247. številka Ljubljana, v petek 28. oktobra. XXV. leto, IM2 SLOMŠKI »ARU Ushaja vsak dan a****«-, itrimii oedelje m praanike, ter velja po polt! prejemam ta avstro»Oiirik« dežele aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden Mune t y,id. 40 kr. ~ Za Ljabljanc brit pošiljanja na dom ea vae leto 18 gld., ea fletrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafinna se po 10 kr na mesec, i>o 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaša. Aa o«n a n * I a ulucuje se od cetiristopne petit-vrste po •> kr., ce ee oznanilo jr .-.enkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiuka Dooisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari Vabilo na naročbo. Nlavnn p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo nnročho, stare Koapod« nurooiilkc pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časa ponove, da potil-IJan|e ne preneha lu da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja sa itfn bljanske naročnike brea poftllja- ii j h na dom t Vse leto . . . gld. 18«— I Četrt leta . . gld.»'»0 Pol leta ... „ 6-»o| Jeden mesec. „ l-IO Ea po£IIJan|e na dom se računa lO kr. na mesec, »o kr. aa četrt leta. h ponujanjem po pošti veljat Vae leto . , . gld. 15 — I Četrt leta . . . gld. 1 — Pol leta ... ,, h-— I Jeden mesec . H i • lo ■JsF~ Naroeuje se laliko z VNukitu dnevom, n li kratit se mora poMlati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Pozabljena stvar. V Ljubljani, 27. oktobra. Sedanji roti živi hitro. Kar nam je včeraj Se pretresalo sreč ali oduševljevalo dušo, nas danes že več ne zanima, jutri nas dolgočasi, pojutranjim pa je pozabljeno, kakor da se sploh nikdar primerilo ni. Senzačna dogodba, bodi Se tako obče-važna, originalna in zanimiva, pade v tesni grob pozabe, čim se pojavi druga. Dan na dan želimo kaj novega, kar bi šegetalo Živce in oživilo ter vznemirilo naša Čustva Zlasti v javnem življenji karakterizuje ta hitrost pozabiti ves svet. Veliki dobrotniki posamnih narodov ali vsega človeštva, inaineniti možje, ki ho si s svojega duha neumorno delavnostjo utekli velikanskih |zaslug, — kdo se jih spominja, kadar jih je zakrila črna zemlja? Hitreje pa kakor dobrote in zasluge pozabi sedanji rod storjene krivice, zlasti če so se primerile posamnikom, in prav o takšnem slučaji namenjeni smo danes spregovoriti nekoliko besed in sicer na adreso, katere pač ni treba še posebe imenovati. LISTEK. Gospod de Beriot. (Čcski spisal Bogdan K a in i n s k y; preložil V i n k o.) (Konce.) ,Nu, zato pa tudi kaj imate," opomni prejšnji z istim zaničljivim glasom. „limun, imam. Užival h.'in, užival kot človek. A vi ste vse življenje svoje zapravili kot —* razbudi se prejšnji bogatin. „Nu, kot — ?• Gospod de Beriot plune ter izreče besedo. Bilo mu je videti, da je neprestano razburjen in razsrjen, tako razsrjen, da se ga je bilo bati. Mej njim iu drug.mi gosti nastalo je koto vsak dan pričkanje. Kadar bi šlo samo za besede, premagal bi bil gOBpod de Beriot bržkone vselej in vsakega. Bil je nasajen in zloben, govoril je malo ter imel pri roki takih dokazov, da se jim ni mogel nikdo ustavljati. Ta čas z njegovih usten akoro ni zginil prezirljivi, zlobni usmev. Kadar je sam šel po ulici, govoril je poluglasno, krileč z desno roko. Sicer pa je le nerad hodil na ulico. Tudi na nabrež|i ni več posedal s Twainovimi humoreskami. Bržkone ga je bilo sram, da je slabo oblečen. Njegovi obleki se je videlo, Prve dni prihodnjega meseca se snide zopet naš državni zbor. Vsi listi premlevajo predloge in nasvete, katere mu bode rešiti, naštevajo važna rs nevažna vprašanja, s katerimi se mu bode baviti, a nikjer se ne omeni Btvar, ki ie Se pred malo meseci razburjala duhove, prouzročala Brdite debate in nebrojne člauke, atvar, o kateri se je po raznih zantopih govorilo in interpelovalo in katera je ne samo v mejah nBŠe monarhije, ampak po vsi Evropi vzbudila senzacijo---Sedanji rod živi hitro! V mislih nam je affira Spi uči će v a Kdo se ne spominja vseh podrobnostij te affire, ki je vznemirila in nplašila vse svobodoljubne državljane, vse, kateri ho mislili, da je v avstro-ogerske monarhije tostranski polovici nemogoče v zakoniti obliki izvršiti čin kabinetne justice. I/.tirali so Spinčića iz državne službe, hoteč tako ugonobiti tudi politika Spinčića, neustrašenega zagovornika narodnih pravic tlačenih iu zauičevanih isterskih Slovanov. Stvar je prišla pred državno sodišče in v državni zbor. Državno tmdišče ni bilo kompetentno soditi o tej reči, odkloniti jo je moralo iz formalnih, nebistvenih ozirov, iz zanesljivih virov pa se zna, da je bila večina sodnikov oBobno prepričana o pravičnosti Spinčićave pritožbe. V drž.