Sliha $ĄefoĄnega miro. Kakor o'e znano, fltoji svetovni mir na zelo šibkih nogah. Svetovna vojna in mirovne pogodbe so zapustile posebno v Evropi množine eksplozivnih snovi, poostrile gospodarsko krizo in na vsako sovražno priložnost preži pre napeta narodnost. Da bi preprečili izbruh teli vrelcev nevarnosti, so na delu vodilni mqžje vseh držav. Društvo narodov, haaško razsodišče, razorožitvena posvetovanja, kongresi narodnth manjšin, gibanje za ustvaritev evropskih združenih držav, več ali manj mednarodna gospodarska zborovanja, to vse še ni zagotovilo stalnega miru, pač pa poskus obvarovanja pred oboroženim obračunom. Vojna ni lzključena, pač pa otežkočena. V splošnem pa so ljudje le prepričani, da se je mirovnim organizacijam posrečllo, v zadnjem desetletju očuvati svet pred. oboroženim nastopom eden narod zoper drugega. To prepričanje je dokaz za slab člove&ki spomln. Velik časopis na Danskem se fle potrudil, da je prelistal zgodovino zadnjih 12 let in Je ugotovil, da je bllo od konca svetovne vojne do danes že 18 vojn. Glede vojnega prelivanja človeške krvi v zadnjih 12 letih nam naj služi v pojasnilo sledeči pregled: 1919. Belo-ruska vojna proti sovjetom. S velikih armad: Denikin, Wrangl, Judenič, Avalov-Bergmondt in Kolžak jt korakalo ob različnem času in iz raznih točk proti sovjetom. Neuspeh je znan, število v tej vojni padlili ni niti približno določeno. PoLjsko-galicijska vojna. En del po« prej avstrijske Galicije se je izrekel zš priklopitev k Ukrajini. Poljska je za>l sedla nato vzhodno Galicijo, vršili so se boji meseca marca in je prišlo do zasedbe Pinska in Lvova po Poljakih1. Vojna v osrednjeafriškem Afgant«' stanu se je odigrala' primeroma neopaženo, a je kljub oddaljenosti bojišča| tudi za politične cilije v Evropi važnet Aman Ullah, med tem slavni in pr$« gnani kralj, Je Izvojeval hltro po za^ sedbl prestola neodvisnost Afganista2 na od angleške nadvlade. Prva grško-turška vojna. GrSke če* te so zasedle mesto Smvrna v Malf Aziji in so potolkle začetkom julija pri Aidnl ostanke turSke arinade. 1920. Rusko-poljska vojna. Ta vojna, za svetovno najbolj krvava, je priCela f| vojnim pohodom poljskih in letijski^ Cet proti Rusiji. Dne 8. maja je prlSI^' do zasedbe mesta Kiew po Poljakih ilji je pričela mogočna ruska protiofenzt| va ob Diini. Spopadl so se vršili nai' dolžino 1200 km in je padlo samo litt poljski stranl 500.000 mož. Sovjetsk«? č&te so prodrle tik do Varšave, ko jf odvrnil popolen poraz posrečeni suneK ob reki Narew. Rusi »o se umaknillc prišlo Je do mira v Rigi. Poljsko-litavska vojna. Dne 9. okt<> bra so zasedle poljske čete glavno mesto Lltavlje Wilno. Novembra je biiij' sklenjeno premirje, konCnoveljavn! mir pa fie do danaSnjega dne ni btt sklenijen. Druga grško-turška vojna. Mosec^ septembra 80 korakale turSke četff zmagovito proti Armeniji in osvejila mesti Karsk ln Aleksandropol. Z mirom v decembru si je zasigurala Turčija znaten del Armenije. Zasedba Reke od Italije. Ta vojni pohod d'Annuncija in njegovili legijonarjev ]e bil eden najmanjšili, pa naj- f>olj "drznih. Mir v Rapallu je končal z odcepitvi.o Reke od Jugoslavije to •vcjno stanje. \ 1921. j Boji v Gornji Šleziji. Nemški prosto- j ivoljci so se spoprijeli s Poljaki v gornješlezijskem plebiscitnem ozemlju. Tretja grško-turška vojna. Koncem piarca so pričeli Grki z novo ofenzivo jproti Turkom v Mali Aziji in so zadeli Ha hud odpor. Kemal paša je bil prifcel veliko modernizacijo Turčije m je iahteval ukinitev mirovnega sklepa v ¦Ševres. V pozno ijesen leta 1921 se je jprSilo kruto krvoprelitje v Mali Aziji. 1922. Zmaga Turkov nad Grki. Avgusta In septembra so premagali Turki v raznih bitkah grške čete in grška armada je morala med strašnimi izgubami v pobegu zapustiti Malo Azijo. iTurki so zasedli Smyrno. Mir v Lausanni je zaključil novembra 1922 turiko osvobodilno vojno. Leti 1923 in 1924 sta bili za Evropo mirni, pač pa je divjala na Kitajskem, kjer ni pravega miru od leta 1917, drSavljanska vojna med. posameznimi generali. 1925 Vojna v Maroku. Abd «1 Krim, vodja Kabilov, je začel vojno za pridobitev Ueodvisnosti proti Francozom in proti fepancem. Uspeli ustašev so prisilili evropski državi k skupnemu nastopu. Boji so trajjali do pričetka zime. Sirija. Isto leto je imela Francija Jiude boje proti upornim Druzom, katere je končal francoski general Sarrail decembra z obstreljevanjem meSta Damask. Ibn Saud se bori proti Angležem v Arabiji. Bojeviti kralj Arabcev je osvo ijil glavno mesto Angležem prijaznega kralja pokrajine Hedžas, obsežne dele Prekojordanije in mesti Mekka in Me"dino. Angliija je morala Ibn Sauda priznati. 1226. Zopet vstaja v Maroku in nje iztrebitev. Aprila je poskusil Abd el Krim še enkrat z ofenzivo, moral se je slednjič predati po srditih bojih, v katerih so nastopili združeni Francozi in Špan ci z armado 200.000 morž. 1927 — 1928. Na Kitajskem divja vojna med severnimi in južnimi {.©tami z vso srditostjo. 1929. Med Bolivijo in Paraguajem v južni Ameriki se pr&kinejo diplomatski sti- ki. Na meji obeh držav pride do hudih prask. Drruštvo narodov poseže vmes in prepreči večje oborožene akcije. Kitasjska in sovjetska Rusija. Prepir za vzliodno kitajsko železnico dovede do daljšiii bojev, ki se sicer niso imenovali vojna, a v resnici so le bili. 1930. Iz Moskve podžgana kitajska rdeča armada povzroča številne boje ter krvoprelitja. Evropejski in amerikanski s topovi oboroženi čolni so večkrat pri siljeni, da nastopijo. Boji se še vedno nadaljujejo. Iz zgoraj povedanega je razvidno, da ni mogel prebiti svet po končani svetovni vojni niti eno leto, ne da bi bile pokale puške ter grmeli topovi. Iz tega dejstva izhaja tudi dolžnost za vsakega, ki poseda dobro voljo za dobrobit človeštva, da napove po možnosti vojno vojni in skrbi pri vsaki priložnosti in tudi v najbolj ozkem krogu za to, da se ohrani mir.