimi imeni v haljlnah in belih suknjičih. ki Jih Je sprevodnik neprestano vabil, naj zlezejo k njo-mu, in ki so poznali vsakega konja in hlapca povsod, koder so se vozili; in potem je prišel na vrsto tudi obed. ki je bil dovolj poceni, za pol krome za vsaka usta, ko bi ga le skromno število ust utegnilo pojesti. In ob sedmih zvečer so odšli gospod Plckvvick s svojimi prijatelji in g-ospod Dowler s svojo soprogo, vsak v svoje zasebno stanovanje v hotelu »Pri belem Jelenu«, nasproti zdravilnemu vrelcu v Bathu, kjer bi človek natakarje po njihovi obleki imel lahko za vvestmiititrake študente, samo da natakarji kvarijo iluzijo s tem, da se mnogo lepše vedejo.
Naslednjega jutra Je bilo *e skoraj po zajtrku, ko Je prinesel natakar vizitko gospoda DowlerJa. a prošnjo, da bi smel predstaviti svojega prijatelja. Takoj nato Je vstopil sam go. spod Dowlw in pripeljal svojega prijatelja s seboj.
Bil Je ljubezniv, mlad mož, nekaj če« petdeset, v svetlomodri suknji z blestečimi gumbi, v črnih hlačah ln kolikor mogo-
če ozkih skrbno i zloščenih čevljih. Na vratu mu Je visel na širokem trnem traku zlat monokel; v levi roki je stiskal zlato tobačnico in ne številni zlati prstani so se mu svetili na prstih in velika briljantna igla v zlatu mu je žarela na naprsmku. Dalje je imel zlato uro z zlato verižico in velikimi zlatimi pečatniki; v roki je držal upogljivo palico iz ebenovine s težko, zlato glavico. Njegovo perilo Je bilo snežnobelo, fino im naj-skrbneje naskrobljeno, njegova lasulja Je bila črna in nakodrana. Njegov njuhalni tobak je bila princezima mešanica, njegov parfum bouquet du roi- Na obrazu mu Je bil večen smehljaj in zobje so bili v tako vzornem redu, da je bilo celo od blizu težko razločiti prav od nepravih.
«Gospod Plckwick,» je rekel gospod Dowler, »moj prijatelj gospod Angelo Cyrus Bantam, ceremoniar Bantam, gospod Pickvnck. Blagovolite se seznaniti.*
»Pozdravljam vas v Ba-athu, gospod — to je res velika čast. Srčno vas pozdravljamo, gospod, v Ba-athu. Je že dolgo -- zelo dolgo, odkar niste pili tukajšnje vode, gospod Pickwiok, Zdi se ž« cela večnost, gospod Pickwick. Imenitno!*
S temi besedami Je prijel gospod Angelo Cyrus Bantam, ceremomar, gospoda Pickwlcka za roko. Ves čas Jo Je stiskal, zmlgaval z rameni in se neprestano klanjal, kakor da se res ne more odločiti, da bi Jo izpustil.
»Seveda Je že dolgo, odkar nisem pil tukajšnje vode,* Je odgovoril gospod Pickwlek, »kajti kolikor vem, nisem bil še nikoli tukaj.*
»Nikoli v Ba thu, gospod Plckw!ck!» Je vprašaj velemojster in začuden izpustil njegovo roko. »N koh v Ba-athu! Ha. ha! Gospod Plckwlck, vi ste navihan šaljivec. Ta je dobra, ta je dobra! Bravo, bravo! Ha, ha, ha! I-menitno!*
»V svojo sramoto pa moram priznati, da mislim to resno,* Je odgovoril gospod Ptckwick. »Rez ie nisem bil tukaj.*
«0, vem,* Je zaklical velemojster, »da da — dobro, dobro. Vi ste tisti gospod, ki smo o njem že slišali. Dobro, poznamo vas, gospod Pickwick, mi vas že poznamo.*
»To so poročila o sodni razpravi v teh prekletih časopisih,* si je mislil gospod Pickwick. «Vse so slišali o meni.*
»Vi «te tisti gospod, ki stanuje v Clapham Greenu,* Je na-daljeval Bantam, »ki je izgubil oblast nad svojimi udi, ker se je neoprezno prehladil po portskem vinu, — vi ste tisti gospod, ki se ga niso smeli niti dotakniti zaradi silnih bolečin in ki si Je dal poslati iz kraljevskega kopališča vodo v svojo spalnico v mestu, kjer se je kopal, kihal, in še isti dan ozdravel. To je l-menitno!»
Gospod Plckvvick Je sicer odgovoril na ta poklon, ta so mu ga vsilUi, a vendar ga je skromno odklanjal, izrabil ugodni trenutek, ko Je ceremoniar molčal, ter predstavil svoje prijatelje, gospoda Tupmana, Winkla m Snodgrasa, kar je ceremo-niarja nadvse razveselilo in počastilo.