< nem zboru prisiliti so mladočeški poslanci navzlic raznim spletkam, da se je stvar postavila na dnevni red in odkazala imunitetnemu odseku v poročanje. Tudi imunitetni odsek poHvetoval ne je formelno o tej reči in na energično zahtevanje poslanca dra. FerjančiČa ukrenil zahtevati od uaučnega ministra vse akte, da bi na podlagi uradnih spisov mogel preiskati prave uzroke disciplinarnega razsodila in dognati, ali se je z odpustom iz Hlužbe kršila poBlanska imuniteta. A prav tedaj, ko je imunitetni odsek storil ta ukrep, razšel se je državni zbor iu kar nič več ni bilo slišati o vsi ti stvari, na veliko radoBt političnim in osebnim sovražnikom poslanca Spinčića. Če pa so praktični politiki pozabili to krivico, storjeno narodnemu zastopniku, ki nima druge slabosti, kakor da je odločen in neustrašen in da ima svoje mnenje, kateremu se ne mara odpovedati, ni je pozabil narod, ker je vajen pomniti krivice, saj da spi oblečen. Krpica na levem rokavu se je bila odtrgala in na njenem mestu videl se je rokav srajce, ki že dolgo ni bila oprana. Nenadoma, bilo je jeseni, ko se v krčmah zopet pričenjajo zbirati revni prenočevalci, izginil je pan d« Beriot, nihče ni vedel nič povedati o njem. V krčmi se Že nekaj dnij ni več pokazal. Dekli je bil baje za tri prenočevanja dolžan osemnajst krajcarjev. Mogoče, da se je zaradi tega ogibal. Gospod de Beriot, človek, ki je s knezi popival šampanjca, ni se izogibal krčme zaradi nekolikih krajcarjev. Uzrok odsotnosti njegovi je bil drug, važnejši. Listonosec mi je prinesel dopisnico. Klical me je k sebi bolnik v bolnico Milosrčnikov. Nekdo je pisal mesto njega: „Zanimali ste se za nekega človeka. Ako ga niste pozabili, pridite. Rad bi vas videl. Unela so se mu pluča.u Šel sem ter našel gospoda de Beriot. Grozno ga je bilo pogledati, tako je bil pre-paden in izpremenjsn. Pluča vnela so se mu sto-prav poznej. Najprej se je pričel tresti od pij »če. Spoznal me je stoprav čez delj časa. Podal mi je malo, aristokratsko, koščeno roko. „Ah, prinesli ste mi pomaranč?" vzkliknil je in oko se mu je zasvetilo. Takoj na to pa je ugasnil ta jedini dobrot tako nima, da bi jih pomnil. In brez dvoma govorimo narodu iz srca, če tirjamo končne rešitve Spinćićeve afere. Slovenskim poslancem očitalo Be je o svojem času, da so zanemarjali pri prvi razpravi poslansko svojo dolžnost in dolžnost kolegijalnosti proti slovenskemu poalancu Spinciču, in slišati je bilo tedaj marsikatero rezko besedo. Upamo, da bodo VBaj to pot in vsaj pri tej priliki složno in jedino postopali z mladnčeškimi zagovorniki našega moža. Na pomoč kakega Klima ali Povšeta ne reflektira nihče, ker bi ta dva dobro stvar samo kompromitirala, od vseh drugih poslancev pa pričakujemo, da bodo pozabili nasprotstva in nesoglasje glede taktike ter z združenimi mnčmi pomagali rešiti Spinčićevo afero. PrežaloBtno bi bilo, če bi se to ne zgodilo, če bi slovenski poslanci nemo in apatično gledali in poslušali, ko bodo drugi branili njihovega tovariša. Že za časa zadnjega zasedanja pokazala se je mej levičarii in Poljaki tendenca, zavleči čim dalje mogoče vso to stvar.?;Uverjeni smo, dajbi jo ti dve stranki tudi Bedaj najraie pokopali, ker bi neradi bili pravici v obraz, ministerstvu pa tudi ne marata prouzročiti neprilik. -Da bi takšna rešitev tudi vladi sosebno pa ministru Gautschu najbolj prijala, o tem ni dvoma. In to je tista točka, kjer bode slovenskim poslancem najprej začeti. Stvar mora priti do rešitve, brez ozira na vlado in nje prilepke, brez ozira na dosedanjo oportuniteto, ki natn ni ničesar koristila, ampak celo škodovala, celo na Kranjskem, iu zato jim kličemo ob jeduajsti uri: Vigilantibus jura! Politični ratttflri!. tHoIritiiSe «leŽel«B. V L i ti b 11 a u i, 28. oktobra. Praške občinske volitve. Občinske volitve v Praški obč. svet, vršivše se te dni, so končane. Voliti je bilo 3-1 obč. svetnikov in voljenih je bilo 17 Staročehov in 14 Mla-dočehov. Udeležba je bila velikanska, Mladočehi pridobili so štiri nove mandate ter imajo zdaj v blesk, obraz mu je poBtal žalosten, na ustnah se je pojavil rezek nasmeh in gospod de Beriot je po-šepetal: „Škoda, da to ni kavijar!" TiBte noči, kadar ni prišel v prenočišče v krčmi, spal je neki v loineh za Strahovskimi vrati. Nižje ljudstvo velikega mesta ima tu svo|e brloge, kjer se mu vsaj časih posreči akriti se izvedljivemu pogledu policije. „Čakajte,a pravi mi bolnik, »napisal sem peBeu, pošljite jo kam. Za nagrado so napi jemo." Verzi, s sviučnikom napisaui na košček papirja, bili so nemški, a brez vsakega smisla, pisal je bržkone v blaznosti. Gledal me je nenavadno mehko, resno in ža-lostno. Seda) pa sedaj ie bilo videti, da uineje svoje stanje in da Be mu vrača /avest. „Živl]enje je težka uganka," dejal je, kakor bi se bil nečeBa spomnil, »težka ugauka. A za njeno rešitev razpisana je samo jedna cena : smrt." Za trenutek je zaprl oči ter bil videti kot mrtev. ,Smrt,w zašeptal jo zopet, osuplo in zvedavo gledajoč okolu sebe in z obema rokama prijemajoč se za ćelo. „Smrt! Nič ua svetu ni tako malenkostno kot smrt, ki je največji nič." Metal se je nekaj časa po postelji, kričal nekaj nerazumljivega, kašljal ter hotel ubežati s obč. svetu 30 somišljenikov, tretjino vseh zastoj) nikov. .Politika" se tolaži, da so Mladočehi napredovali s tem, da še vedno nimajo večine v obč. Bvetu, naraščanje manjšine in opozicijonelnega duba pa pripisuje vladnemu sistemu. — „Naroduy Listy" povdarjajo, da se je večina volilcev izrekla za Mla-dočebe, kajti za mladočeške kandidate je bilo oddanih 3800 glasov, za staiočeške pa samo 2200. — V dan volitve napravili so volilci pred redakcijo „Narodnih Listov" demoBtracijo; gromoviti Slava-klici so doneli, dokler ni policija razgnala množico. Llberaka afera. Bivši Liberški župan dr. Schticker in bivši podžupan ter drž. poslanec Prade bila sta včeraj pri ministerskem predsedniku grofu Taaffeu. Skušala sta opravičiti svoje in drugib občinskih funkcionarjev postopanje in zlasti glede reda, katerega dr. Schtlcker ni hotel nositi, sta trosita mnogo ties"d. Grof Taaffe poslušal je oba gospoda do konca, jima tudi obljubil, da bo od Praškega ua-meBtništva zahteval vse akte, ali o eventuelnem razveljavljenji razpusta ni črhnil ne besedice. — Levičarski listi napenjajo vbo sile, da bi oprali Li-berške prusjake. Z gorostasuo logiko dokazujejo, da so Liberški mogotci Hami pristni dobri Avstrijci, da je oritanje prusjaštva in nelojalnosti neopravičeno in neoHUovano, in v tem oziru še nadkriljajo nacijonaice. Sramotnega pečata veleizdajskib, proti-avstrijskih tendenc, ne more Liberce rešiti nihče in vse gostobesedno pisarjenje levičarskih listov le kaže, da bi a tem radi posvedocili hvojo nedolžnost glede vladnega ukrepu, česar pa uacijonalci ne marajo verjeti. l*otti lno m a* tjartzovauje. Skoro neverjetno se vidi oj>azovalcu madjarskib razmer, na kakov uaeiu misli vlada pomnožiti ue-plndni narod maljarski in raznaroditi druge, na Ogerskem bivajoče rodove. Tako je sklenil državni zbor ogerski zakon o umetnem madjarizovanju in naučni minister Caaky obelodanil je te dni pojasnilo tega zakoua. Namen mu je priHiliti vse roditelje, da pošiljajo svoie otroke, čim so poBtali tri leta stan, v madjarske otroške vrtce. Madjari špekulirajo namrer-, da s i otro!v v tej dobi najlaglje od-tup materinemu jeziku. Vsaka vas mora na svoje troške osnovati takšen vrlec in nihče ni oproščen, kdor nima svojega domaČega učitelja. Ta namera je tako gorostasna in kanibalska, da se ne more vzdržati. Madjari jo bodo še obžalovali! Razmere v Srbiji. Pasič 'sklical je centralni odbor radikalne stranke na posvetovanje, kaj je storiti v skupščini, ki se snide sred: meseca novembra. Vest. da sta se Pati C* m Uistić sporazumela, je neosnovana, govori se celo, da n<> mej ministri liberalni* vlade nastala neBpora/umljenia in da misli minister notranjih rečij, Riharac umakniti se novi moči Urednik „Srbije" obiskal je Kibarca in ga vprašal o teh govoricah. Iiibarac je rekel, da uima nikakega povoda odstopiti, imenovani list pa dolži vsled te izjave radikalno stranko, ogled n« ta zagonetna, odprta, zaničljiva UBta z grdimi, počrnelimi zobmi . . . ,Sklenil je," pravi duhovnik ter poklekne. V tem se glava umirajočega premakne še jedenkrat, strese se gornja ustuica, odpre se levo o*o iu gospod do Beriot m bil več mej živimi: niti mej tistimi, ki pijejo šatnpaujca, uiti mej tistimi, ki prenočujejo v Strahovskih lomeh. niso primorani, vzeti na delo tistih radarjev, ki so bili sndnijsko obsojeni zaradi javnega nasilstva. Komite* štrajkujočih delavcev je ukrenil, da ne vzprejme tega razsodila in delavci so na posebnem shodu potrdili to izjavo in ukrenili nadaljevati štrajk. — Da to ne bode ostalo brez pesledic za vlado, čim se spravi stvar znova v parlament, je jasno. Monie-rulc. Angleški liberalni unijonisti ločili so se leta 1856. od Gladstonea, ker niso odobravali irske po-itike njegove. V tej točki tudi sedaj ne podpirajo Gladstonea, čeprav so sicer povsem liberalna stranka. Konservativcem se pa tudi ne marajo pridružiti in odličen vodja unijonistov, Leouard Courtoay, izrekel je celo te dni, da se stranka ne sme upreti Glad-stoneu, dokler ne pozna posamnih določb home-rule. — Marki Saliuburv priobčil je v .National Revicvv" daljši članek o bome-rule in trdi, da ne bota predloga brez odpora obveljala niti v poslanski zbornici. Glede liberalnih pretenj zoper gospodsko zbornico pa pravi, da bo moral Gladstone predno kaj stori, še jedenkrat apelirati na narod, ker ne more brez volje naroda premeniti ustavnih razmer v gospodski zbornici. Dopisi. Iz LJubljane 26. oktobra. [Izv. dopis.] (15 i s k u j) S;trossmayer in Svetčevi banke-tarji.) V „Slovencu" od 24. t. m. se pod napisom .Svetčevi banketarji" Liga + 1 ne more načuditi nedoslednosti liberalnega razumništva in se, beroč ujega izjave, celo boji, da bi prišel ob razum. On vidi, da se je s Svetčevo izjavo, da škofje niso poklicani za politično voditeljstvo, dala nezaupnica tudi škofu Stro88in»yerju, kateri, kakor je znano, upliva tudi na politiko, ter ima celo svojo stranko in svoj politični organ; Čudi se zategadelj, kako se je mogla v jedni sapi poslati mu telegrafično udanostna izjava. V tolažbo in pomirjanje Ligi + 1 (ki je brez dvojbe dr. Mabnič) bodi tole pojasnilo: Prevzvišeni škof Strossmayer ni nikdar zahteval, da bi se Hrvatje nepogojno klanjali njegovemu političnemu voditeljstvu, kakor to zahteva „Rimski Katolik" in »Slovenec" od nas proti našim škofom; na dalje StrosBmayer ni samo uzoren škof in duhovnik, temveč tudi uzoren narodnjak in jeden največjih dobrotnikov in mecenatov južnega Slovanstva. Slednjič se StroBS-mayer kot politik tudi nikdar ni ustavljal javni kritiki in napadom na njegove politične nazore, kakor bo bili n. pr. v „Hrvatski"; nikdar ni smatral vsega tega niti on, niti druga hrvatska duhovščina za napade na njegovo višje dušno pastirstvo, še manj na cerkev in vero. Kako vse drugače je v tem oziru pač pri nas! Tukaj se smatra vsaka taka kritika za največji greh. V ognji je precej vsa K a toliška tiskarna, strašanski hrup se zažene po celi deželi, da je napaden škof kot višji dušni pastir ter ž njim vred katoliška cerkev, vera in vsa duhovščina. Pripravljajo se precej protesti proti vsakemu takemu baje nezaslišanemu napadu in nabirajo med priprostim liudstvom, ki od vsega tega nima pravega pojma, udanostne izjave, kakoršne ne morejo nikdar priti iz preprostih kmetskih ust, baje krvavo Žaljenemu višjemu pastirju, katerega se pa kot takega nihče niti dotaknil ni. To naj blagovoli Liga [ 1 m vse Lige do 29 itd. na znanje vzeti. Iz lManiiie, 27. oktobra. [Izv. dop.] (Naše težnje.) Ko so ob svojem času zastopniki tukajšnje občine storili potrebne korake, da bi se pri naB ustanovila strokovna šola za lesno obrt, se jim je na višjem mestu odgovorilo, da se mora tudi za Planino kaj storiti, da se vsaj deloma zacelijo rane, katere ji je vsekala železnica in pa preselitev uradov v Logatec. Preteklo je od tistega časa že par let, a za Planino se ni storilo nič in se baje tudi ne bo, če se novi voditelj deželne vlade ne bode zavzemal za gmotni blagor svojih zvestih, pa večinoma siromašnih podložnikov. Telegrafične postaje tudi še vedno pogrešamo, dasiravno jo ima že skoro vsaka druga večja vas in dasiravno se oddaja in prejema baš pri nas, oziroma v grajščini, toliko telegramov na dan, kakor malokje po deželi drugod. Ustanovitev male železuične postaje na Planini sicer napreduje, a tako počasi, da bi človek skoro mislil, da imajo tudi tu prvo besedo Noetovi sodelovalci. Preteklo soboto — 22. t. m. — smo volili vsled raznih rekurzov zopet novo občinsko starešinstvo. Zupanom je bil izbran gosp. Josip BI a ž o n mesto gosp. Antona Kovšce, kateri je bil po izreku njegovih predpostavljenih v celem okraji skozi sedemnajst let najmaiijivejši iu -ujvestiiejši župan. Slava mu! Ker je tudi gosp. Blažen izobražen, inteligenten in energičen mož, se nadejamo, da bode tudi on deloval v naprednem smislu za blagor in vsestranski napredek njemu izročene občiie. In Vipave, 27. oktobra. (Naš dekan.) Z ozirom na dohajajoč« vprašanja glede konflikta občine Vipavske z dekanom Erjavcem umestno je v pojasnilo njegovega popravka v štev. 238. .Slovenskega Naroda" nekoliko besed izpregovoriti. V nastopnih vrsticah ne upuAčamo se nikakor v razglabanje obilne tvarine, ker nočemo prejesti kazenskemu sodniku besede, niti boderao tiste stereotipne .ni res" opovrgli, nego izjavimo le, da se vsi Vipavci te pravde veselimo, ker nam je blagoslovljeni naš protivnik toliko neskrhanih kopij v roko potisnil, da bode pri kazenski razpravi skesano vzdihoval: *Die ich rief die Geister.....". Veselimo se je pa zlasti zato, ker je vzduh pri nas tako težak in zadušljiv, da je nekoliko groma, bliska in treska prav zelo potrebnega, da se kaka kuga mej nami ne ugnezdi. Naš dekan ima različna svojstva, kakor vsak človek, a to ga še ne dela imenitnega; ua površje javnosti preril se je z izrednimi svojstvi, o katerih pa ue bodeino danes tukaj govorili, niti bodemo njegovo javno delovanje opisovali, ki je že itak nekoliko znano. Vse to drugikrat. Za danes povemo le toliko, da se najrajše o njem razgovariamo, in da ga imamo tako radi, da bi ga kar na rokah ali pa .cu-cu-maslo" (kakor bi mu bilo ljubše) kam prav daleč iz doline nesli 1 Knezoškof ga je lahko vesei, in mi tudi, ker uas v svojih popravkih neprostovoljno zabava. Toda šalo na stran. Naš dekan je pravi in izvršujoči Član „ecclesiae militantis", ter je videti, da se je Že popel nad kaptolsko šaržo. Po duši govorjeno, mi mu tega ne zavidamo; zahtevamo pa oni mir in red, ki smo ga pod nepozabnim dekanom Gabrijanom uživali. To je največ in najmanj, kar moremo od katoliške cerkve ozir. njenih namestnikov zahtevati; mejsebojne krščanske ljubezni od dekana Erjavca tako ne tirjamo, kajti glede ujega veljajo pač pesnikove besede: Le se še tako ljubimo, kakor Brno se prejšnje dni! Struna je napeta, pazite pravočasno, da ne poči, kajti Vipavci nismo materijal, s kojim bi smel dekan Erjavec v svojo zabavo ekspetimentovati. Tudi mi smo ljudje iz mesa in krvi, ter mislimo, da je župnik, kojega je občina sodila, Bojen, in da je katoliški dekan, ki toži svoje občane-župliane radi žaljene časti, le karikatura na svoj stanovski ugled, ob čemer se bode morda sam kuezoškot prav kmalu prepričal. Domače stvari. — (Slo ven s k o gle da I išče.) Jutri (soboto) bode d es e ta slovenska gledališka predstava. Igrala se bode prvikrat na slovenskem odru zanimiva francoska veseloigra v 3 dejanjih „Pokojni Tou-pinel", spisal Aleksander Biseon, ki spada mej priljubljene repertoirne igre vseh gledališč. Brez dvoma bode napolnila jutri zvečer tudi naše gledališče. Dram. društvo storilo je svojo dužnost, da nam poda interesantno noviteto, nadejamo se, da tudi slovensko občinstvo stori svojo dolžnost. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi prihodnjo nedeljo, 3 0. dan t. m., svojim društvenikom drugi društveni večer v letošnji sezoni. Ker je rediteljstvo tega večera v spretnih rokah, nadejati ho je obilo prijetne zabave, h kateri naj bi še društveniki b tem pripomogli, da se v mnogobrojnom številu snidejo v Čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (Osobne vesti.) Davčni kontrolor g. Ivan Stergar imenovan je davkarjem v IX. čin. razredu za Šoštanj, davčna pristava gg. Andrej Stiihler in Aleksander Orožen pa davčnima kontrolorjema, prvi za St. Leuart v Slov. Goricah, drugi za Rogatec. Avskultant g. dr. Jakob Toplak je imenovan sodnim priBtavom v Idriji. GoBp. Andrej pl. Sljvnik, major v domačem pešpolku baron Kuhn št. 17, imenovan je podpolkovnikom. — (Za gostilničarje in kavarnarje.) Piše se nam: Opozarjati je naše gostilničarje in kavarnarje, ki imajo, kar je samo ob sebi razumljivo, v zalogi kaj sladkorja za obrtno porabo, naj naznanijo, da imajo sploh sladkor doma. Ako linan-carji, ki na to prežijo, najdejo sladkor pri gostilničarju ali kavarnarju, treba je plačati globe 3 gld. 75 kr. Umestne bi pač bilo, da se naše obrtnike te stroke pouči, da je treba naznaniti sladkor, kar bi gotovo tudi storili. Postavne določbe so menda zato izdane, da se občinstvo o njih obvesti, da z davki itak preobloieni obrtniki ne zabredejo v nepotrebne globe. — (Umor in samomor.) (Danes zjutraj na vse rano skočila je v TomaČevem pri Ljubljani kmetica, Žena posestnika vulgo pri Zajcu, v Savo. Pred samomorom vrgla je v Savo troje svojih otročičov, kojih starejši je štel 7 let, mlajši pa le par mesecev. Nesrečne družbinske razmere baje dale so povod obupnemu zločinu, mogoče pa je tudi, da se je ženi zmešalo, kajti zjutraj, ko je vstala, spekla je še kruh za dom. — (Utonil) je 44letni Luka Žak el j, bivši hlapec g. Češnovarja. Ćoluarji iz Podpeči našli bo ga v Savi, kamor je bil najbrže v pijanosti zašel. — (Redkost.) Dne 21. oktobra t. 1. na večer je posestniku Josipu Šraju, po domače Kaščku, v Velikem gabru vrgla telica (prvenBka krava) tri teleta, ki bo po spolu junčki. Vsi živijo iu so prav čvrsti. Dve teleti doji telica sama, tretje je posestnik dal pod drugo starejšo kravo, katera je tudi rada doji. — (Domovinska 8 I a v no s t na Štajerskem.) Dne 12. maja minulo je 700 let, odkar pripada štajerska dežela cesarstvu našemu. To smo omenili ob priliki tedanjih slavnostij. Dne 20 novembra hode pa tem povodom veliko zborovanje v deželni hiši v Gradci. Slovesni govor imel bode dež. g'avar grof VVurmbrandt. — (Nemščina v slovenskih šolah.) Kakor znano, ukrenil je okrajni šolski svet v Šmarii na slovenskem Štajerji, da bodi na šolah tega okraja nemščina neobligaten učni predmet. Proti temu ukrepu protestiral je vrli pospeSitelj germanizacije, Štajerski dež* lni odbor pri nauču-m uiinisterstvu, pa ni nič ojjravil, kajti prav seda- obvestil je ime novani okrajni šolski svet vse krajne šolake svete, občinska načeiuištva in šolska vodstva, da je deželni šolski svet odobril njega ukrep. Neinščiua je torej ua šolah šmarijskega okraja neobligaten predmet. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah) ima v nedeljo 30. t. m. popoludne ob 3. uri svoj občni zbor. Zborovanja udeležila se bodeta tudi gg. deželni poslanec dr. Jožef Srnec in državni poslanec Mih. Vodnjak — (Kolera.) Profesor dr. Eppinger je na podlagi baktei ijologične preiskave konstatoval, da je Franc Bezjak v Zabovcih niže Ptuja umrl za azi-jatuko kolero, zaneseno iz Ogrske po otroku, ki je v Zabovcih umrl. Tudi iz Borovca v Ptujskem okraju 86 javlja, da je neka žena zbolela za mi m no boleznijo. — (Sprava — nemška.) V Marenbergu na spodnjem Štajerskem tožil je posestnik tovarne na Muti Oton Erker pisarja Jož. Scbobra iz Mar en-berga zaradi razžaljenja časti. Pri sod ni j i pa sta se poravnala in objela, češ, da sta oba — velika Nemca! — (Surov orožnik.) Veliko razburjenost napravil je v Ptujski okolici sledeči grozni slučaj. Dva orožnika uklonila sta nekega vincarja J. Vrečarja radi suma lovske tatviue ter mu naložila 2 puški, kateri je moral nositi ua potu k okrajnemu sodišču v Ptuj. Orožniški vodja je vodil to jiatruljo. Govori se, da je bil tisti dan preveč v glaž pogledal. Menda J. Vrečar, ki je oče 5 nedoletnih otrok, ni mogel uklenjen noaiti teške butare; omenjeni vodja Đ. ga je začel z bajonetom dregati in s puško to 