»Bantam,* se Je oglasil gospod Dowler, »gospod Plckvvick in njegovi prijatelji so tujci. Morajo se torej vpisati. Kje je knjiga?*
«Zapisnik odličnih gostov v Ba thu bo danes ob dveh v dvorani vrelca,* Je odgovoril ceremoniar- »Boste tako prijazni in spremili na?« prijatelje v to krasno poslopje ter mi omogočili, da dobim njihove avtografe?*
«Z veseljem,* je odgovoril Dowler. »Toda predolgo vas že zadržujemo. Moramo že iti. Cez eno uro se vrnem Pojdiva!* «Nocoj Je ples.* Je pravil ceremoniar ln spet prijel gospoda Pickvvicka za roko ter se pripravljal k odhodu. »Plesi v Ba-athu so nebesom ukradeni trenutki, ki očarujejo z godbo, lepoto, eleganco, modo, etiketo in — in - glavno s tem, da mmajo vstopa trgovci, ki nikakor ne spadajo v ta raj tn ki imajo vsakih štirinajst dml svojo družbe v Guildhallu, kar je gotovo za-
nantatf
mmivo. Klanjam se, klanjam se!» Angelo Cyrus ^ vso pot ponavljal, da Je srečen, očaran, navdušen m no počaš’en! vstopil je v zelo elegantno kočijo, ki s pred vrati, im se odpeljal.	pnJa'
Ob določeni uri Je stopil gospod Pickvvick s sv0i,be ter 8 tel ji v spremstvu gospoda Dovlerja v družabne n.8vd“ vpisal v knjigo, kar Je Angela Cyra Bantama « ^ že PJ šilo. Vstopnice na večerno zabave bi bile morale	Je g
pravljene za vso družbo, ker pa še hiso bile 'zvrAn„ela cy spod Plckvvick razsodil - navzlic vsem protestom * dojn cer Bantama - da pošlje ob štirih popoldne Sama n‘ ^ncdll* moniarja v Queem Squaru. Potem so se nekoliko w ?n0 ^ mestu im si ustvarili mnenje, da Je Parkcva ulica ^ v?»s‘ dobna tistim navpičnim ulicam, o katerih se <•	so
sanja ln na katere za ves svet ne more zIest ’Stopnice-vrnili k »Belemu jelenu* ter poslali Sama P° v	na gi»
Sam Weller si Je lahno ln graciozno posadil	°,asl pfčw
vo. vtaknil roke v žepe pri telovniku ter kera	^joeJše
Queen Squaru, žvižgaje po poti nekatere najp	_ nrelice 1 ,
u, ~ » t ‘-D** J v	  Klin
dobne pesmi, prirejene za plemenito glaso harmoniko.
za orglice
Je ft
slan,
Dospevšl do številke hiše v Queen Souarm	taJcoj
1, je prenehal žvižgati in veselo potrkal n ,^ji jn s 90® je odprl lakaj z napudramo glavo, v sijajna no postavo.	vprašal	®	(j
»Al stanuje tukl gspud Bantam, kamarad-» j^^j lesk, Weller. ne da bi ga bil količkaj osupli oči o je sijal z lakaja v krasni livreji.	Odgov°r	18
«ZakaJ mliadi gospod?* se Je glasil z vi^ a
z napudramo glavo.
Nadaljdvanfe
Odgovorili uredniK STANISLAV MENKU - UHEUNIHTVO ULICA MONTKCCHI M 6 III nad. — Telefon »levllki «3-808 m «4-638. - Poitnl predal 802. - UPRAVA: ULICA SV	FRANČIŠKA St 20. - Telefonska Številka 73-38	- OGLASI, od	8.30 . 12 In od 15 • 18 - Tel.
73-38 — Cen* oglasov /.a vsak irm> vltlur v Sirim I -stolpca trgovsk- 60, 1 nantno upravni IUO. osmrtnlcr «0 iif — Za FLHJ ta vsak mn. Ilrlne I
Tisk* Tiskarski »aviui »TT
stolnra ra vse vrsle nglssnv no 10 dli.
Pndrut rtnrtra III A Pflllco 1-11. Tel. 33-82. — Rokopisi se ne vr»e»to
NAROČNINA: Cona A: uwse<na 360 Četrtletna UDU polletna 1700 celoletna 3200 lir
PoStnl rekotl rafti,, as STO ZVII Za lot n'»Ivo trtaSkega tiska Trst 11.837« — Z* Jugoslavijo: Agencija učim __	tlsu
Ljubljana Trg Revolucije 19 tel. 7009 tekofl rafun pri Komunalni banki * Ljubljani 8-1-90333-7 - trdila Založništvo •«*»*____________
Ir. red ijud repub Jugoslavija-	|nozemskega	T
Jugoslavijo:	Agencija	demokrati*	...g*	nZOZ