161. J. Vrečarje pokleknil, kakor priče trdijo, predenj iu ga prosil, naj ga ne trpinči. Tudi drugi orožnik, ki pa je bil vodji podrejen, ga jo opomnil, naj ga ne muči in trpinči. Pa vse to ni nič pomagalo. Ko pridejo z oklenjencem do Dravinje, skoči oklenjenec že na vseh delih života raujen v svoji obupanosti — v Dravinjo iu ker je imel vklenjeni roki — utone. Še le čez dlje časa potem so ga mrtvega izvlekli iz Dravinje. Pri raztelesenji našli so na njem, kakor se govori — 24 ran. Napominaui orožniški vodja je že pod ključem. Drugega itak ne zasluži. Upamo, da bodo oblasti storile svojo dolžnost nasproti takemu početju, ki se pa hvala Bogu, pri naših vrlih orožnikih le redko kedaj naleti. — (Bogata trgatev.) V okolici Poličanski na spodnjem Štajerskem obnesel se je letos posebno dobro amerikanski vinograd g. Mlakarja, posestnika v Hodnici, ki ga obdeluje jako umno in skrbno. Ta vinograd je najbolji dokaz, kako je obdelovati naše ■tare vinograde, da ostanejo rodovitni. V tem vino- gradu pridelalo se je na jednem oralu kakih 16 polovujakov mošta. — (Ljutomerski Škandal.) Graškega pravnika Tomscbegga, ki je okrajnega komisarja barona Unterrichterja na javnem trgu v Ljutomeru pretepel z bičem za pse, obsodilo je'ondotno okrajno sodišče na pet dnij zapora. — (Ljubezniva tašča.) Posestnika Jurija Sokliča v Lipniku na Štajerskem prinesli so minuli teden težko ranjenega v občinsko bolnico. Ko bo je spri s svojo ženo, prihitela je tašča svoji hčeri na pomoč in udarila svojega zeta b kolcem tako močno po glavi, da je ves krvav obležal iu bode težko okreval, ker so Be mu pretresli možgani. Ljubeznivo taščo odvedli so v zapor. — (Griža) močno razsaja tudi v nekaterih krajih na Spodnjem Štajerskem. V Sv. Andraži v Slov. Goricah umrlo je že 7 osob. Posebno nevarna je otrokom, odrasli pa večinoma prebole, akoravno jih bolezen hudo oslabi. — (Nesreča na železnici.) Minuli petek ponesrečil je vodja železniške postajo v Grabštanji blizu Celovca. Prišel je vsled nepaznosti pod železniški stroj, ki ga je raztrgal na kosce. — (S I o ve n s k e I j u d s k e šole v Gorici.) Navzlic vhtiuu odporu Goriškega mestuega zastopa utegne se vender vprašanje slovenskih ljudskih šol v Gorici rešiti kmalu in sicer ugodno. Deželni šolski svet v Trstu, priznavajoč potrebo ljudskih slovenskih šol v Gorici, katere opravičeno in postavno zahtevajo Slovenci, poslal je baje mestnemu šolskemu svetu Goriškemu odločno in energično izjavo. V njej se povdarja: 1. da je meBtni zastop kot šolska oblast uapačno tolmačil to vprašanje, kar se jasno razvidi iz aktov, katere je poslal dež. šolskemu svetu ; 2. da se nikakor ne da opravičiti, da je meBtni zastop tako zavlekel toliko važno vprašanje; 3. d t dež. šolski svet smatra obravnave o tej zadevi končane Dalje se imenuie v tej izjavi popolnoma neresnična trditev mestnega zaBtopa, da je za uaonražfnje Slovencev že skrbljeuo. Po pravu pristojnosti imajo vsi otroci avstrijskih državljanov, ki bo stalno nastanjeni v kaki občini, pravico, da obiskujejo šole ,v katerib se poučuje v njih materinem jeziku. Izgovor, da ne dostaje sredstev za ustanovitev slovenskih l|udskili šol, ki ga je navedel mestni nastop, ne ■■■ l;a, ker ima občina v smislu šolskega zakona dolžnost, da skrbi v tej zadevi za potrebna sredstva. Konečuo pozivlje dež. šolski svet v Trstu podrejeni mu meBtni šolski svet Goriški, naj mu predloži povprečni pregled vseh v mestu pre-bivajočib, za solo godnih slovenskih otrok iz zadnjih petih let in še poseben izkaz vaeh slovenskih učencev, ki obiskujejo sedanje Šole in pa zasebne slovenske učilnice. Na tej podlagi bode oddati mestnemu svetu svoje mnenie in izraziti se, kako in kje bode ustunoviti slovenske ljudske šole. Deželni šolski svet naložil je konečno predsedstvu mestuega svetu, da izvrši gotovo te predpise v štirih tednih, potem bode dež. šolski svet uaznanil občiuskemu zastoj u svo;e sklepe o tej zadevi. Kakor se čuje iz merodajnib krogov, je doguano, da se bode dež. šolski svet odločno in energičuo potegnil za slovenske ljudske šole, katere tako opravičeno zahtevajo Slovenci v Gorici in v Trstu. Videli bodemo torej v kratkem, v koliko se bodo izpolnile zakonite zahteve primorskih Slovencev. — (Zmrznil) je te dni TOletni posestnik Matevž Orne, ko je po noči šel iz Lipice na Krasu v Lokvo. Ker se je sumilo, da je bil mož umorjen, odredila je sodua oblast obdukcijo njegovega trupla iu zdravniki so dognali, da je mož zmrznil. — (Konfiskaciji.) Poslednji številki Pulj-skega „11 Diritto CroatoH in Tržaške „Naše Sloge" bili sta saplenjeni. Prva zaradi nekaterih odstavkov v članku „Hrvatsko vprašanje in madjurska oholost", druga zaradi dopisa iz Beča. Došli sta nam drugi izdaji obeh številk. — (Lahonske želje.) Glasilo labouskega deželuega odbora istrskega „L' istria** zahteva, naj se ločijo kvarnerski otoki od Istre ter priklopijo Dalmaciji, ker so izključno hrvatski. Istrski Lahoni mislijo, da bi potem lahko ostale Hrvate kar na kratko ugonobili, a ta nadeja se jim pač ne bo izpolnila. — (Samomor.) Nekdaj iraoviti P. Glavan iz Podvežic skočil je v ponedeljek due 24. t. m. raz železniški most pri Sv. Aui nad Roko in obležal mrtev na lici mesta. Samomorilec je oče dveh otrok in se je usmrtil radi muterijelne stiske, v kateri je bil že dlje časa. — (Tridesetletnica „KolaB.) Tako sijajnega koncerta, kakor ga je predvčerajšnjim priredilo pevsko društvo „Kolo", še ni videla prestolnica trojedoe kral)evine. To ni bila samo svečanost v proslavo tridesetletnega obstanka zaslužnega društva, to je bila proslava hrvatske pesmi, katero je „Ko!o" pred tridesetimi leti upeljalo v društvo in ji s svojo vztrajnostjo pridobilo zopet tisto mesto, s katerega jo je bila izpodrinila tuja, nemška muza. Pred tridesetimi leti Šopirila bo je v Hrvatski, sosebno pa v Zagrebu nemška pesem, le kmet in delavec se nista sramovala pevati v materinem jeziku, a sedaj je nemška pesem pozabljena in narodna pesem unema iu blaži hrvatska srca. Zasluga, da se je to zgodilo, gre v prvi vrsti „Koluu, in da ve to ceniti tudi občinstvo, pokazala je ogromna udeležba pri včerajšnjem koncertu. — Koncert se je začel z ouverturo :z Lisinskega v pravem slovanskem duhu zložene opere „Porin", potem pa je nastopil člau hrvaškega gledališča g. F i j a n in s poetskim zanosom deklama val krasni prolog, katerega je zložil g. dr. August H aram-bašič in s katerim se sin vi hrvatska pesem. Ko jo g. Fijan izgovoril zadnje granese, zadonela je po širni dvorani hrvatska himna „Liepa naša domovina", katero je oduševljeno občinstvo stoje) poslušalo. — Program koncertu obsezal je samo skladbe domačih Bkladaieljev, a pevci in pevke peli so po-Barane točke pod vodstvom g. Fallerja z dovršeno, uprav nedosežno preciznostjo, da bi bilo težko reči, katera pesem je bolj ugajala. Da ploskanja in glas nega odobravanja ti i mankalo, pač ni treba še po-sebe povdarjati Ko se je odpel zbor „Naše pjesme" priredilo je občinstvo navzočuemu skladatelju gosp. Vilharju spontano, a srčno ovacijo. — Po konce tu zbrali so pe udeležniki v mali dvorani „Hrvatskega doma", kjer so »Kolaši" jirejievali in se je mladina Bukala v živahnem plesu A tudi marsikatera lepa beseda 8e je spregovorila, posebno srčno pa |e bil vzpreiet veteran iz ilirske dobe g. Štrika. V ime Slovencev nazdravil je „Kolu" g. Kristan. Skratka, vsa slavnost je pokazala sijajno, da ve narod hrvatski ceniti svoje pesmi in svojega pevskega društva „Kola" zasluge iu to je brez dvoma vesel in tulažljiv moment v tužni sedanjosti bratskega nam naroda. — (Umrl je) v Moggio ua Italijanskem dne 21. t. ra. g. Franc Fa leseni ni, 76* let star, stavbeni mojster, oce tukajšniega stavbenega moistra, g. Franca Faleschinija. Ranjki došel je leta 1845 v Ljubljano, kjer je zidal posililo delavnic«*. Potem se je stalno nastanil v Ljubljani kot zidarski mojster. Zidal je Trnovsko cerkev, cerkve v Stari L tki, v Premu, v Ribnici, v Laščah itd. Najlepša njegova zgradba je j>ač TrnovBka cerkev. Ranjki F.descbini bil je v Ljubljiiuskih krogih jako priljubljen, jako vesel mož ter je vsako ieto posetil Ljubljano. Bodi mu prijaven sjioinin! — (Razpisane učiteljsko službe.) V Oruumeljskem šolskem okraji razpisane bo nastopne učiteljske službe; Na jednorasredni ljudski soli v Gribljab mesto učitelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem, na nemški jednorazredni ljudski šoli v Stehanji vasi mesto učitelja z jednakim! dohodki kakor pri zgornji. Prosilci vešči slovenščiue imajo jirednost. Na dvorasrodni ljudski soli v Vinici mesto drugega učitelju i letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Za to mesto oglašajo ae lahko tudi učiteljice. Prošnje poslati je do 20. novembra okrajnemu šolskemu svetu v Crnomlji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj '28. oktobra. „\Viener Zeitung* priobčuje lastnoročno pismo cesarjevo do Szo-gyenyja, s katerim se ta imenuje veleposlanikom v Berolinu. — Sinoči ob 4 let, Gruberjeve ulice &t. .'t, pneumonia. V d oi e In i h u I u i c i: 24. oktobra : Jožefa, Schneider. mokarjeva hči, 17 let, sladkorno usci vanjo oktobra: Marija Ocepek, gostija, 70 let, srčna hibi. — J»6 let, kap. — Uršula Darnoviak, gostija, 7H lel, vitiuui cordia. Stev. 10. Deželno gledališče i Ljubljani. Dr. pr. 487. V soboto, dne 29. oktobra 1892. Prvikrat! Pokojni Toupinel. Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal Aleksander Bisson. — Preložil —. Režiser gospod Ignacij Borštnik. o • m Daperron, rentir — — — — Valentina, njegova soproga — Valory, komponist — — — — Angela, njegova soproga — — Mathieu, kapitan — — — — Letellier, advokat — — — — JoBipina, pri Duperronu — — Rozalijn, pri Valorvjn — — — Franeois, slnga pri Duperronu Postrešček — — — — — — osobe: gospod Borštnik, gospa BorStnik-Zvonarjeva. gospod Uibančič. gospica Slavčeva. gospod Danilo, gospod VerovSek ml. gospica Polakova. gospica Kozjakova. gospod SrSen. gospod VerovSek st. Dejanje se vrši v Pariza. Začetek točno ob 1 28. uri, konec ob 10. uri zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn St. 17. TTstoj3:n.I».a.: Parterni sedeži 1. do III. vrste 80 kr. — Parterni sedeži IV. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. Balkonski sedeži II. in III. vrste 50 kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 50 kr. — Parterna BtojiSča 40 kr. DijaSke ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v Čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v torek dne" 1. novembra 1892. I. Blag-ajniča me odpre ob 7. url zvečer. „LJUBLJANSKI 1W «a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo 1 i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Ne no Mokrimi v iuuj. 27. okt. 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 742 6 mu. 742 0 h. 743 4 mm. — 10° C 6'8° C 0 0" C si. vzh. si. vzh. si. svz. megla jasno jasno 000 mm. Srednja temperatura l'9a, cm 69° pod nortralouj IZra.:iaQ.j£iiESt borze; dne 28 oktobra t t včeraj — danes Hapirna renta . gld. 86*50 — gld. 96 55 Srebrna renta .... , 9tf 30 — a 96 35 blata reuia...... . 114 85 — n 114 85 , marčna renta ... , lo.j-26 n I0O20 Akcije narodne banke . . , kr. = □Trgro-v-lr^si T7- Bosni išče inteligentnega . komptoirista kateri je razen trgovske prakse tudi popolnoma vešč nemškemu jeziku. — Razen tega vzprejela bi trgovina tudi mladeniča, starega do 20 let, za vežtaita ali praktikanta v pisarno s primerno plačo. — Oferti z referencami in plačilnimi zahtevami pošljejo naj se pod „Bosna" upravništvu ^Slovenskega Naroda". naravno, ukusno, prodaja na debelo po ^ toli nizki ceni, da je -v vsaka konkurenca izključena. s Častite kupce najuljudnejše vab obilo naročbn ( a spoštovanjem /abi na ^1, ; U96-1) Ivan Vladiskovich vinotržec, "^"oloslca. ^t. 35. I KARL TILL i Ljubljana, Špitalske ulice št. 10. « Arabska guma, skledice za gumi, tablete za ♦ gumi, herbariji, krasopisne predloge, crtala ♦ od kavčuka, gosja peresa, skripčna peresa, o kreda bela in barvasta, držala za kredo, čr-^ tala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, ♦ pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, beležue tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, (1024) strgalni gumi. m. (8) Dr. .Frideriku I^enuiel-ji Brezov balzami. '/■r sam rastlinski sok, kateri točo iz breze, nko nv nuvrta njeno deblo« je od pamtiveka znan kot najizvrstnujšu lupotilo; ako ku pa ta sok po predpisu izinuitolja pripravi komičnim po-tono kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namazu /.večor ž njim obraz ali dru^i doli polti, ot-ifo »e /«' drn|(i tln.ii ite> miinlii«' lUMkln« »d i»olt,f, ki postaue vn1«m1 tetCM ćlato l»elM in iic/.uh. Ta bal/.atn /.«/ladi na obrazu nastale gube in ko-/avi: piko ter mu dajo mladostno barvo; polt i podelil je boloto, natopit in čvratotjt; odrti rani kaj na^lo pe^re, žoltavo»t, OgOroe, nosno rudučino, itajevlcu in dru^o noHn»žn<)sti na polti. — Cena vrču z navodom vred tcl«l. 1.50. (22—20) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MIIiO. Najmilojse in najdobrodejnojso milo, za ko/.o nalašč pripravljano. 1 komad KO kr. Dobiva so v I. ju ni Jani v I ii. pl. Trnkoc/.j lokami in v vsoti večjib lekarnah. — PoAtna naročila vHprojeuiii \\ . lle.in, l»uiia{. x. ■avn**n«iaanattimj&^\.ot3aM od preč. "67-5) ^1 Kdor hoče uživati tl<»l»rof ledino prav*- — ne na }>ol Mi-/.}'ai,f iu }>HokiiH iunijočo Kneipp-ove sladne kave nuj kupi le ono v iiittft-iit lUrlogsUnatth lavoHh tn-«ilt>>r Ol/. z varstvenima /.uaiukama HlikH in ponev. — Co ho primeša Olz-eva kava kije pritnano nalboljll in najildatnelll primesok navadni kavi, dobi so /ilra\it, t-eiK-nit iu lirniiiliin kttvilio l»ijai t, ki duleko preseda bobovo kavo, ki nima re-dllne vrednosti. Bratj© Č>l&n Bregenz, ">r. župnika Kneipp-a jetlino ptud>laAčeiia tovarna zu Kueipp-ovo sladno kavo v A vsi rn-Ogeraki. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom. Po zeloznižanih cenah. Zaradi preselitve popolna razprodaja Po zeloznižanih cenah. rezbarskih izdelkov, pohištvene iu pletene robe in druzegu hišnega orodja, ua primer: kozarčkov ih pepel, iiect'MMttir-jev, Mkriia)!«. caiuiim- iu puftllee9 drteJ zn obrlMUCe In an ključe, Mtojul iu |»ii>e9 m1o|hI /..i kiM in ztt oIJc9 Ntt>klotii«-itili pr«»likov, tiinjt^v x» keKlJnuJe, podNtavkov #.« kl«»l»uke, tlr#.m|«v f.tt. ol»eN»lnlkov, lulmtnlli pip, UMlnikov ni Htuodke Iu elKurete, \ išiijevili eevij, HvlcurHkik ktillbie iu pus.-ir t. guilbu, MnlouMkllt Kesuviaeev. pl|uvalul kov, l«»eolli brodev, krožnikov h HloveiiMkiui Iu ■ifiiiNkiiu uttplNoiii* |MiM«if hOMtlje9 nkrliijic x» dlttnvo in moiogO drugih zauiutivili predmetov iz losa rezlJHnib. Daljo- koanrie vstnke vritlf, izprehodulli pttli«- v veliki i/.beri. ^188—2) Na mnogobrojni obisk uljudno vabi Nagrajeno na Dunaj i 1890. za kočevsko domačo industrijo: FRAN STAMPFEL v Ljubljanj, Šeienburgove ulice št. 4. Filijala v Opatiji (Atiliazia). Izdajatelj odgovorni urednik .1 o u i p N o I \ \ Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne".