REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2004 Agencija Republike Slovenije za okolje LJUBLJANA, DECEMBER 2005 2 3 VSEBINA 1. UVOD IN ZAKONSKE OSNOVE.......................................................................................1 STANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2004: ..............................1 1.0 Uvod.................................................................................................................................1 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka...........................................................2 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka ..................................4 2. AVTOMATSKA MERILNA MREŽA .................................................................................6 2.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj in nabor meritev ............................6 2.2. Merilne metode in kakovost meritev ............................................................................11 2.3.1. Žveplov dioksid .........................................................................................................13 2.3.2. Dušikovi oksidi ..........................................................................................................26 2.3.3. Ogljikov monoksid.....................................................................................................33 2.3.4. Ozon...........................................................................................................................36 2.3.5. Skupni lebdeči in delci PM10....................................................................................44 3. MERITVE OZADJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA...........................................................51 3.1 Merilna mreža in nabor meritev.....................................................................................51 3.3 Rezultati meritev in časovni trendi ................................................................................55 4. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN ................................................................................67 4.1 Osnovna merilna mreža ................................................................................................67 4.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn ..................................................81 5. MERITVE TEŽKIH KOVIN ..........................................................................................85 5.1. Merilna mreža Agencije RS za okolje in nabor meritev...............................................85 5.2. Merilna metoda in kakovost meritev ...........................................................................85 5.3. Rezultati meritev težkih kovin v delcih PM10 .............................................................86 6. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO....................................................88 6.1. Meritve na lokaciji Ljubljana-Šiška..............................................................................88 6.2. Meritve v Novem mestu................................................................................................89 6.3. Meritve na lokaciji Ljubljana-Grič ...............................................................................90 6.4. Meritve v Morskem pri Kanalu ob Soči .......................................................................91 6.5. Meritve v Hrvatinih.......................................................................................................92 6.5. Meritve v Šentilju .........................................................................................................94 7. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI NA PODLAGI MERITEV ..........98 SPLETNE STRANI Z INFORMACIJAMI O ONESNAŽENOSTI ZRAKA: Aktualni podatki o koncentracijah državne merilne mreže: http://www.arso.gov.si/podro~cja/zrak/podatki/dnevne_koncentracije.html Aktualni podatki o koncentracijah merilne mreže elektrogospodarstva: http://www.envir.eimv.si/ Podatki o državnih emisijah: http://eionet-si.arso.gov.si/Dokumenti/GIS/zrak/#P%20/%20P Podatki o posameznih virih: http://www.arso.gov.si/podro~cja/industrijsko_onesna~zevanje/podatki/ 1 1. UVOD IN ZAKONSKE OSNOVE STANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2004: Zrak je bil v letu 2004 prekomerno onesnažen z ozonom in delci. Koncentracije žveplovega dioksida so presegle dopustne vrednosti le okrog termoelektrarn Trbovlje in Šoštanj ter v Krškem. Koncentracije dušikovega dioksida niso presegle mejnih vrednosti na urbanih merilnih mestih. Letne vrednosti koncentracij vsote dušikovih oksidov so presegle letno vrednost. Koncentracije svinca in ogljikovega monoksida so zelo nizke. Tudi onesnaženost z benzenom in težkimi kovinami je bila v okviru mejnih vrednosti 1.0 Uvod Monitoring kakovosti zraka v letu 2004 glede števila merilnih mest ni doživel širitve. Precej je bilo storjenega na področju zagotavljanja kakovosti meritev. Vzpostavljena je bil sistem za spremljanje delovanja merilnih postaj, merilnikov, evidenco posegov in umerjanja inštrumentov (ISMM). Pri kontinuirnih meritvah delcev so bile izvedene primerjalne meritve z referenčnimi merilniki. Nabavljeni so bili merilniki predhodnikov ozona, vendar zaradi težav z merilniki meritve še niso stekle. Z letom 2004 smo začeli s kemijsko analizo anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) v aerosolih, ki jih v svoji strategiji predpisuje mednarodni program EMEP. Vzorčevalnik za padavine smo prenesli iz Novega mesta v Park Škocjanske jame, kjer je bila odprta merilna postaja MEDPOL v skladu z Barcelonsko konvencijo o zaščiti Sredozemskega morja. Po uspešnih kampanjah z difuzivnimi vzorčevalniki v sodelovanju z JRC Ispra v okviru programov AIRPECO in PEOPLE smo tudi sami pričeli z izvajanjem meritev s to metodo. Pomembna novost je bila uvedena pri meritvah delcev. Kontinuirne meritve imajo sistemsko napako zaradi višje temperature v merilniku in s tem povezano izhlapevanje lahkohlapnih snovi.V letu 2004 smo za nekatera merilna mesta že uporabili korekcijske faktorje, dobljene s primerjalnimi meritvami z referenčnim merilnikom po standardu SIST EN 12341:2000. Za merilna mesta, kjer še ni bilo primerjalnih meritev, smo koncentracije PM10 pomnožili s predpisanim faktorjem 1,3. V poročilih iz preteklih let so zato koncentracije delcev nižje kot po novi metodologiji. Poleg tega smo v drugi polovici leta pričeli meriti frakcijo delcev PM2,5. Precejšnja aktivnost je veljala spremljanju koncentracij ozona spomladi in poleti ter s tem povezano opozarjanje prebivalstva in napovedovanje onesnaženosti zraka s tem onesnaževalom. V letu 2004 je potekala v Evropski uniji intenzivna priprava za sprejem 4. hčerinske direktive o težkih kovinah in policikličnih aromatskih ogljikovodikih, ki je bila sprejeta konec leta (Directive 2004/107/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air). Države članice so dolžne sprejeti v njej zapisana določila v svoj pravni red do začetka leta 2007. V slovenski zakonodaji ni bilo sprememb na tem področju. 2 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 41/04. Iz njega izhajajo ostali predpisi razen še veljavnega dela Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94). Po tej uredbi izvaja meritve prašne usedline Elektroinštitut Milan Vidmar, katerih rezultate objavljamo v nadaljevanju. Do konca leta 2004 so bile v slovensko zakonodajo sprejete naslednje uredbe za področje varstva zraka, ki so usklajene z zahtevami direktiv Evropske Skupnosti (EU): • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 52/02) • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS 52/02) • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS 52/02) • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS 8/03) • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003) • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 127/2003) Do februarja 2007 bo treba v našo zakonodajo vnesti zahteve Direktive 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčnih merilnih metod in izračunavanja statističnih vrednosti in izmenjave oziroma prikaza podatkov. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Vpeljana je namesto dosedanje kritične imisijske vrednosti. Pri ozonu sta definirani opozorilna urna vrednost (OV) in ciljna 8-urna vrednost, ki naj bi bila dosežena do leta 2010 (CV). Dopustna vrednost koncentracije določene snovi (DV) smo vpeljali zato, da je prehod za dosego mejne vrednosti (MV) postopen. Tako je dopustna vrednost enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje (SP). Sprejemljivo preseganje mora doseči vrednost 0 do določenega datuma (1.januar 2005 oz. za nekatera onesnaževala 1.januar 2010), do takrat pa se od leta 2000 linearno zmanjšuje. 3 Tabela 1.1: Mejne, alarmne in dopustne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij v µg/m3 za leto 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year zima / winter SO2 380 (DV) 1= 350 (MV) + 30 (SP) 500 (AV) 125 (MV)3 20 (MV) NO2 220 (DV) 2= 200 (MV) + 20 (SP) 400 (AV) 52 (DV)= 40 (MV) + 12 (SP) NOx 30 (MV) CO (mg/m3) 12 (DV)= 10 (MV) + 2 (SP) Benzen 8 (DV)= 5 (MV) + 3 (SP) O3 180(OV) 240(AV) AOT40 180 (CV)5 delci PM10 55 (DV)4= 50 (MV) + 5 (SP) 42 (DV)= 40 (MV) + 2 (SP) Svinec 0,6 (DV)= 0,5 (MV) + 0.1 (SP) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010) Oznake pri tabelah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maks maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 min najnižja koncentracija v µg/m3 / minimal concentration µg/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do marca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h * informativni podatek / for information only 4 Tabela 1.2: Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP): Leto: 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SO2 SP 150 120 90 60 30 0 NO2 SP(1ura) 100 80 60 40 20 0 SP(leto) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 CO [mg/m3] SP 6 6 6 4 2 0 delci PM10 SP(dan) 25 20 15 10 5 0 SP(leto) 8 6 5 3 2 0 benzen SP 5 4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0 svinec SP 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 V zgornjih tabelah še niso vključena onesnaževala iz Direktive 2004/107/ES, ker te vrednosti še niso stopile v veljajo. Po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94) pa še vedno veljata mesečna in letna mejna imisijska vrednost prašne usedline in sicer 350µg/m2 in 200µg/m2. 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka Zakonodaja Evropske skupnosti, ki se nanaša na varstvo zraka, in ki je temelj za slovensko zakonodajo, je razdeljena v naslednje tematske sklope: Zunanji zrak • Council Directive on ambient air quality assessment and management, 96/62/EC • Council directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to sulphur dioxide, nitrogen dioxide and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air, 99/30/EEC • Directive 2000/69/EC of the European Parliament and of the Council of 16 November 2000 relating to limit values for benzene and carbon monoxide in ambient air • Directive 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council of 12 February 2002 relating to ozone in ambient air • Directive 2004/107/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air • Guidance to member states on PM10 monitoring and intercomparisons with the reference method • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution Izmenjava informacij • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC) • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States • Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC 5 • Guideline referring to Commission Decision 2001/839/EC laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC • Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council 6 2. AVTOMATSKA MERILNA MREŽA Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Mreža je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. V krajih, ki niso zajeti v okviru stalnih mrež, potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo ARSO. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta avtomatski postaji Iskrba in Krvavec, ki merita ozadje onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni mreži EMEP in GAW. Poleg omenjenih mrež avtomatskih meritev onesnaženosti zraka obstajajo v okviru ARSO, TEŠ, TET in mestne občine Ljubljana še merilne mreže za merjenje kakovosti padavin in prašnih usedlin. 2.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj in nabor meritev V Sloveniji so v letu 2004 potekale avtomatske meritve onesnaženosti zraka v državni mreži meritev DMKZ na desetih merilnih mestih. Poleg tega potekajo meritve v treh dopolnilnih mrežah, in sicer kot Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj (EIS-TEŠ), Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje (EIS-TET) in Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica (EIS-TEB). Po eno postajo imajo mestni sistemi v Ljubljani, Mariboru, Celju. V Krškem občina financira meritve SO2 na merilni postaji sistema JE Krško, meritve izvaja ARSO. Poleg stalnih postaj deluje še mobilna postaja v merilni mreži DMKZ, ki je bila v letu 2004 postavljena v Novem mestu, Kanalu, na Hrvatinih, v Šentilju in Mežici. Z letom 2004 deluje nova avtomatska merilna postaja na merilnem mestu Pesje v merilni mreži EIS-TEŠ. Lokacije merilnih mest so določene v skladu s priporočili tistih delov uredb, ki govorijo o klasifikaciji postaj. Za vsako merilno mesto se določi tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja. To je bilo narejeno po metodologiji EUROAIRNET – site selection, 1998. Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 2.1. (1) in 2.1.(2). Merilna mesta so prikazana tudi na sliki 2.1.(1). 7 Tabela 2.1. (1): Merilna mesta za avtomatske meritve v letu 2004 Kraj NV Geog. dolž Geog. šir. GKKy GKKx Začetek meritev Tip m. mesta Tip območja Značil- nost območja Geog. opis DMKZ: Ljubljana B. 298 14°31'03'' 46°03'57'' 5462673 5102490 01.1991 B U RC 16 Maribor 270 15°39'22'' 46°33'33'' 5550305 5157414 11.1990 T U RC 16 Celje 240 15°16'02'' 46°14'05'' 5520614 5121189 01.1990 B U R 16 Trbovlje 265 15°02'52'' 46°08'54'' 5503676 5111555 01.1990 T U RCI 2 Zagorje 240 15°00'03'' 46°07'53'' 5500070 5109663 08.1990 T U RCI 2 Hrastnik 290 15°05'17'' 46°08'39'' 5506805 5111089 01.1990 B S IR 32 Nova Gorica 100 13°39'25'' 45°57'21'' 5395909 5091034 2001 B S RC 32 Rakičan 188 16°11'48'' 46°39'07'' 5591591 5168196 05.1998 B R(NC) A 16 Krvavec 1710 14°32'18'' 46°17'53'' 5464440 5128291 03.1991 B R(REG) N 1 Iskrba 540 14°51'46'' 45°33'41'' 5489292 5046323 09.1996 B R(REG) N 32 MOBILNA-DMKZ Lj.Šiška 300 14°29'36" 46°4'13" 5460813 5103006 2.,3. 2004 T U RC 16 Novo mesto 190 15°10'8" 45°48'24" 5513137 5073598 3.,4. 2004 T U RC 16 Lj.Grič 310 14°27'33" 46°3'38" 5458163 5101932 4.,5. 2004 T S A 16 Morsko 150 13°38'15" 46°4'20" 5394617 5103987 5.,6. 2004 B R AI 2 Hrvatini 155 13°45'33" 45°35'5" 5403178 5049661 6.-9. 2004 B R A 4 Šentilj 285 15°39'19" 46°40'52" 5550122 5170978 10.,11. 2004 T R(NC) AR 16 EIS-TEŠ Šoštanj 360 15°3'31'' 46°22'38'' 5504508 5136982 I S I 2 Topolšica 390 15°1'29'' 46°24'12'' 5501901 5139882 B S IC 2 Veliki vrh 550 15°2'44'' 46°21'8'' 5503506 5134203 I R(REG) A 32 Zavodnje 770 15°0'12'' 46°25'43'' 5500256 5142691 I R(REG) A 32 Velenje 390 15°7'1'' 46°21'43'' 5508998 5135289 B U RCI 2 Graška gora 774 15°7'43'' 46°24'54'' 5509886 5141187 I R(REG) A 32 Pesje 394 15°5'5'' 46°22'0'' 5506524 5135804 B S IR 32 Škale 410 15°6'38'' 46°22'42'' 5508504 5137110 B S IR 32 EIS-TET Dobovec 700 15°4'35'' 46°6'21'' 5505905 5106823 I R(REG) A 32 Kovk 600 15°6'50'' 46°7'43'' 5508800 5109358 I R(REG) A 32 Ravenska vas 580 15°1'24'' 46°7'29'' 5501803 5108919 I R(REG) A 32 Kum 1210 15°4'39'' 46°5'18'' 5505993 5104878 B R(REG) I 1 Prapretno 480 15°4'54'' 46°8'12'' 5506116 5110250 I R(REG) A 32 EIS-TEB Sv.Mohor 390 15°28'53'' 45°59'20'' 5537299 5093935 B R(REG) A 32 EIS-TE-TOL Vnajnarje 630 14°40'18'' 46°3'7'' 5474596 5100884 I R(REG) A 32 EIS CELJE EIS Celje 241 15°16'16'' 46°13'55'' 5520909 5120871 T U RC 16 EIS MARIBOR Maribor-Tabor 276 15°39'0'' 46°32'24'' 5549846 5155266 B U RIC 16 Maribor-Pohorje 725 15°34'54'' 46°29'0'' 5544655 5148926 B R(REG) A 32 EIS KRŠKO EIS Krško 155 15°31'32'' 45°57'9'' 5540737 5089915 I S IA 16 Legenda: Legend: NV: nadmorska višina (m) NV: Elevation above sea level Tip m. mesta: B – ozadje Type of station: B - background T – promet T - traffic I - industrijsko I - industrial Tip območja: U – mestno Type of zone: U – urban 8 S – predmestno S – suburban R - podeželsko R - rural NC - obmestno NC - near city REG - regionalno REG – regional Značilnost območja: R – stanovanjsko Characteristics of zone: R – residential C- poslovno C - commercial I - industrijsko I - industrial A - kmetijsko A - agricultural Geografska značilnost: 1 – gorsko Geographical charact.: 1 – mountain 2 - dolina 2 – valley 4 – obala 4 - seaside 16 – ravnina 16 - plain 32 – razgibano 32 - hilly 9 S lik a 2. 1 (1 ): M er il na m es ta z a av to m at sk e m er it ve v le tu 2 00 4 10 Tabela 2.1.(2): Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 2004 Kraj SO2 O3 NOx SLD PM10 PM2.5 * CO BTX Meteorološki parametri SS DMKZ: Ljubljana B. + + + + + + + + + Maribor + + + + + + + + + Celje + + + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Nova Gorica + + + + + + + + Rakičan + + + + + + Krvavec + + + Iskrba + + + + Mobilna + + + + + + + + EIS-TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS-TET Dobovec + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + EIS-TEB Sv.Mohor + + + + EIS-TE-TOL Vnajnarje + + + + + EIS CELJE EIS Celje + + + + EIS MARIBOR Maribor-Tabor + Maribor-Pohorje + EIS KRŠKO EIS Krško + + * Meritve so se pričele v septembru 2004 / Measurements started in September 2004 Legenda: SO2 Žveplov dioksid Meteorol. parametri Temperatura zraka v okolici NOx Dušikovi oksidi Hitrost vetra CO Ogljikov monoksid Smer vetra SLD Skupni lebdeči delci Relativna vlažnost zraka O3 Ozon zračni tlak PM10 delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm SS globalno sončno sevanje PM2.5 delci z aerodinamičnim premerom do 2.5 µm 11 Legend: SO2 Sulphur Dioxide Meteorological parameters Ambient air temperature NOx Nitrogen Oxides Wind velocity CO Carbon Monoxide Wind direction SLD Total suspended particles Relative air humidity O3 Ozone Air pressure PM10 Particulate matter up to 10 µm aerodynamic diameter SS global Solar radiation PM2.5 Particulate matter up to 2.5 µm aerodynamic diameter 2.2. Merilne metode in kakovost meritev Na avtomatskih merilnih postajah merimo ekološke in meteorološke parametre. Na vseh avtomatskih postajah merimo osnovne meteorološke parametre (temperaturo, relativno vlago, smer in hitrost vetra ter globalno sončno sevanje). V letu 2001 so bili s pomočjo programa PHARE v avtomatski merilni mreži DMKZ zamenjani merilniki nekaterih ekoloških parametrov (onesnaževal), merilne metode pa se niso spremenile. Podatki o merilni opremi za avtomatske meritve v sistemu DMKZ za leto 2004 so v tabeli 2.2.1.(1). Avtomatski merilniki so testirani po predpisih ameriške agencije za okolje (Environmental Protection Agency, EPA). Merilnike z istimi metodami meritev uporabljajo tudi v dopolnilni mreži sistemov EIS- TEŠ in EIS-TET ter v Mariboru, Celju in Krškem. Tabela 2.2.(1): Merilna oprema in metode merjenja za avtomatske meritve v osnovni mreži DMKZ v letu 2004 Table 2.2.(1): Measuring equipment and measuring methods used in automatic monitoring in the DMKZ Basic Monitoring Network in 2004 Parameter Metoda Instrument (Tip) merilna ne- gotovost (%) Območje (mg/m3) SO2 UV fluorescenca molekul SO2 MLU Model 100A Sulphur dioxide Analyzer 15 0-2.8 NOx Kemoluminiscenca molekul NO2 MLU Model 200A Nitrogen Oxides Analyzer 15 0-2 O3 UV absorpcija MLU Model 400 Ozone Analyzer 15 0-2.1 CO IR absorpcija MLU Model 300 Carbon Monoxide Analyzer 15 0-62 Delci PM10 Oscilacijsko mikrotehtanje; referenčna gravimetrična metoda TEOM 1400 A; LECKEL LVS3 25 BTX Plinska kromatografija AIRMO BTX 1000 Analyzer 25 (benzen) 0-0.3 Funkcijska kontrola merilnikov se avtomatsko izvede na vsakih 24 ur. Funkcijske kontrole izvajamo tudi ročno: a) s testnimi plini iz jeklenk b) s kalibratorjem Kalibracijo merilnikov s testnimi plini iz jeklenk ali s kalibratorjem na merilni postaji napravimo najmanj dvakrat letno, ob neustreznem rezultatu avtomatske funkcijske kontrole in po takšnem posegu na merilniku, ki vpliva na njegovo občutljivost. Merilniki TEOM za 12 delce PM10 se umerjajo z referenčnim merilnikom. Kontinuirane meritve meteoroloških parametrov (temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra) in ekoloških parametrov (SO2, NOx, O3, CO, skupni lebdeči delci) beleži avtomatska postaja in izračuna povprečne polurne vrednosti. Po prenosu podatkov v center se podatki preverijo in obdelajo, tako da so na razpolago uporabnikom. Senzorji za meteorološke parametre (hitrost in smer vetra, relativna vlažnost in temperatura zraka) so nameščeni na drogu nad merilno postajo. Smer in hitrost vetra merimo na višini okoli 6m od tal, temperaturo in relativno vlažnost zraka pa na višini 3m od tal. 2.3. Rezultati meritev in časovni trendi Podatki so obdelani v skladu z veljavnimi novimi uredbami za posamezno onesnaževalo (glej poglavje 1.1). V državni mreži za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) in dopolnilnih mrežah termoelektrarn Šoštanj, Trbovlje in Brestanica ter mestnih občin Ljubljana, Maribor in Celje potekajo meritve na tistih lokacijah, kjer se na osnovi predhodnih meritev ali ocen vplivov na okolje pričakuje večja onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, v mestih pa zajemamo še vpliv prometa. V zadnjih letih smo v okviru programa PHARE na več postaj dodali še merilnike ozona in delcev PM10. V poročilu so tudi podatki avtomatskih meritev z različnih lokacij mobilne postaje ter podatki z dopolnilnih mrež elektrogospodarstva ter mestnih občin. Vse podatke elektrogospodarstva obdela in predstavi v letnih in mesečnih poročilih Elektroinštitut Milan Vidmar /ref. 4.-15/, /ref. 4.-16/, /ref. 4.-17/. Kompletni nizi podatkov iz stalne avtomatske mreže za žveplov dioksid, dušikove okside in ozon so na razpolago od leta 1992 dalje. Pri izračunih masnih koncentracij (g/m3) iz volumskih (ppm) (izhodne vrednosti iz merilnikov) so upoštevani naslednji predpisani (Ur. l. RS, št.73/94) pretvorbeni koeficienti, ki odgovarjajo pogojem 293 K in 1013 hP: SO2 : 1 ppb = 2,66 µg/m 3 NO2 : 1 ppb = 1,91 µg/m 3 O3 : 1 ppb = 2,00 µg/m 3 NO : 1 ppb = 1,25 µg/m3 CO : 1 ppb = 1,16 µg/m3 13 2.3.1. Žveplov dioksid Največja vira emisije žveplovega dioksida v Sloveniji sta termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, ki uporabljata za gorivo domač premog. Med večjimi viri emisije sta še cementarna v Trbovljah in tovarna celuloze VIPAP v Krškem, kjer izhaja SO2 iz tehnološkega procesa (nizek vir emisije). Emisija SO2 iz kotlovnic je majhna, saj za gorivo v glavnem ne uporabljajo več premoga ampak lahko kurilno olje, ki ima precej manjšo vsebnost žvepla kot premog in plin. Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z SO2 za leto 2004, je podan v tabeli 2.3.1.(1). V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za SO2 predpisani naslednji parametri s pripadajočimi dovoljenimi vrednostmi za varovanje zdravja: povprečna celoletna in povprečna zimska koncentracija (za zaščito ekosistemov), maksimalna dnevna in urna koncentracija ter število dni s preseženo mejno dnevno, dopustno urno ter alarmno koncentracijo (glej poglavje 1.1). Tabela 2.3.1.(1): Koncentracije SO2 v zraku (µg/m3) v letu 2004 (presežene mejne koncentracije oz. preseženo dovoljeno število preseganj mejnih oz. dopustnih koncentracij je označeno z rdečim tiskom). Table 2.3.1.(1): SO2 concentrations (µg/m3) in 2004 (exceeded limit concentrations and exceeded allowed number of exceedences of limit or allowed values is in red). Leto / Year zima / winter 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 24 ur / 24 hours Postaje % pod Cp Cp max >DV >MV >AV max >MV ANAS Ljubljana Bežigrad 96 8 11 129 0 0 0 38 0 Maribor 87 8 10 64 0 0 0 22 0 Celje 95 11 13 396 1 1 0 100 0 Trbovlje* 84 9 13 521 3 5 0 84 0 Hrastnik 98 15 9 1799 44 49 10 625 4 Zagorje 99 20 21 1165 54 72 13 561 8 Nova Gorica 83 7 6 89 0 0 0 47 0 Murska S.-Rakičan 91 5 6 45 0 0 0 15 0 EIS TEŠ Šoštanj 99 13 17 937 40 47 0 173 1 Topolšica 98 6 9 291 0 0 0 102 0 Veliki Vrh 99 30 38 1329 77 90 0 274 5 Zavodnje 98 8 13 680 1 1 0 72 0 Velenje 99 6 6 164 0 0 0 64 0 Graška Gora 99 6 9 463 2 2 0 99 0 Pesje 100 7 11 198 0 0 0 55 0 Škale 99 8 11 220 0 0 0 55 0 EIS TET Kovk 83 61 88 1514 226 278 29 875 50 Dobovec 92 31 20 4056 155 168 42 807 18 Kum 92 4 9 1210 6 6 0 81 0 Ravenska Vas 96 43 61 1779 112 139 27 850 23 Vnajnarje 12 327 0 0 0 83 0 EIS-Celje* 71 5 74 0 0 0 45 0 EIS Krško 91 37 49 877 68 88 3 347 13 EIS TEB 79 10 12 1385 3 3 0 114 0 14 Tabela 2.3.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec ANAS Ljubljana B. 10 11 13 7 5 4 4 5 7 5 9 13 Maribor 8 9 10 9 8 6 7 6 6 8 10 8 Celje 17 14 12 13 6 5 4 6 6 9 12 21 Trbovlje 10 12 20 9 7 3 4 8 8 6 22* 16* Hrastnik 10 5 12 11 10 4 6 15 16 12 14 58 Zagorje 21 23 30 14 13 5 3 11 18 6 26 66 Nova Gorica 6 6 6 3 5 8 5 3 7 7 10 16 Murska S.-Rakičan 6 9 5 4 3 4 3 5 4 4 6 6 EIS TEŠ Šoštanj 16 7 14 9 9 20 19 16 14 12 9 12 Topolšica 8 6 8 5 6 7 5 3 4 4 4 13 Veliki Vrh 41 34 30 14 17 36 31 20 34 27 40 37 Zavodnje 16 8 11 5 5 6 6 7 5 5 11 15 Velenje 7 8 8 5 4 3 5 5 5 4 6 11 Graška Gora 8 7 10 5 7 3 4 6 6 4 4 10 Pesje 9 9 9 5 5 4 5 6 7 4 9 13 Škale 11 10 11 8 8 4 3 6 7 7 9 13 EIS TET Kovk 71 113 78 35 57 15 23 61 50 81 65 105 Dobovec 26 31 19 17 12 9 8 36 37 12 52 120 Kum 5 8 5 5 3 2 5 6 3 2 6 3 Ravenska vas 33 38 80 41 34 18 13 34 39 19 49 118 Vnajnarje 11 13 11 9 5 4 4 3 10 6 10 16 EIS Celje 8 10 5 4 3 1 2 3 4 10 EIS Krško 31 84 37 42 44 40 39 43 21 29 25 21 EIS TEB 16 17 9 6 7 15 11 9 10 6 9 15 Tabela 2.3.1.(3): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2004 (presežena dopustna vrednost je označena v rdečem tisku) Table 2.3.1.(3): Maximum 1-hour concentrations of SO2 in µg /m 3 in 2004 (exceeded allowed value is in red) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII DMKZ Ljubljana B. 77 65 83 101 39 51 18 41 69 43 83 129 129 Maribor 37 39 38 38 31 41 64 27* 38 24 57* 35 64 Celje 134 105 200 103 102 82 87 167 107 156 265 396 396 Trbovlje 140 262 521 291 314 28 117 305 312 189 398* 317* 521 Hrastnik 318 104 974 584 298 49 49 407 466 473 262 1799 1799 Zagorje 628 555 484 659 426 382 105 446 403 183 736 1165 1165 Nova Gorica 67 22 53 60* 74 66 71* 28* 24 24 44 89 89 Murska S.-Rakičan 22* 28 45 25 16 23 13 17 32 25 26 28 45 EIS TEŠ Šoštanj 774 119 680 478 535 692 787 722 616 937 464 469 937 Topolšica 130 83 134 108 126 117 272 160 161 291 143 277 291 Veliki Vrh 1083 911 619 547 755 597 1329 541 635 523 675 1132 2 1329 Zavodnje 164 142 110 96 141 133 680 274 79 121 199 215 680 Velenje 73 57 121 58 66 53 32 96 62 72 50 164 164 Graška Gora 113 170 147 216 238 78 121 102 101 99 144 463 463 Pesje 154 80 198 195 66 77 50 113 143 114 111 153 198 Škale 183 139 138 220 93 43 74 212 152 184 125 190 220 EIS TET Kovk 472* 1351 * 988 1477 742 183 444 727 755 797 877 1514 1514 Dobovec 710 1771 1133 * 1078 1166 1652 426 1569 1416 553 1939 4056 4056 Kum 250 1210 410 414 284 254 319 316 140 202* 393 142* 1210 Ravenska vas 603 557 1041 629 1081 562 272 827 517 242 1057 1779 1779 Vnajnarje 264 64 327 185 126 62 23 36 204 95 79 159 327 EIS Celje 78 877 65 43* 53 22 28* 46 101* 226 74 EIS Krško 763 877 637 857 656 466* 380 541 733 399 527 355 877 EIS TEB 1385 114* 100 94 97* 98 94 133 287* 63 657 1385 16 Tabela 2.3.1.(4): Maksimalne dnevne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2004 (presežena mejna vrednost je označena v rdečem tisku) Table 2.3.1.(4): Maximum 24-hour concentrations of SO2 in µg /m 3 in 2004 (exceeded limit value is in red) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Max ANAS Ljubljana B. 20 21 29 33 10 10 7 8 18 20 30 38 38 Maribor 22 17 20 15 20 17 22 10* 13 13 22 16 22 Celje 39 32 41 25 19 10 10 17 23 20 34 100 100 Trbovlje 22 56 84 29 29 10 15 40 42 31 68* 47* 84 Hrastnik 72 20 87 59 41 10 11 65 74 56 75 625 625 Zagorje 129 110 106 93 85 66 18 59 102 25 146 561 561 Nova Gorica 15 10 19 8* 22 15 15* 8* 14 11* 18 47* 47 Murska S.-Rakičan 10* 12 15 7 8 11 6 8 8 7 11 13* 15 EIS TEŠ Šoštanj 92 16 95 97 71 83 173 114 95 45 57 79 173 Topolšica 31 20 22 15 13 18 19 18 17 27 17 102 102 Veliki Vrh 138 274 101 59 64 93 116 109 91 83 149 138 274 Zavodnje 40 32 35 14 22 18 55 40 17 23 50 72 72 Velenje 15 14 20 14 16 10 17 15 19 12 16 64 64 Graška Gora 20 32 28 23 43 19 14 33 32 26 29 99 99 Pesje 30 24 25 18 14 17 20 25 25 17 23 55 55 Škale 37 23 55 21 22 11 12 41 36 40 24 55 55 EIS TET Kovk 231* 218* 323 171 251 41 50 188 196 224 294 875 875 Dobovec 158 271 139* 124 84 130 60 172 238 75 407 807 807 Kum 26 81 34 35 21 18 44 38 19 9* 36 26* 81 Ravenska vas 154 142 241 153 144 67 48 118 150 88 300 850 850 Vnajnarje 40 62 83 56 13 8 7 8 38 24 35 57 83 EIS Celje 18 17 11 15* 8 3 4* 8 15* 45 45 EIS Krško 157 347 233 156 115 100* 62* 104 106 92 131 71 347 EIS TEB 114 43* 27 24 19* 30 18 34 29* 16 33 114 17 0 10 20 30 40 50 60 70 Lj ub lja na B . M ar ib or C el je T rb ov lje * H ra st ni k Z ag or je N ov a G or ic a M ur sk a S .R ak ič an Š oš ta nj T op ol ši ca V el ik i V rh Z av od nj e V el en je G ra šk a G or a Š ka le K ov k D ob ov ec K um R av en sk a V as V na jn ar je E IS -C el je * E IS K rš ko µ g /m 3 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 š t. p ri m e ro v Cp-leto (µg/m3) DV-1ura (št.primerov) MV-24 ur (št.primerov) Slika 2.3.1.(1): Povprečne letne koncentracije (Cp) in število prekoračitev dopustne urne in mejne dnevne vrednosti koncentracij SO2 v letu 2004 (DV-1ura, MV-24ur). Mejna letna koncentracija je 20 µg/m3 (modra črta), dovoljeno število prekoračitev dopustne urne koncentracije v enem letu je 24 (rdeča črta), mejne dnevne pa 3 (prekinjena rdeča črta). Figure 2.3.1.(1): Average annual concentrations (Cp) and exceedences of 1-hour allowed value and 24-hour limit value of SO2 concentrations in 2004 (DV-1ura, MV-24ur). Annual limit value is 20µg/m3 (blue line), annual allowed number of exceedences of allowed 1-hour and limit 24-hour concentrations is 24 (red line), and 3 (dashed red line). 18 0 20 40 60 80 100 120 140 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µ g /m 3 Ljubljana B. Zagorje Veliki vrh Dobovec EIS Krško Slika 2.3.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na 5 merilnih mestih v letu 2004 Figure 2.3.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 at 5 monitoring sites in 2004 Večja mesta Bolj onesnažena so bila, tako kot običajno, mesta v Zasavju, ki imajo, kar se tiče disperzije onesnaževal, zelo neugodno lego, saj ležijo v ozkih dolinah oziroma kotlinah, poleg lokalnih virov emisije pa vpliva na kakovost zraka tudi emisija TE Trbovlje. Povprečne letne koncentracije SO2 so bile v letu 2004 nekoliko nižje kot leta 2003 in - tako kot že nekaj zadnjih let – v glavnem pod mejno letno vrednostjo. Tudi povprečne koncentracije v zimskem času (oktober 2003-marec 2004) so bile nižje kot v letu 2003 in razen v Zasavju (Zagorje) v glavnem pod mejno vrednostjo, predpisano za zimski čas. Dovoljeno letno število preseganj dopustne urne vrednosti in mejne dnevne vrednosti je bilo v letu 2004 nenavadno velikokrat prekoračeno v mestih v Zasavju – v Zagorju za 200 % pri urnih in 167 % pri dnevnih koncentracijah. Največ preseganj je bilo v decembru 2004, ko so zaradi dolgotrajnega stabilnega vremena nastale močne in dolgotrajne temperaturne inverzije. V decembru so tudi sicer koncentracije dosegle najvišje vrednosti. Tako je bila najvišja urna koncentracija v Hrastniku 1799, najvišja dnevna pa 625 µg/m3, v vseh zasavskih mestih pa je bila večkrat prekoračena tudi 3-urna alarmna vrednost. 19 Vplivno območje TE Šoštanj Emisija TE Šoštanj je v letu 2004 – tako kot že nekaj prejšnjih let – najbolj vplivala na merilni mesti Veliki vrh in Šoštanj, medtem ko je zlasti v ravninskih krajih (Velenje, Škale, Pesje) ta vpliv zelo majhen. Merilno mesto Šoštanj je izpostavljeno emisiji iz nižjih dimnikov TEŠ ob jugozahodnem vetru, pri čemer ima močan vpliv na zračni tok gorski greben južno od TEŠ. Ker je lokacija postaje na vzhodnem obrobju naseljenega območja, izmerjene koncentracije niso reprezentativne za sam Šoštanj. V samem mestu so koncentracije nižje zaradi redkejše jugovzhodne smeri vetra, pa tudi efekt omenjenega gorskega grebena je zaradi drugačnega kota glede na smer zračnega toka v tem primeru zmanjšan. V letu 2004 je občasno delovala čistilna naprava tudi na nižjem dimniku TEŠ, zato so bile koncentracije na merilnem mestu Šoštanj precej nižje kot prejšnja leta. Tudi na drugih merilnih mestih je bila onesnaženost zraka z SO2 v letu 2004 opazno nižja kot leto prej. Na Velikem vrhu sta bili izmerjeni najvišja povprečna letna in zimska koncentracija 30 in 38 µg/m3, kar je 150 oz. 190 % mejne vrednosti Tu je bilo doseženo tudi najvišje dnevno povprečje koncentracije 263 µg/m3, medtem ko je bila najvišja urna vrednost 1329 µg/m3. Dovoljeno letno število preseganj dopustne urne vrednosti in mejne dnevne vrednosti je bilo prekoračeno za 230 oziroma 67 % Vplivno območje TE Trbovlje Najvišje koncentracije SO2 so bile izmerjene – tako kot v letu 2003 - na treh višje ležečih merilnih mestih, na katere vpliva TE Trbovlje. Dosegle so najvišje povprečne letne in povprečne zimske ter najvišje mesečne, dnevne in urne vrednosti v Sloveniji v letu 2004. Tako je bila na Kovku najvišja povprečna letna koncentracija 61 µg/m3 in zimska 81 µg/m3 (300 oz. 400 % mejne vrednosti) ter najvišja dnevna 844 µg/m3, najvišja urna koncentracija v Sloveniji 4056 µg/m3 pa je bila izmerjena, tako kot vsako leto, na Dobovcu. Na Kovku je bilo kar za več kot 800 % prekoračeno dovoljeno število preseganj urne dopustne vrednosti, ter za več kot 1000 % dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti. Na vseh treh omenjenih merilnih mestih je bila velikokrat prekoračena tudi 3- urna alarmna vrednost. Najvišje koncentracije in največ prekoračitev dovoljenih vrednosti se je pojavilo v decembru zaradi dolgega vztrajanja temperaturne inverzije. Vplivno območje tovarne celuloze VIPAP Emisija SO2 iz proizvodnega procesa tovarne celuloze VIPAP vpliva na merilno mesto v Krškem, ki je izven naselja na robu sadovnjaka v bližini reke Save približno 1 km v smeri SSE od tovarne. Najvišje koncentracije se zaradi nizkega izpusta emisije pojavljajo v nočnem in jutranjem času, ko se ob jasnem in mirnem vremenu steka hladen zrak ob Savi navzdol. Onesnaženost zraka je bila v letu 2004 manjša kot leto poprej. Povprečna letna in zimska koncentracija sta bili 37 in 49 µg/m3, kar je 185 oz. 245 % mejne vrednosti. Najvišja izmerjena urna koncentracija je bila 877, najvišja dnevna pa 347 µg/m3. Dovoljeno število 20 preseganj urne dopustne vrednosti je bilo prekoračeno za 265 %, dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti 330%. Onesnaženost zraka na gosteje naseljenem območju Vidma in Krškega, kjer izvaja meritve tovarna VIPAP (rezultatov teh meritev nimamo), je manjša kot na opisanem merilnem mestu, čeprav je vpliv emisije iz tovarne VIPAP marsikje zaznaven1. Letni hod V zimskih mesecih so ob stabilnem vremenu pogoji za disperzijo snovi v zraku najslabši. V ravninah, kotlinah in dolinah nastajajo ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja jezera hladnega zraka. To ima dva različna efekta. Na eni strani se lahko zaradi povečane emisije zaradi večje potrebe po ogrevanju, zaradi slabega mešanja zraka in zaradi nizkih lokalnih virov emisije koncentracije povečajo. Na drugi strani pa na kakovost zraka v takih primerih ne vplivajo emisije iz velikih virov emisije z visokimi dimniki, če le-ti segajo nad plast temperaturne inverzije. V takih primerih imamo zato na mestih, ki sicer pridejo ob vetrovnem vremenu pod vpliv emisij iz velikih in visokih virov, čistejši zrak (npr. merilna mesta Šoštanj, Pesje, Škale). Značilno za leto 2004 je bilo nadpovprečno spremenljivo vreme do meseca novembra in daljše obdobje stabilnega vremena s temperaturnimi inverzijami v decembru. Zrak je bil v večini večjih mest in tudi na drugih merilnih mestih najbolj onesnažen z SO2 ravno v decembru. Letni hod koncentracij SO2 z nižjimi vrednostmi poleti in višjimi v hladni polovici leta je bil v letu 2004 bolj izražen kot v letu 2003. Dnevni hod Koncentracije SO2 v večjih mestih imajo slabo izražen dnevni hod z nekoliko višjimi vrednostmi podnevi kot ponoči. Merilno mesto v Krškem pa ima zaradi vpliva emisije tovarne celuloze in lokalnega nočnega vetra po dolini Save navzdol najvišje koncentracije ponoči in zjutraj, najnižje pa čez dan. ------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 Meritve onesnaženosti zraka v Krškem v obdobju marec-julij 2003. Agencija RS za okolje, Ljubljana, 2003 21 Slika 2.3.1.(4): Dnevni hod koncentracij SO2 na štirih merilnih mestih v letu 2004 Picture 2.3.1.(4): Daily variation of SO2 at four monitoring sites in 2004 Časovni trend Iz analize večletnih vrednosti (slike 2.3.1.(5-7), tabele 2.3.1.(6-8)) sledi: • V večjih mestih, ki niso pod vplivom emisij SO2 iz večjih virov, je pri povprečni letni onesnaženosti zraka v letu 2004 opaziti še nadaljnje rahlo upadanje koncentracij zadnjih nekaj let. Nekoliko višje povprečne koncentracije v letu 2004 v mestih v Zasavju pa so posledica izjemno dolgotrajnih decembrskih temperaturnih inverzij. Na merilnih mestih vplivnega območja TEŠ se je tudi v letu 2004 nadaljeval trend zmanjševanja koncentracij zaradi postopnega priključevanja dimnih plinov na čistilne naprave v termoelektrarni Šoštanj, medtem ko stanje v okolici TE Trbovlje ne kaže kakega vidnega trenda. Koncentracije SO2 na merilnem mestu v Krškem so bile nižje kot v zadnjih štirih letih, vendar trend upadanja kljub temu ni očiten. • V vseh večjih mestih so povprečne letne koncentracije v letu 2004 ostale prvič pod mejno letno vrednostjo 20 µg/m3, medtem ko so bile nad njo – tako kot že vsa zadnja leta - na višje ležečih merilnih mestih Kovk, Dobovec in Ravenska vas v okolici termoelektrarne Trbovlje in na merilnem mestu Krško, medtem ko je bila letna mejna vrednost v okolici TE Šoštanj presežena v letu 2004 le še na Velikem vrhu. • Tako kot povprečne letne se tudi najvišje urne koncentracije v letu 2004 še nadalje zmanjšujejo v večjih mestih, zaradi že omenjenih nenavadno dolgotrajnih temperaturnih inverzij v decembru pa so bile višje kot prejšnja leta v mestih v Zasavju, kjer so v decembru precej presegle dopustno vrednost. Dopustna urna vrednost je bila velikokrat presežena na vplivnem območju TE Trbovlje, kjer se najvišje vrednosti urnih koncentracij z leti ne zmanjšujejo, na merilnem mestu v Krškem, redkeje pa na vplivnem območju TE Šoštanj. Enaka ugotovitev kot za najvišje urne velja tudi za najvišje dnevne koncentracije. 0 10 20 30 40 50 60 70 1: 00 3: 00 5: 00 7: 00 9: 00 11 :0 0 13 :0 0 15 :0 0 17 :0 0 19 :0 0 21 :0 0 23 :0 0 ura k o n c . (µ g /m 3 ) EIS Krško Trbovlje Celje Ljubljana-Bežigrad 22 Slika 2.3.1.(5): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih DMKZ in v Krškem Figure 2.3.1.(5): Average annual concentrations of SO2 at DMKZ and Krško monitoring sites Slika 2.3.1.(6): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TEŠ Figure 2.3.1.(6): Average annual concentrations of SO2 at TEŠ monitoring sites 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 k o n c . (µ g /m 3 ) Šoštanj Topolščica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Škale mejna vred. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 k o n c . (µ g /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbovlje* Hrastnik Zagorje EIS Krško mejna vred. 23 Slika 2.3.1.(7): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TET Figure 2.3.1.(7): Average annual concentrations of SO2 at TET monitoring sites Tabela 2.3.1. (6): Povprečne letne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (presežena mejna letna vrednost je v rdečem) Table 2.3.1.(6): Mean annual SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations (exceeded annual limit value is in red) Povprečne letne koncentracije SO2 (µg/m 3) 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 Ljubljana-Bež. 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 Nova Gorica 6 7 7 M.S..Rakičan 5 5 5 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 Škale 16 19 10 14 12 8 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 4 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 Vnajnarje 19 19 18 14 6 7 8 10 9 EIS Celje 26 24 28 27 22 20 6 8 5 EIS Krško 51 42 33 51 46 46 55 37 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 k o n c . (µ g /m 3 ) Kovk Dobovec Kum Ravenska Vas mejna vred. 24 Tabela 2.3.1.(7): Najvišje urne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (preseganja dopustne vrednosti so označena rdeče) Table 2.3.1.(7): Maximum 1-hour SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations (exceedences of the allowed value are in red) najvišje urne koncentracije SO2 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 Ljubljana-Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 Maribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 Celje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 Nova Gorica 64 131 89 M.S..Rakičan 58 55 45 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 Škale 522 396 220 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 Vnajnarje 374 248 232 327 EIS Celje 873 283 947 603 339 356 355 289 74 EIS Krško 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 25 Tabela 2.3.1.(8): Najvišje dnevne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (presežena mejna vrednost je označena rdeče) Table 2.3.1.(8): Maximum 24-hour SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations (exceeded limit value is in red) najvišje dnevne koncentracije SO2 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Ljubljana-Fig. 115 95 119 144 90 56 Ljubljana-Bež. 239 312 123 152 128 174 163 94 67 35 38 59 38 Maribor 221 220 121 119 122 91 69 82 75 36 37 35 22 Celje 308 387 212 237 99 275 117 106 165 102 111 72 100 Trbovlje 365 425 235 286 179 536 136 342 134 246 328 100 84 Hrastnik 342 393 170 218 183 523 123 383 133 184 235 93 625 Zagorje 311 396 280 249 250 115 171 398 157 391 315 136 561 Nova Gorica 25 23 47 M.S..Rakičan 16 29 15 Šoštanj 516 441 550 381 471 281 366 453 560 526 553 288 165 Topolščica 562 313 293 132 164 149 184 184 255 85 254 82 102 Veliki Vrh 673 355 268 353 446 368 472 556 383 269 344 413 263 Zavodnje 394 429 686 224 326 497 401 1046 344 140 442 182 72 Velenje 278 182 135 74 91 127 113 212 60 54 57 66 64 Graška Gora 383 357 412 240 177 366 268 300 343 126 196 88 99 Škale 274 293 139 68 131 75 55 Kovk 364 347 462 417 514 1067 375 816 360 293 258 383 844 Dobovec 432 607 264 460 967 1916 648 998 841 1516 695 332 837 Kum 288 89 78 213 200 287 103 193 165 229 78 Ravenska Vas 279 151 271 247 383 813 377 860 353 601 580 325 824 Vnajnarje 97 92 121 131 89 126 99 49 56 53 51 83 EIS Celje 231 88 247 130 121 120 40 38 41 45 EIS Krško 419 363 142 317 240 285 356 347 26 2.3.2. Dušikovi oksidi Največji vir dušikovih oksidov je promet, pa tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Meritve dušikovih oksidov so v letu 2004 potekale na 11 merilnih mestih. Letne rezultate podajamo za vsa merilna mesta, kjer meritve redno potekajo. Z zvezdico smo označili podatke z lokacij, ki so zaradi premajhnega deleža dobrih podatkov (manj kot 75 %) le informativni. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku predpisuje za varovanje zdravja dovoljene vrednosti koncentracije za dušikov dioksid in za zaščito vegetacije NOx. V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Za NO2 so z uredbo predpisane dopustna urna vrednost, 3-urna alarmna vrednost in dopustna letna vrednost, za NOx pa mejna letna vrednost (glej poglavje 1.1) Urne koncentracije NO2 so bile povsod razen na merilnem mestu Kovk, pod dopustno vrednostjo 220 µg/m3 – največ so dosegle okrog 70% le-te na mestnih lokacijah, ki so bolj ali manj pod vplivom emisij iz prometa. Merilno mesto Kovk je pod vplivom emisije TE Trbovlje ob zahodnem vetru oziroma v času zimskih temperaturnih inverzij, ko se dimni plini iz elektrarne ob šibkih vetrovih akumulirajo v tanki plasti pod zgornjo mejo inverzije. Tako je bilo 24. januarja 2004, ko je dosegla urna koncentracija NO2 278 µg/m 3. Povprečne letne koncentracije NO2 (tabela 2.3.2.(1)) so dosegle na prometnem merilnem mestu Maribor največ 60% dopustne letne vrednosti 52 µg/m3 oziroma 78 % mejne vrednosti 40 µg/m3, ki naj bi začela veljati leta 2010. Letno povprečje NOx pa je višje od mejne vrednosti 30 µg/m3 na vseh mestnih lokacijah – največ jo presega za 80% na merilnem mestu Maribor (tabela 2.3.2.(1), slika 2.3.2.(1)). Najvišje povprečne mesečne koncentracije so bile skoraj povsod dosežene v zimskih mesecih januar in februar, ko so pogoji za disperzijo najslabši. Letni hod koncentracij dušikovih oksidov (sliki 2.3.2.(2) in 2.3.2.(3)) v letu 2004 je večinoma dobro izražen. Letni hod koncentracij NO2 in NOx je dobro izražen z nižjimi koncentracijami poleti in višjimi pozimi (sliki 2.3.2.(2-3). Močnejše sončno obsevanje poleti ugodno vpliva na mešanje zraka, medtem ko pozimi ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami ostane onesnažen zrak na ozkem območju prometnih poti. Dnevni hod Dnevni hod kaže na vpliv prometa, saj so koncentracije NO2 na merilnih mestih v mestih zaradi prevladujočega vpliva emisij iz prometa najvišje v jutranjih in večernih urah (slika 27 2.3.1.2.(4)). Zaradi vpliva prometa so precej višje koncentracije izmerjene v delovnih dnevih, ko je tudi dnevni hod bolj izražen. Tudi povprečne koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije NO2 pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. Tabela 2.3.2.(1): Koncentracije NO2 in NOx v zraku (µg/m 3) v letu 2004 (presežene mejne oz. dopustne koncentracije ter preseženo dovoljeno število preseganj dopustnih oz. mejnih koncentracij je označeno z rdečim tiskom) Table 2.3.2.(1): NO2 and NOx concentrations (µg/m 3) in 2004 (exceeded limit or allowed concentrations and exceeded allowed number of exceedences of allowed or limit values is in red) Leto / Year NO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Postaje % pod Cp % pod Cp max >DV >MV >AV Ljubljana Bežigrad 93 29 94 46 159 0 0 0 Maribor 89 31 87 54 106 0 0 0 Celje 96 24 95 41 122 0 0 0 Trbovlje 87 27 88 47 76 0 0 0 Nova Gorica 98 25 98 43 101 0 0 0 Murska S.-Rakičan 80 11 79 17 84 0 0 0 Zavodnje 96 5 96 7 90 0 0 0 Škale 98 9 98 10 69 0 0 0 Kovk 78 13 81 17 278 2 2 0 Sv.Mohor 77 5 76 7 46 0 0 0 Vnajnarje 82 5 83 5 54 0 0 0 EIS-Celje* Tabela 2.3.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.2.(2): Average monthly concentrations of NO2 (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 37 42 42 29 24 22 18 18 24 23 31 35 Maribor 34 36 37 33 32 24 25 28 25 28 33 31 Celje 33 38 36 26 19 15 13 13 21 20 28 29 Trbovlje 27 29 30 31 26 27 25 22 25 24 22* 30* Nova Gorica 33 31 26 26 20 20 18 20 20 20 31 37 Murska S.-Rakičan 14 18 10 8 10 9 8 9 10 10 13 13 Zavodnje 4 8 8 4 4 4 6 4 2 2 4 14 Škale 15 14 9 8 7 5 4 4 5 7 12 14 Kovk 22 5 11 12 13 8 8 14 6 14 12 31 Sv.Mohor 9 7 4 4 9 1 2 2 2 5 7 Vnajnarje 9 7 5 4 3 3 3 3 3 9 10 EIS Celje 50 48 50 38 31 22 21 37 28 Tabela 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.2.(3): Average monthly concentrations of NOx (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 67 71 56 37 27 26 22 22 34 44 67 82 Maribor 70 62 56 48 47 36 36 39 43 66 74 72 Celje 63 64 51 36 25 20 17 17 33 39 62 63 Trbovlje 50 53 47 50 40 42 39 35 46 52 53* 81* Nova Gorica 65 57 35 34 26 26 22 25 32 43 68 81 Murska S.-Rakičan 22 32 13 11 13* 11 10 11 13 16 22 22 Zavodnje 5 9 9 5 5 7 8 5 4 3 7 22 Škale 18 17 11 9 8 5 5 5 7 8 14 21 Kovk 16 10 14 14 13 12 13 16 8 19 13 31 Sv.Mohor 13 9 6 6 12 8 3 3 4 3 8 9 Vnajnarje 10 8 5 4 4 3 3 4 3 10 12 EIS Celje Tabela 2.3.2.(5): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.2.(5): Maximum 1-hour concentrations of NO2 (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. 100 110 159 89 71 73 85 76 84 72 95 125 159 Maribor 86 90 95 106 92 73 89 92 68 71* 89 102 106 Celje 104 122 104 79 89 56 55 58 72 61 119 83 122 Trbovlje 53 69 69 73 68 74 67 70 73 76 42* 76* 76 Nova Gorica 72 85 95 80 65 80 66 65 60 51 99 101 101 Murska S.-Rakičan 81 84 65 48 53* 46* 40* 41 39 45 54 45 84 Zavodnje 67 72 90 84 73 70 90 46 87 51 55 90 90 Škale 63 53 50 44 50 36 31 52 69 29 54 45 69 Kovk 278 39 70 112 71 131 89 107 45 62 88 203 278 Sv.Mohor 44 41 34 32 44 16 28 23 27 46 26 46 Vnajnarje 48 54 37 22 15 14 16 23 36 54 EIS Celje 119 109 142 146 130 66 61 101 146 29 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 Lj ub lja na B ež ig ra d M ar ib or C el je T rb ov lje N ov a G or ic a M ur sk a S .- R ak ič an Z av od nj e Š ka le * K ov k S v. M oh or V na jn ar je E IS -C el je * µ g /m 3 Cp-NO2 Cp-NOx Cmax-NO2 Slika 2.3.2.(1): Povprečne letne koncentracije NO2 in NOx ter maksimalne urne koncentracije NO2 v letu 2004. Dopustna letna koncentracija NO2 je 52 (modra črta), NOx 30µg/m3 (modra prekinjena črta), dopustna urna koncentracija NO2 pa 220 µg/m3. Figure 2.3.2.(1): Average annual NO2 and NOx concentrations, and maximal 1-hour NO2 concentrations in 2004. Annual allowed concentration for NO2 is 52 (blue line), for NOx is 30 µg/m3 (dashed blue line), and 1-hour allowed value is 220µg/m3. 30 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µ g /m 3 Ljubljana B. Maribor Nova Gorica M.S. Rakičan Kovk Slika 2.3.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 v letu 2004 Figure 2.3.2.(2): Average monthly concentrations of NO2 in 2004 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µ g /m 3 Ljubljana B. Maribor Nova Gorica M.S. Rakičan Kovk Slika 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx v letu 2004 Figure 2.3.2.(3): Average monthly concentrations of NOx in 2004 31 DNEVNI HOD NO2 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 1 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ure dneva K on c. ( µg /m 3) Celje-konec tedna Celje-delovni dnevi Ljubljana-konec tedna Ljubljana-delovni dnevi Slika 2.3.2.(4): Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnih mestih Celje in Ljubljana- Bežigrad v letu 2004 Figure 2.3.2.(4): Daily variation of NO2 concentration at Celje and Ljubljana-Bežigrad sites in 2004 Časovni trend Povprečna letna onesnaženost zraka z NO2 v letu 2004 je bila na ravni leta 2002 in nekoliko nižja kot v letu 2003, vendar je bila povsod pod dopustno vrednostjo. Slika 2.3.2.(5): Povprečne letne koncentracije NO2 Figure 2.3.2.(5): Average annual concentrations of NO2 0 10 20 30 40 50 60 70 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto µ g /m 3 Ljubljana -Bež. Maribor Celje Zavodnje Kovk Trbovlje dopustna vred. 32 Tabela 2.3.2.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 2.3.2.(6): Mean annual NO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations povprečne letne koncentracije NO2 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 Ljubljana-Bež. 29 32 29 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 Celje 32 37 37 35 33 29 28 30 26 24 27 24 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 27 Nova Gorica 27 27 25 Murska S.-Rakičan 14 15 11 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 6 5 Škale 8 8 8 6 16* 8 9 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 Sv.Mohor 5 Vnajnarje 4 3 5 4 5 6 5 5 EIS Celje 43* 47* 46* 53* 38* 30 22 33 2.3.3. Ogljikov monoksid Glavni vir emisije ogljikovega monoksida je promet, zato so najvišje koncentracije izmerjene na merilnih mestih, ki so blizu prometnih cest in parkirišč. Po uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku je za CO predpisana le 8- urna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja (glej poglavje 1.1). Zrak je bil z ogljikovim monoksidom malo onesnažen (tabela in slika 2.3.3.(1)). 8-urna dopustna oz. mejna vrednost nista bili v letu 2004 preseženi na nobenem merilnem mestu. Najvišje maksimalne dnevne 8-urne koncentracije so dosegle malo več kot tretjino dopustne vrednosti 14 mg/m3 oz. slabo polovico mejne vrednosti 10 mg/m3, ki začne veljati leta 2005. Letni hod je izrazit z nižjimi koncentracijami poleti in višjimi pozimi (slika 2.3.3.(2). Močnejše sončno obsevanje poleti ugodno vpliva na mešanje zraka, medtem, ko pozimi ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami ostane onesnažen zrak na območju v bližini prometnih poti. Da je največji vir CO promet, kaže slika dnevnega hoda koncentracij na merilnih mestih Maribor in Ljubljana-Bežigrad (slika 2.3.3.(3)), na kateri se dobro vidita jutranja in popoldanska prometna konica ter precej višje koncentracije ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Tudi povprečne koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije CO pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. Tabela 2.3.3.(1): Koncentracije CO v zraku (mg/m3) v letu 2004 Table 2.3.3.(1): CO concentrations (mg/m3) in 2004 Leto 8 ur Postaje % pod Cp max >DV >MV Ljubljana Bežigrad* 91 0.7 3.4* 0* 0* Maribor 100 0.7 3.1 0 0 Celje 97 0.6 4.6 0 0 Nova Gorica* 92 0.8 2.8* 0* 0* Tabela 2.3.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije CO (mg/m3) v letu 2004 Table 2.3.3.(2): Average monthly concentrations of CO (mg/m3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 1.2 1.1 0.8 0.6 0.3 0.3 0.3 0.3 0.6 0.8 1 1.2 Maribor 1.2 1.1 1.1 0.7 0.5 0.4 0.3 0.3 0.5 0.7 0.8 1 Celje 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.3 0.2 0.2 0.3 0.5 0.9 1.2 Nova Gorica 1.1 1 0.7 0.7 0.7 0.7 0.9 0.5 0.4 0.5 0.9 1.1 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data 34 Tabela 2.3.3.(3): Maksimalne 8-urne koncentracije CO (mg/m3) v letu 2004 Table 2.3.3.(3): Maximum 8-hour concentrations of CO (mg/m3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. 2.9 3.3* 2.2 1.4 0.8* 0.7* 0.6 0.9* 2.1* 3 3.2 3.4* 3.4* Maribor 3.1 2.9 1.7 1.3 1 0.9 0.8 0.8 1.1 1.6 2.5 2 3.1 Celje 3 3.8 2 1.2 0.8 0.8 0.5 0.4 0.8 1.2 4.6* 3.2 4.6 Nova Gorica 2.4 2.1 1.5 1.2* 1.2* 1* 1.2* 1.3* 0.8 1.5 2.8 2.7* 2.8* LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data 0 2 4 6 8 10 12 Ljubljana Bežigrad* Maribor Celje Nova Gorica* m g /m 3 Cp Cmax-8ur Slika 2.3.3.(1): Povprečne letne in maksimalne 8-urne koncentracije CO v letu 2004 v mg/m3. Dopustna oz. mejna 8-urna koncentracija sta 12 oz. 10 mg/m3 (rdeči črti). 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µ g /m 3 Ljubljana B. Maribor Celje Nova Gorica Slika 2.3.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije CO v letu 2004 v mg/m3. Figure 2.3.3.(1): Average annual and maximal 8-hour concentrations of CO (mg/m3) in 2004. 8-hour allowed and limit values are 12 and 10 mg/m3 (red lines). Figure 2.3.3.(2): Average monthly concentrations of CO (mg/m3) in 2004. 35 DNEVNI HOD CO 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko nc . ( m g/ m3 ) Lj. konec tedna Lj. del.dnevi Mb. konec tedna Mb. del.dnevi Slika 2.3.3.(3): Dnevni hod koncentracije CO na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad in Maribor v letu 2004 Figure 2.3.3.(3): Daily variation of CO concentration at the Ljubljana-Bežigrad and Maribor monitoring sites in 2004 for working days (dashed lines) and weekends (solid lines) Časovni trend Slika 2.3.3.(4): Povprečna letna koncentracija CO na merilnih mestih DMKZ Picture 2.3.3.(4): Mean annual CO concentration at the DMKZ monitoring sites 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 LETO m g /m 3 Ljubljana-B. Maribor Celje Nova gorica 36 2.3.4. Ozon V letnem pregledu v tabeli 2.3.4.(1) so podane povprečne letne koncentracije ter najvišje urne in najvišje dnevne 8-urne koncentracije s številom preseganj mejnih vrednosti. Prikazan parameter AOT40 je vsota v vegetacijskem obdobju april-september. Z debelim tiskom so označene prekoračitve predpisanih vrednosti (glej poglavje 1.1). V tabeli je navedena tudi nadmorska višina merilnega mesta, ki močno vpliva na koncentracije ozona. V tabeli 2.3.4.(1) so prikazane povprečne mesečne koncentracije ozona. Najvišje povprečne mesečne koncentracije so bile dosežene v maju oz. juliju. Koncentracije ozona v poletnem času pogosto presegajo opozorilno urno in 8-urno ciljno vrednost. Urna opozorilna koncentracija je bila v letu 2004 komajda kje presežena, saj je bilo vreme poleti precej spremenljivo. Daleč največkrat je bila presežena, tako kot leto prej, na merilnem mestu v Novi Gorici. Tudi parameter AOT40 in preseganje ciljne 8-urne vrednosti sta v vegetacijskem obdobju leta 2004 med nižinskimi kraji dosegel najvišjo vrednost v Novi Gorici. Povprečne koncentracije za daljši čas (letno povprečje, mesečna povprečja) so višje na višje ležečih merilnih mestih, kot je npr. Krvavec, kjer je tudi ciljna 8-urna vrednost največkrat presežena. Ozona je najmanj na merilnem mestu v Mariboru, ki je tik ob prometni cesti. Zaradi emisij iz prometa tam namreč potekajo reakcije med ozonom in dušikovim monoksidom. 37 Tabela 2.3.4.(1): Koncentracije ozona v zraku (µg/m3) v letu 2004 (presežena mejna vrednost AOT40 in preseženo dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti koncentracije sta označena z rdečim tiskom). Table 2.3.4.(1): Ozone concentrations (µg/m3) in 2004 (exceeded limit value of AOT40 and exceeded allowed number of exceedences of 8-hours target value is in red). Leto / Year 1 ura / 1 hour 8 ure / 8 hours Postaje n.v. (m) % pod Cp max >OV >AV AOT40 max >CV Krvavec 1710 98 95 218 7 0 54601 198 77 Iskrba 540 99 54 181 1 0 36629 160 38 Ljubljana B. 298 97 42 198 4 0 28600 182 32 Maribor 270 98 34 134 0 0 6335 122 1 Celje 240 96 38 162 0 0 21467 149 18 Trbovlje 265 87 35 157 0 0 9110 146 4 Hrastnik 290 93 43 167 0 0 23553 153 13 Zagorje 240 96 32 155 0 0 9418 144 5 Rakičan 188 96 48 151 0 0 25863 145 15 Nova Gorica 100 98 47 210 27 0 40977 198 46 Zavodnje 770 99 64 148 0 0 19557 137 14 Velenje 390 99 43 141 0 0 17510 135 6 Kovk 600 90 69 210 5 0 27974 186 27 Sv.Mohor 89 57 132 0 0 13683 128 5 Vnajnarje 630 88 67 230 17 0 26661 220 34 Maribor Pohorje 725 99 76 187 1 0 32988 153 44 Tabela 2.3.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2004 Table 2.3.4.(2): Average monthly concentrations of ozone (µg/m3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 74 88 102 109 111 107 111 110 92 83 74 85 Iskrba 49 58 68 65 69 64 63 61 48 42 35 30 Ljubljana B. 21 36 52 50 63 61 68 60 36 27 16 7 Maribor 18 30 43 47 51 46 51 50 31 13 15 10 Celje 17 28 47 48 60 56 62 58 35 22 16 10 Trbovlje 21 29 46 41 51 41 45 41 25 19 9* 13* Hrastnik 31 43 62 57 61 53 55 46 35 28 24 16 Zagorje 19 28 42 40 49 43 45 41 26 18 16 14 Rakičan 34 44 71 64 63 56 61 58 44 28 23 19 Nova Gorica 18 29 57 55 62 73 81 73 53 25 20 17 Zavodnje 47 60 79 81 85 76 83 81 62 43 38 33 Velenje 28 37 58 58 62 57 60 55 36 23 23 17 Kovk 55 65 85 84 90 86 89 82 66 49 42 32 Sv.Mohor 45 54 68 64 75 70 58 43 38 30 Vnajnarje 41 58 84 83 90 91 82 69 52 31 25* Maribor Pohorje 58 71 90 94 99 89 95 93 75 54 48 40 38 Tabela. 2.3.4.(3): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona 180 µg/m3 Table 2.3.4.(3): Number of exceedances of 1-hour information threshold 180 µg/m3 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 0 0 0 0* 0 7 0 0 0 0 0 0 7 Iskrba 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Ljubljana B. 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0* 0 0 4 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 Celje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0* 0 Hrastnik 0* 0 0 0 0 0 0* 0* 0 0 0 0* 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 9 18 0* 0 0 0 0 27 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 0 0 5 0* 0* 0* 0* 0* 0 5 Sv.Mohor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 Vnajnarje 0 0* 0 0 0* 0* 0* 0* 0 0* 0* 17 Maribor Pohorje 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Tabela 2.3.4.(4): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 µg/m3 v letu 2004 Table 2.3.4.(4): Number of exceedances of 8-hour ozone target value of 120 µg/m3 in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 0 0 5 9* 14 9 18 18 4 0 0 0 77 Iskrba 0 0* 2* 0 5 9 13 8 1 0 0 0 38 Ljubljana B. 0* 0 2 0 6 5* 14 5 0 0* 0 0 32 Maribor 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0* 0 0 1 Celje 0 0 2 0 4 1 7 4 0 0 0* 0 18 Trbovlje 0 0 1 0 2 0 1 0 0 0 0* 0* 4 Hrastnik 0* 0 2 1 4 1* 3* 2* 0 0 0 0* 13 Zagorje 0 0* 1 0 2 1 1 0 0 0 0 0* 5 Rakičan 0 0 1 1 3 1* 4 5 0 0* 0 0* 15 Nova Gorica 0 0 1 1 6 9 14 15* 0 0 0 0 46 Zavodnje 0 0* 2 0 5 0 7 0 0 0 0 0 14 Velenje 0 0 0 0 4 0 2 0 0 0 0 0 6 Kovk 0 0 2 2 6 6 9* 2* 0* 0* 0* 0 27 Sv.Mohor 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0* 5 Vnajnarje 0 0 2 2 4* 12* 4* 0* 0 0* 0* 34 Maribor Pohorje 0 0 2 6 9 5 12 11 0 0 0 0 44 39 Tabela 2.3.4.(5): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2004 Table 2.3.4.(5): Maximum 1-hour ozone concentrations (µg/m3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 102 118 157 141* 163 218 177 156 152 122 101 102 218 Iskrba 86 119 144 127 142 181 164 149 126 122 90 81 181 Ljubljana B. 70 98 140 130 160 198 173 151 124 100* 79 61 198 Maribor 67 92 122 107 134 104 126 126 110 67* 68 55 134 Celje 72 91 147 121 158 147 162 133 137 87 69 69 162 Trbovlje 70 94 151 116 152 140 157 122 109 84 48* 60* 157 Hrastnik 70* 105 140 138 156 167 160* 137* 123 85 76 72* 167 Zagorje 63 87 151 112 151 142 155 120 123 75 66 57* 155 Rakičan 82 111 144 129 151 135 140 137 123 99 79 72* 151 Nova Gorica 72 99 156 135 149 210 209 177* 138 94 80 69 210 Zavodnje 79 93 130 120 139 137 148 123 104 88 74 80 148 Velenje 72 91 130 123 141 132 135 124 112 86 78 79 141 Kovk 89 118 146 135 169 210 160* 131* 129* 99* 70* 74 210 Sv.Mohor 89 98 128 106 132 126 116 90 75 64* 132 Vnajnarje 70 95* 144 131 143* 170* 134* 118* 102 71* 68* 230 Maribor Pohorje 86 105 143 134 157 187 158 134 124 92 82 86 187 40 0 10 20 30 40 50 60 70 80 K rv av ec Is kr ba Lj ub lja na B . M ar ib or C el je T rb ov lje H ra st ni k Z ag or je R ak ič an N ov a G or ic a Z av od nj e V el en je K ov k S v. M oh or V na jn ar je M ar ib or P oh or je µ g /m 3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 š t. p ri m e ro v AOT40 (x1000 µg/m3) OV-1ura (št.primerov) CV-8ur (št.primerov) Slika 2.3.4.(1): Vrednosti faktorja AOT40 od aprila do septembra (modra črta označuje mejno vrednost 20000 µg/m3) ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti koncentracij ozona v letu 2004 (OV-1ura, CV-8ur). Dovoljeno število prekoračitev 8-urne koncentracije v enem letu je 25 (črtkana rdeča črta). Figure 2.3.4.(1): AOT40 values for the period April-September (blue line denotes limit value 20000), and exceedences of 1-hour information threshold and 8-hour target value of ozone concentrations in 2004 (OV-1ura, CV-24ur). Annual allowed number of exceedences of 8- hour target concentrations is 25 (dashed red line). 41 0 20 40 60 80 100 120 140 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec mesec µ g/ m 3 Krvavec Maribor Pohorje Vnajnarje Rakičan Ljubljana B. Nova Gorica Slika 2.3.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 2004 Figure 2.3.4.(2): Average monthly ozone concentrations in 2004 Dnevni hod Dnevni hod ozona je odvisen od lokacije merilnega mesta. Povprečni dnevni hod v letu 2004 prikazuje slika 2.3.4.(4). V naseljenih nižinskih območjih ima dnevni hod koncentracij dobro izražen maksimum. Maksimum je v zgodnjih popoldanskih urah in minimum pred sončnim vzhodom. Vzrok je v razmerju koncentracij predhodnikov ozona, ki so antropogenega izvora (dušikovi oksidi, ogljikovodiki, ogljikov monoksid), v intenziteti sončnega sevanja in v višini dnevne temperature. Podoben je dnevni hod v nižje ležečih podeželskih krajih. V krajih z višjo nadmorsko višino, ki niso pod vplivom primarnih polutantov, je dnevni hod ozona neizrazit (slika 2.3.4.(4) – merilno mesto Krvavec). Na merilnih mestih v bližini emisije dušikovih oksidov pa NO reagira z ozonom v NO2 in kisik, zato so tam koncentracije ozona nižje (npr. Maribor- prometna ulica). 42 Slika 2.3.4.(4): Dnevni hodi ozona v letu 2004 Figure 2.3.4.(4): Daily variation of ozone in 2004 Časovni trend Povprečne letne koncentracije ozona v letu 2004 so bile zaradi bolj spremenljivega vremena poleti nižje kot leto prej in so bile na ravni leta 2002. Slika 2.3.4.(5): Povprečne letne koncentracije ozona Figure 2.3.4.(5): Average annual ozone concentrations 0 20 40 60 80 100 120 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 0: 00 ura µ g /m 3 Krvavec Ljubljana Bez. Iskrba Maribor N.Gorica Murska S. 0 20 40 60 80 100 120 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Krvavec Ljubljana –Bež. Zavodnje Kovk Celje 43 Tabela 2.3.4.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij O3, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 2.3.4.(6): Mean annual O3 concentrations, measured by automatic monitoring stations Povprečne letne koncentracije O3 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 95 Iskrba 61 58 53 60 54 Ljubljana B.. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 Maribor 36 33 37 44 34 Celje 41 44 46 50 38 Trbovlje 37 40 48 35 Hrastnik 46 37 46 52 43 Zagorje 34 41 32 Rakičan 46 54 52 58 48 Nova Gorica 45 58 47 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 Velenje 38 40 54 55 43 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 Sv.Mohor 57 Vnajnarje 77 63 67 73 67 Maribor Pohorje 86 88 76 44 2.3.5. Skupni lebdeči in delci PM10 Skupni lebdeči delci Skupni lebdeči delci se merijo le še na merilnem mestu Vnajnarje v merilni mreži TE-TO Ljubljana, ker pa je za leto 2004 na voljo le 36% podatkov, rezultatov meritev ne objavljamo. Delci PM10 Onesnaženje zraka z delci PM10 prikazujejo tabele 2.3.5.(1-7) in slike 2.3.5.(1-8). Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku predpisuje dovoljene vrednosti koncentracij za varovanje zdravja. V letu 2004 smo začeli računati koncentracije delcev PM10 z upoštevanjem korekcijskih faktorjev za merilnike TEOM, dobljenih iz primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom, kot to določa navodilo EU (glej poglavje 1.1). Ti faktorji se določijo posebej za hladno polovico leta (januar-marec, oktober- december) in za toplo polovico (april-september). Pri primerjanju z rezultati za nazaj smo zato koncentracije prejšnjih let množili z enotnim korekcijskim faktorjem 1.30. To vrednost se uporablja, če ni primerjalnih meritev. Dopustna dnevna vrednost 55 µg/m3 je bila v letu 2004 presežena na vseh merilnih mestih. V enem letu je dovoljenih 35 prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne vrednosti. Če upoštevamo dopustno vrednost za leto 2004, je bilo število prekoračitev večje od 35 na večini mestnih lokacij, če pa upoštevamo mejno vrednost 50 µg/m3, ki bo začela veljati leta 2005, vidimo, da je bilo število prekoračitev večje od 35 na vseh urbanih merilnih mestih. Dopustna letna vrednost 42 µg/m3 je bila presežena na merilnem mestu Maribor, ki je pod močnim vplivom cestnega prometa, in v Zagorju. Če upoštevamo mejno vrednost 40 µg/m3, ki začne veljati z letom 2005, se pa le-tej zelo približamo na vseh mestnih lokacijah. Letni hod koncentracij delcev PM10 ni izrazit. (slika 2.3.5.(2)). Pozitiven efekt boljšega mešanja zraka zaradi močnejšega sončnega obsevanja poleti zmanjšuje konvekcija toplega zraka pri tleh, zaradi katere pride poleti v zrak več delcev. Dnevni hod koncentracij na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad in Maribor (sliki 2.3.5.(3- 4)), kaže višje izmerjene vrednosti podnevi, jutranji in popoldanski maksimum zaradi prometnih konic pa nista izrazita. Precej višje koncentracije se pojavljajo ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Tudi koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije delcev pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. 45 Tabela 2.3.5.(1): Koncentracije delcev PM10 v zraku µg/m 3) v letu 2004 (presežena dopustna koncentracija oz. preseženo dovoljeno število preseganj dopustne oz. mejne koncentracije je označeno z rdečim tiskom). Table 2.3.5.(1): Concentrations of PM10 particles (µg/m 3) in 2004 (exceeded allowed concentration and exceeded allowed number of exceedences of allowed or limit value is in red) Leto dan korek. faktor Postaje % pod Cp max >DV >MV poleti pozimi Ljubljana Bež. 93 41 119 70 87 1.3 1.24 Maribor 93 46 113 98 130 1.3 1.19 Celje 92 40 125 58 80 1.3 1.12 Trbovlje 79 40 217 48 59 1.3 1.3 Zagorje 93 45 128 89 109 1.3 1.3 Nova Gorica 89 34 90 28 48 1.3 1.2 Murska S.-Rakičan 87 31 85 20 32 1.3 1.22 EIS-Celje 77 40 113 61 1.3 1.3 MO Maribor 85 38 103 51 70 1.3 1.3 Pesje 97 25 94 11 14 1.3 1.3 Škale 97 23 74 8 11 1.3 1.3 Prapretno 96 30 83 19 31 1.3 1.3 Tabela 2.3.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.5.(2): Average monthly concentrations of PM10 particles in (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 51 44 47 38 30 31 37 38 39 36 45 52 Maribor 58 50 67 48 38 32 39 43 43 45 44 49 Celje 60 51 54 40 34 30 36 38 38 36 25 34 Trbovlje 43 44 55 45 31 29 30 32 40 37 34* 82* Zagorje 49 50 62 43 31 35 37 37 40 45 50 63 Nova Gorica 36 42 38 31 25 31 33 34 34 33 38 36 Murska S.-Rakičan 41 29 36 30 25 26 32 27 29 29 29 41 EIS-Celje 48 48 43 35 17 27 28 27 30 31 36 40 MO Maribor 35* 38 45 37 37 33 32 31 33 35 44 49 Pesje 25 28 35 28 22 19 24 24 24 24 21 29 Škale 25 26 30 25 19 18 21 21 22 22 22 31 Prapretno 31 26 37 32 25 26 35 29 28 25 28 37 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data 46 Tabela 2.3.5.(3): Maksimalne 24-urne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2004 Table 2.3.5.(3): Maximum 24-hour concentrations of PM10 particles in (µg/m 3) in 2004 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana Bež. 119 100 88 99 50 59 70 59 60 64 100 104 119 Maribor 98 113 103 94 69 53 65 67 66 80 91 86 113 Celje 125 117 102 93 81 57 65 56 59 72 47 75 125 Trbovlje 123 76* 112 101 48 37 51 44 72 69 44* 217* 217 Zagorje 93 98 128 99 49 58 63 74 71 78 85 110 128 Nova Gorica 65 86 67 68 40 55 63 51 61 59 81 90 90 Murska S.-Rakičan 85 46* 60 63 46 37 51 46 42 50 73 75 85 EIS-Celje 87 78 80 76 31* 44* 44* 40 44 64 79 61 113 MO Maribor 72* 63* 77 82 77 67 53* 55 54 65 103 99 103 Pesje 69 50 69 94 41 35 48 40 40 49 38 77 94 Škale 68 44 59 72 37 31 40 38 37 46 36 74 74 Prapretno 81 43 64 83 48 48 73 48 57 48 51 82 83 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data 47 0 20 40 60 80 100 120 140 Lj ub lja na B ež . M ar ib or C el je T rb ov lje Z ag or je N ov a G or ic a M ur sk a S .- R ak ič an E IS -C el je M O M ar ib or P es je Š ka le P ra pr et no µ g /m 3 0 20 40 60 80 100 120 140 š t. p ri m e ro v Cp-leto (µg/m3) DV-24ur (št.primerov) MV-24 ur (št.primerov) Slika 2.3.5.(1): Povprečna letna koncentracija (Cp) in število prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v letu 2004 (DV-24ur, MV-24). Dovoljena oz. mejna letna koncentracija sta 42 oz. 40 µg/m3 (modri črti), dovoljeno število prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne koncentracije v enem letu je 35 (rdeča črta). Figure 2.3.5.(1): Average annual concentration (Cp) and the number of exceedences of 24-hour allowed and limit value of PM10 concentrations in 2003 (DV-24ur, MV-24ur). Annual allowed and limit concentration are 43 and 40 µg/m3, allowed annual number of 24-hour exceedences is 35. 48 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µ g /m 3 Ljubljana B. Maribor Celje Nova Gorica M.S. Rakičan Slika 2.3.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v letu 2004 Figure 2.3.5.(2): Average monthly concentrations of PM10 particles in 2004 Slika 2.3.5.(3): Dnevni hod koncentracij SO2, O3, NO2, CO in delcev PM10 za leto 2004 v Ljubljani Figure 2.3.5.(3): Daily variation of SO2, O3, NO2, CO, and PM10 concentrations for 2004 in Ljubljana 0 10 20 30 40 50 60 70 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 0: 00 ura µ g /m 3 Lj.Bez.SO2 Lj.Bež.NO2 Lj.Bez.O3 Lj.Bež.PM10 Lj.Bez.CO(x10) 49 DNEVNI HOD PM10 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ure dneva K on c. ( µg /m 3) Maribor-konec tedna Maribor-del.dnevi Ljubljana-konec tedna Ljubljana-del.dnevi Slika 2.3.5.(4): Dnevni hod koncentracij delcev PM10 za leto 2004 v Ljubljani in Mariboru Figure 2.3.5.(4): Daily variation of PM10 concentrations for 2004 in Ljubljana and Maribor 0 10 20 30 40 50 60 70 2000 2001 2002 2003 2004 µ g /m 3 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan EIS-Celje MO Maribor Slika 2.3.5.(5): Povprečne letne koncentracije delcev PM10 z upoštevanim korekcijskim faktorjem (dopustna vrednost je označena s črtkano rdečo črto, ) Figure 2.3.5.(5): Average annual PM10 concentrations (correction factor included, allowed value is in red dash line) 50 Tabela 2.3.5.(4): Povprečne letne koncentracije delcev PM10, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami in z upotevanim korekcijskim faktorjem (presežena dopustna vrednost je označena rdeče) Table 2.3.5.(4): Mean annual PM10 concentrations, measured by automatic monitoring stations (correction factor included, exceeded allowed value is in red) povprečne letne koncentracije PM10 (µg/m3) POSTAJA LETO 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Ljubljana Bež. 43 42 46 41 Maribor 48 50 58 46 Celje 43 47 47 46 46 53 40 Trbovlje 62 59 61 51 47 52 40 Zagorje 48 47 51 45 Nova Gorica 39 37 34 Murska S.-Rakičan 40 43 31 EIS-Celje* 62 53 64 51 40 MO Maribor 40 42 38 Pesje 31 25 Škale 27 23 Prapretno 30 51 3. MERITVE OZADJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA 3.1 Merilna mreža in nabor meritev V Sloveniji potekajo meritve ozadja onesnaženosti zraka (v nadaljevanju: meritve ozadja) na dveh merilnih mestih, na Iskrbi pri Kočevski Reki in na Krvavcu. Merilni mesti se nahajata v neobremenjenem področju, proč od lokalnih virov onesnaženja. Omenjeni merilni mesti z meritvami onesnaženosti zraka oziroma s podatki o koncentraciji onesnaževal v zraku sodelujeta v merilnih mrežah dveh mednarodnih programov, evropskem EMEP (European Monitoring and Evaluation Programme) in svetovnem WMO-GAW (World Meteorological Organisation – Global Atmosphere Watch). Obveznost izvajanja programa EMEP izhaja iz Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP – Convention on Long-range Transboundary Air Pollution), ki sodi med glavne mednarodne sporazume za področje varstva zraka. Omenjeni sporazum je leta 1992 ratificirala tudi Slovenija. Program GAW koordinira Svetovna meteorološka organizacija v okviru Konvencije o svetovni meteorološki organizaciji. Podatki meritev z omenjenih merilnih mest so namenjeni za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe študij daljinskega transporta. Program EMEP se osredotoča predvsem na spremljanje depozicije, zakisljevanja in evtrofikacije v Evropi, GAW pa na zgodnje opozarjanje in napovedovanje sprememb v kemijski sestavi ter v fizikalnih lastnostih atmosfere. V tabeli 3.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve ozadja v letu 2004. Tabela 3.1.(1): Opis merilnih mest za meritve ozadja v letu 2004. Merilno mesto Nadmorska višina (m) Zemljepisna širina (° ´ ˝) Zemljepisna dolžina (° ´ ˝) GKKX GKKY Iskrba pri Kočevski Reki 540 45 33 41 14 51 46 5046336 5489290 Krvavec 1710 46 17 53 14 32 18 5128281 5464433 Nabor meritev ozadja na posameznem merilnem mestu prikazuje tabela 3.1.(2). Na obeh merilnih mestih za meritve ozadja je v letu 2004 potekalo vzorčenje oziroma meritve parametrov iz tabele 3.1.(2) neprekinjeno vse leto. Meritve delcev PM10 in težkih kovin iz delcev PM10 so sicer potekale celo leto, vendar smo imeli zaradi težav z merilnikom velik izpad podatkov, zato jih v letošnjem poročilu ne objavljamo. Prav tako smo imeli težave z vzorčevalnikom za meritve dušikovega dioksida. Podatke za omenjene meritve sicer objavljamo, vendar so podatki zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. Z letom 2004 smo začeli s kemijsko analizo anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) v aerosolih, ki jih v svoji strategiji predpisuje mednarodni program EMEP. Zaradi onesnaženja teflonskih filtrov s kalijem v začetku septembra, koncentracij kalija od vključno septembra naprej ne poročamo. 52 Tabela 3.1.(2): Nabor meritev ozadja v okviru programov EMEP in GAW. Merilno mesto Parameter oz. onesnaževalo Zrak ozon SO2(g) SO4 2-(p) HNO3(g) + NO3 -(p) NH3(g) + NH4 +(p) Na+(p), K+(p), Ca2+(p), Mg2+(p), Cl-(p) NO2(g) PM10 As, Cd, Cr, Cu, Ni, Pb, Zn, V iz PM10 Padavine količina padavin anioni (SO4 2-, NO3 -, Cl- ) in kationi (NH4 +, Na+, K+, Ca2+, Mg2+) pH Iskrba pri Kočevski Reki električna prevodnost Krvavec ozon Legenda k tabeli 3.1.(2): (g) – plin (p) – delec SO2 – žveplov dioksid HNO3 – dušikova kislina NH3 – amoniak NO2 – dušikov dioksid PM – delci As – arzen Cd – kadmij Cr – krom Cu – baker Ni – nikelj Pb – svinec Zn – cink V – vanadij SO4 2- - sulfatni ion NO3 - - nitratni ion Cl- - kloridni ion NH4 + - amonijev ion Na+ - natrijev ion K+ - kalijev ion Ca2+ - kalcijev ion Mg2+ - magnezijev ion 3.2 Merilne metode in kakovost meritev 3.2.1 Ozon Merilne metode in kakovost meritev za ozon so podani v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža. 53 3.2.2 Padavine Merilne metode in kakovost meritev za padavine so podani v poglavju 4 – Meritve kakovosti padavin. 3.2.3 Delci PM10 Merilne metode in kakovost meritev za delce PM10 so podani v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža. 3.2.4 Težke kovine iz delcev PM10 Merilne metode in kakovost meritev za težke kovine iz delcev PM10 so podani v poglavju 5 – Indikativne meritve. 3.2.5 Dušikov dioksid Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov za meritve dušikovega dioksida je v letu 2004 sledil splošnim zahtevam programa EMEP. Glavni elementi sistema kakovosti pri omenjenem programu so: - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, preciznost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev: - izplen pravilnih podatkov: 90% za 24-urne meritve, - merilna negotovost za vzorčenje in kemijske analize skupaj 15 – 25%, - točnost za laboratorijske analize: 0,01 mg N/l oziroma ≤ 10%. Natančnost ali ponovljivost meritev, ki jo izražamo kot standardni odmik, določamo z analizami standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki jih pripravimo v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Točnost laboratorijskih meritev preverjamo s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah (EMEP). Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz EMEP poročil. - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava s kontrolnimi vzorci, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih mestih, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilnih mestih in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem in EMEP nivoju, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. Na merilnem mestu Iskrba izvajamo meritve dušikovega dioksida (NO2) v zraku z jodidno absorpcijsko metodo (metoda EMEP) z impregniranimi steklenimi fritami, v katerih je filter debeline 4 mm, premera 25 mm in poroznosti 40-60 µm. Metoda je primerna za vzorčevalna mesta, kjer so koncentracije dušikovega dioksida nizke, t.j. za območje 0,1–10 µg NO2-N/m 3. Vzorčenje na posameznem filtru steklene frite poteka 24 ur. Pretok zraka skozi vzorčevalni sistem je okoli 0,7 m3, ekstrakcijski volumen pa 4 ml. Izpostavljeni vzorci so stabilni več tednov, zato je omenjena metoda primerna tudi takrat, ko je vzorčevalno mesto oddaljeno od kemijskega laboratorija. Pred kemijsko analizo je potrebno filtre ekstrahirati. Koncentracijo dušikovega dioksida v ekstraktih se določi spektrofotometrično. 54 V tabeli 3.2.5.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in mejo detekcije za meritve dušikovega dioksida. Tabela 3.2.5.(1): Merilni princip, referenčna metoda in meja detekcije za meritve dušikovega dioksida. Parameter Merilni princip Referenčna metoda Meja detekcije (µg N/m3) NO2-N spektrofotometrija EMEP 0,09 3.2.6 Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2004 sledil splošnim zahtevam programa EMEP. Glavni elementi sistema kakovosti pri omenjenem programu so: - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, preciznost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev: - izplen pravilnih podatkov: 90% za 24-urne meritve, - merilna negotovost za vzorčenje in kemijske analize skupaj 15 – 25%, - točnost za laboratorijske analize: SO4 2- 0,032 mg S/l NO3 - 0,014 mg N/l NH4 + 0,028 mg N/l Cl- 0,107 mg Cl/l Ca2+ 0,012 mg Ca/l Mg2+ 0,007 mg Mg/l Na+ 0,007 mg Na/l K+ 0,012 mg K/l Točnost laboratorijskih meritev smo določili enako kot v primeru določevanja kakovosti padavin z analizo certificiranih referenčnih materialov CRM 408 in CRM 409 (glavne spojine v sintetični deževnici, nizka in visoka vsebnost), ki smo jih analizirali enkrat na leto oziroma po potrebi. Ponovljivost meritev smo določili enako kot v primeru določevanja kakovosti padavin z analizo standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki smo ju pripravili v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz EMEP poročil. - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava s kontrolnimi vzorci, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih mestih, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilnih mestih in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem in EMEP nivoju, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. Na merilnem mestu Iskrba izvajamo za mednarodna programa EMEP in GAW meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin ter še nekaterih drugih anorganskih ionov v zraku po metodi EMEP z 55 impregniranimi filtri. Vzorčenje je 24-urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Prvi teflonski filter zbira lebdeče delce velikosti okrog 0,1-10 µm. Na tem filtru določamo koncentracije aerosolov SO4 2-, NO3 -, NH4 +, Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+ in K+. Drugi, celulozni filter Whathman 40, je impregniran z raztopino KOH, ki absorbira kisle pline SO2 in HNO3. Tretji, prav tako celulozni filter Whatman 40, je impregniran z oksalno kislino in je namenjen vzorčenju NH3. Metoda omogoča v primeru žvepla dobro ločitev med plinsko fazo (SO2) in trdno fazo (aerosol SO4 2-), v primeru oksidirane in reducirane oblike dušika pa ločitev ni popolna, zato podajamo rezultat meritve kot vsoto koncentracij v plinski fazi (HNO3 in NH3) in trdi fazi (aerosoli NO3 - in NH4 +), t.j. HNO3+ NO3 - in NH3+ NH4 +. Pred kemijsko analizo vzorce na posameznih filtrih ekstrahiramo tako, da jih potopimo v točno določen volumen raztopine (ultra čista voda za teflonske in oksalne filtre in 0,3% raztopina H2O2 za filtre impregnirane s KOH) in stresamo v ultrazvočni kopeli pol ure. Ekstrakte prefiltriramo skozi membranske filtre s porami 0,45 µm in jih analiziramo na ionskem kromatografu. V tabeli 3.2.6.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin ter anorganskih ionov po vzorčenju na impregniranih filtrih. Tabela 3.2.6.(1): Merilni principi in meja detekcije žveplovih in dušikovih spojin ter anorganskih ionov po vzorčenju na impregniranih filtrih (µg/m3 oz. µg/ml). Parameter Merilni princip Meja detekcije NH4 +-N (teflonski filter) ionska kromatografija 0,020 µg/m3 NO3 --N (teflonski filter) ionska kromatografija 0,028 µg/m3 SO4 2--S (teflonski filter) ionska kromatografija 0,006 µg/m3 Cl- (teflonski filter) ionska kromatografija 0,023 µg/m3 Ca2+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0,014 µg/ml Mg2+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0,010 µg/ml Na+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0,009 µg/m3 K+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0,027 µg/ml HNO3-N (KOH filter) ionska kromatografija 0,005 µg/m3 SO2-S (KOH filter) ionska kromatografija 0,025 µg/m3 NH3-N (oksalni filter) ionska kromatografija 0,050 µg/m3 3.3 Rezultati meritev in časovni trendi 3.3.1 Ozon Rezultati meritev in časovni trendi za ozon so podani v poglavju 2 - Avtomatska merilna mreža. 3.3.2 Padavine Rezultati meritev za padavine so podani v poglavju 4 – Meritve kakovosti padavin. Glede na to, da vzorčenje dnevnih padavin poteka šele drugo leto, je časovni interval meritev prekratek za spremljanje časovnih trendov. 56 3.3.3 Delci PM10 Meritve delcev PM10 so potekale celo leto, vendar smo imeli zaradi težav z merilnikom velik izpad podatkov, zato jih v letošnjem poročilu ne objavljamo. 3.3.4 Težke kovine iz delcev PM10 Meritve težkih kovin iz delcev PM10 so potekale celo leto, vendar smo imeli zaradi težav z merilnikom velik izpad podatkov, zato jih v letošnjem poročilu ne objavljamo. 3.3.5 Dušikov dioksid V tem poglavju so podatki meritev dušikovega dioksida (NO2), ki jih spremljamo za mednarodni program EMEP. Koncentracija je izražena v enotah µg N/m3. Podatki so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. Meritve so namreč potekale od januarja do konca maja, nato je sledila prekinitev meritev zaradi popravila in testiranj vzorčevalnika pri proizvajalcu merilne opreme. Redno vzorčenje dušikovega dioksida smo zopet vzpostavili konec novembra. V tabeli 3.3.5.(1) so podane povprečne in maksimalne koncentracije dušikovega dioksida v zunanjem zraku ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za leto 2004. Tabela 3.3.5.(1): Koncentracija dušikovega dioksida v letu 2004. Podani so povprečna letna vrednost (c-povprečna), maksimalna vrednost (c-maksimalna) in percentili (50-percentil, 98-percentil). Parameter Statistična količina * Jan.-dec. (µg/m3) c-povprečna 0,76 c-maksimalna 2,45 50-percentil 0,61 NO2 - N 98-percentil 1,96 Opomba: * Podatki so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. Na sliki 3.3.5.(1) je prikazan potek 24-urnih koncentracij dušikovega dioksida za leto 2004. 57 0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 3.00 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja N O 2- N ( µ g/ m 3 ) Koncentracija NO2-N Slika 3.3.5.(1): 24-urne koncentracije dušikovega dioksida (NO2) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2004. 3.3.6 Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni V tem poglavju so podatki meritev oksidiranega žvepla (SO2, SO4 2-), oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -), reduciranega dušika (NH3+NH4 +) in anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku in jih spremljamo za mednarodni program EMEP. Koncentracije so izražene v enotah µg S/m3, µg N/m3 oziroma v µg/m3. V tabeli 3.3.6.(1) so povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za nekurilno sezono (april – september), kurilno sezono (oktober – marec) ter za celo leto, na slikah 3.3.6.(1)-3.3.6.(8) pa je prikazan letni potek 24-urnih ter mesečnih koncentracij za vse parametre. 58 Tabela 3.3.6.(1): Povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za žveplo, dušik in druge anorganske ione v zraku na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto. Parameter Statistična količina Apr.-sep. (µg/m3) Okt.-mar. (µg/m3) Jan.-dec. (µg/m3) c-povprečna 0.716 0.652 0.684 c-maksimalna 3.247 3.265 3.265 50-percentil 0.569 0.463 0.522 SO4 2--S 98-percentil 2.212 2.265 2.244 c-povprečna 0.466 0.445 0.455 c-maksimalna 5.224 4.001 5.224 50-percentil 0.263 0.287 0.270 SO2-S 98-percentil 2.079 1.697 2.009 c-povprečna 0.234 0.305 0.269 c-maksimalna 0.950 1.741 1.741 50-percentil 0.185 0.216 0.207 (HNO3+NO3 -)-N 98-percentil 0.689 1.085 0.942 c-povprečna 0.944 0.760 0.853 c-maksimalna 2.761 4.101 4.101 50-percentil 0.824 0.546 0.709 (NH3+NH4 +)-N 98-percentil 2.347 2.402 2.401 c-povprečna 0.014 0.042 0.028 c-maksimalna 0.224 0.372 0.372 50-percentil 0.004 0.021 0.008 Cl- 98-percentil 0.130 0.276 0.231 c-povprečna 0.142 0.086 0.114 c-maksimalna 0.945 1.172 1.172 50-percentil 0.089 0.049 0.068 Ca2+ 98-percentil 0.604 0.445 0.538 c-povprečna 0.026 0.018 0.022 c-maksimalna 0.143 0.161 0.161 50-percentil 0.019 0.012 0.014 Mg2+ 98-percentil 0.093 0.062 0.092 c-povprečna 0.071 0.076 0.074 c-maksimalna 0.516 0.458 0.516 50-percentil 0.033 0.043 0.038 Na+ 98-percentil 0.385 0.361 0.379 c-povprečna 0.074 0.134 0.095 c-maksimalna 0.253 0.667 0.667 50-percentil 0.065 0.105 0.072 K+ 98-percentil 0.217 0.572 0.321 59 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja S O 2- S (µ g/ m 3 ) 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 K on ce nt ra ci ja S O 42 - -S ( µ g/ m 3 ) koncentracija SO2-S koncentracija SO4-S Slika 3.3.6.(1): 24-urne koncentracije žveplovega dioksida SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi za leto 2004. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on c. ( H N O 3+ N O 3- )- N ( µ g/ m 3 ) 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 K on c. ( N H 3+ N H 4+ )- N ( µ g/ m 3 ) koncentracija (HNO3+NO3)-N koncentracija (NH3+NH4)-N Slika 3.3.6.(2): 24-urne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) in reduciranega dušika (NH3+NH4+) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2004. 60 0.00 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 0.30 0.35 0.40 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja C l- (µ g/ m 3 ) 0.00 0.10 0.20 0.30 0.40 0.50 0.60 K on ce nt ra ci ja N a+ ( µ g/ m 3 ) koncentracija Cl koncentracija Na Slika 3.3.6.(3): 24-urne koncentracije klorida in natrija na Iskrbi za leto 2004. 0.00 0.20 0.40 0.60 0.80 1.00 1.20 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja C a2 + ( µ g/ m 3 ) 0.00 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.14 0.16 0.18 K on ce nt ra ci ja M g2 + ( µ g/ m 3 ) koncentracija Ca koncentracija Mg Slika 3.3.6.(4): 24-urne koncentracije kalcija in magnezija na Iskrbi za leto 2004. 61 0.00 0.10 0.20 0.30 0.40 0.50 0.60 0.70 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja K + ( µ g/ m 3 ) koncentracija K Slika 3.3.6.(5): 24-urne koncentracije kalija na Iskrbi za leto 2004. 0.00 0.20 0.40 0.60 0.80 1.00 1.20 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce n tr ac ij a (µ g/ m 3 ) koncentracija SO2-S koncentracija SO4-S Slika 3.3.6.(6): Povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi za leto 2004. 62 0.00 0.20 0.40 0.60 0.80 1.00 1.20 1.40 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) koncentracija (HNO3+NO3)-N koncentracija (NH3+NH4)-N Slika 3.3.6.(7): Povprečne mesečne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) in reduciranega dušika (NH3+NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2004. 0.00 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce n tr ac ij a (µ g/ m 3 ) koncentracija Cl koncentracija Na Slika 3.3.6.(8): Povprečne mesečne koncentracije klorida in natrija na Iskrbi za leto 2004. 63 0.00 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 0.30 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce n tr ac ij a (µ g/ m 3 ) koncentracija Ca koncentracija Mg Slika 3.3.6.(9): Povprečne mesečne koncentracije kalcija in magnezija na Iskrbi za leto 2004. 0.00 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.14 0.16 0.18 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) koncentracija K Slika 3.3.6.(10): Povprečne mesečne koncentracije kalija na Iskrbi za leto 2004. 64 Časovni trendi onesnaženosti zraka z žveplovimi in dušikovimi spojinami Dolgoletne povprečne koncentracije žveplovih in dušikovih spojin v zraku so zbrane v tabeli 3.3.6.(2), grafični prikaz povprečnih letnih koncentracij za omenjene spojine pa je na slikah 3.3.6.(11)- 3.3.6.(14). Izrazitejši trend upadanja koncentracij žveplovih in dušikovih spojin v zraku na Iskrbi je bil zaznan leta 1999. Po letu 1999 se koncentracija sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku ne spreminja, v letu 2004 pa se je v primerjavi z letom 2003 znižala za okoli 20%. V nasprotju s sulfatnim aerosolom koncentracija žveplovega dioksida SO2 v zraku v letih 1999-2002 rahlo upada, v letu 2004 pa se je znižala za skoraj 50% glede na leto 2003. Koncentracija oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) se po letu 1999 bistveno ne spreminja, v letu 2003 pa doseže maksimalno letno koncentracijo 0,32 µg N/m3 v obdobju 1997-2004. Tudi koncentracija reduciranega dušika (NH3+NH4 +) v zraku se po letu 1999 ne spreminja, v letu 2003 se je nekoliko povišala in sicer za dobrih 14% glede na leto 2002, v letu 2004 pa se je koncentracija reduciranega dušika ponovno znižala. Tabela 3.3.6.(2): Povprečne letne koncentracije za žveplo in dušik v zraku na Iskrbi za obdobje 1997- 2004. Dnevno vzorčenje. Koncentracija (µg/m3) Leto SO4 2--S SO2-S (HNO3+NO3 -)-N (NH3+NH4 +)-N 1997 1,19 1,20 0,30 1,18 1998 1,14 1,19 0,29 1,15 1999 0,92 0,95 0,24 0,91 2000 0,89 0,81 0,24 0,90 2001 0,84 0,68 0,23 0,90 2002 0,83 0,67 0,22 0,90 2003 0,84 0,89 0,32 1,05 2004 0,68 0,46 0,27 0,85 65 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto K on ce nt ra ci ja S O 42 - -S ( µ g/ m 3 ) Koncentracija SO4-S Slika 3.3.6.(11): Povprečne letne koncentracije sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi za obdobje 1997-2004. Dnevno vzorčenje. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto K on ce nt ra ci ja S O 2- S ( µ g/ m 3 ) Koncentracija SO2-S Slika 3.3.6.(12): Povprečne letne koncentracije žveplovega dioksida SO2 v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi za obdobje 1997-2004. Dnevno vzorčenje. 66 0.00 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 0.30 0.35 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto K on c. ( H N O 3 + N O 3- )- N ( µ g/ m 3 ) Koncentracija (HNO3+NO3)-N Slika 3.3.6.(13): Povprečne letne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za obdobje 1997-2004. Dnevno vzorčenje. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto K on c. ( N H 3+ N H 4+ )- N ( µ g/ m 3 ) Koncentracija (NH3+NH4)-N Slika 3.3.6.(14): Povprečne letne koncentracije reduciranega dušika (NH3+NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za obdobje 1997-2004. Dnevno vzorčenje. 67 4. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN 4.1 Osnovna merilna mreža 4.1.1 Merilna mreža in nabor meritev Meritve kakovosti padavin smo v letu 2004 v okviru osnovne merilne mreže (meritve Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO) izvajali na desetih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. Konec avgusta 2004 smo začeli padavine vzorčevati v Parku Škocjanske jame (v nadaljevanju: Škocjan), z vzorčenjem padavin pa smo sredi avgusta 2004 zaključili v Novem mestu. Na ostalih merilnih mestih je vzorčenje padavin potekalo neprekinjeno vse leto vsak dan. V tabeli 4.1.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2004 iz osnovne merilne mreže. Merilna mesta lahko razdelimo na taka, ki se nahajajo v relativno čistem, podeželskem okolju (Bilje pri Novi Gorici, Iskrba pri Kočevski Reki, Maribor – letališče, Portorož – letališče, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče – Planica, Škocjan, Šmartno pri Slovenj Gradcu), ter na tista, ki so v urbanem območju (Ljubljana, Novo mesto). Merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki je vključeno v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja in v svetovno merilno mrežo GAW, ki je bolj raziskovalnega značaja in spremlja kemijsko sestavo atmosfere in beleži časovne trende. Iskrba se nahaja v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Na merilnem mestu Škocjan se v okviru programa MEDPOL po Barcelonski konvenciji spremlja vnos snovi iz zraka v Sredozemsko morje. Tabela 4.1.1.(1): Opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2004. Osnovna merilna mreža. Merilno mesto Nadmorska višina (m) Zemljepisna širina (° ´ ˝) Zemljepisna dolžina (° ´ ˝) GKKX GKKY Bilje pri Novi Gorici 55 45 53 45 13 37 44 5084389 5393617 Iskrba pri Kočevski Reki 540 45 33 41 14 51 46 5046336 5489290 Ljubljana - Bežigrad 299 46 03 57 14 31 02 5102486 5462645 Maribor – letališče 264 46 28 48 15 41 13 5148632 5552739 Novo mesto 220 45 48 07 15 10 55 5073066 5514163 Portorož – letališče 2 45 28 32 13 37 14 5037700 5392175 Rakičan pri Murski Soboti 188 46 39 09 16 11 46 5168258 5591549 Rateče – Planica 864 46 29 51 13 43 03 5151142 5401574 Škocjan 420 45 39 51 13 59 51 5058228 5421892 Šmartno pri Slovenj Gradcu 452 46 29 24 15 06 58 5149509 5508908 68 Slika 4.1.1.(1): Merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2004. Osnovna merilna mreža. Na vseh merilnih mestih iz tabele 4.1.1.(1) in slike 4.1.1.(1) je v letu 2004 potekalo dnevno vzorčenje padavin z avtomatskim vzorčevalnikom suho/mokro, zato nimamo več podatkov o količini prašnih usedlin. Za vsa merilna mesta, razen za Iskrbo pri Kočevski Reki in Ljubljano – Bežigrad, smo posamezne dnevne vzorce (dnevni vzorci padavin od ponedeljka do nedelje iste serije) združili v tedenskega in ga kemijsko analizirali. Z merilnih mest Iskrba pri Kočevski Reki in Ljubljana – Bežigrad smo analizirali dnevne vzorce padavin. V dnevnih in tedenskih vzorcih padavin smo določili parametre, ki so navedeni v tabeli 4.1.1.(2) Pri majhnih količinah padavin v vzorcih ni bilo mogoče določiti vseh navedenih parametrov. 69 Tabela 4.1.1.(2): Nabor parametrov, ki se določajo v vzorcih padavin in vrsta vzorca za kemijsko analizo. Merilno mesto Količina padavin Anioni (SO4 2-, NO3 -, Cl- ) in kationi (NH4 +, Na+, K+, Ca2+, Mg2+) pH Električna prevodnost Vrsta vzorca za kemijsko analizo Bilje pri Novi Gorici x x x x tedenski Iskrba pri Kočevski Reki x x x x dnevni Ljubljana - Bežigrad x x x x dnevni Maribor – letališče x x x x tedenski Novo mesto x x x x tedenski Portorož - letališče x x x x tedenski Rakičan pri Murski Soboti x x x x tedenski Rateče – Planica x x x x tedenski Škocjan x x x x tedenski Šmartno pri Slovenj Gradcu x x x x tedenski Legenda k tabeli 4.1.1.(2): SO4 2- - sulfatni ion NO3 - - nitratni ion Cl- - kloridni ion NH4 + - amonijev ion Na+ - natrijev ion K+ - kalijev ion Ca2+ - kalcijev ion Mg2+ - magnezijev ion V dopolnilni merilni mreži so se v letu 2004 poleg meritev kakovosti padavin izvajale tudi meritve prašnih usedlin. Meritve kakovosti padavin in prašnih usedlin na merilnih mestih iz dopolnilne merilne mreže izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) iz Ljubljane. 4.1.2 Merilne metode in kakovost meritev Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2004 sledil splošnim zahtevam programov EMEP in GAW. Glavni elementi sistema kakovosti pri omenjenih programih so: - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, preciznost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev: - izplen pravilnih podatkov: 90% za 24-urne meritve, - merilna negotovost za vzorčenje in kemijske analize skupaj 15 – 25%, - točnost za laboratorijske analize: SO4 2- 0,032 mg S/l NO3 - 0,014 mg N/l Cl- 0,107 mg Cl/l NH4 + 0,028 mg N/l Na+ 0,007 mg Na/l 70 K+ 0,012 mg K/l Ca2+ 0,012 mg Ca/l Mg2+ 0,007 mg Mg/l pH 0,1 Točnost laboratorijskih meritev preverjamo z analizami certificiranih referenčnih materialov (CRM 408 in CRM 409), ki jih analiziramo vsaj enkrat na leto oz. po potrebi. Natančnost ali ponovljivost meritev, ki jo izražamo kot standardni odmik, določamo z analizami standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki jih pripravimo v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Posamezne meritve koncentracij glavnih ionov kontroliramo z uporabo kontrolnih kart (Shewart control charts) z analizami kontrolnih vzorcev, sledljivimi na certificirane referenčne materiale. Pravilnost kemijskih analiz preverjamo z računanjem ionske bilance, ki temelji na principu električne nevtralnosti v vzorcu padavine ter s primerjavo izmerjene in izračunane električne prevodnosti. Točnost laboratorijskih meritev preverjamo tudi s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah (EMEP, GAW). Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz EMEP poročil. - kriterij za ionsko bilanco: Anioni + kationi (µekv/l) Relativna razlika (%) ≤ 50 ≤ ± 60 > 50 ≤ 100 ≤ ± 30 > 100 ≤ 500 ≤ ± 15 > 500 ≤ ± 10 - kriterij za električno prevodnost: Izmerjena električna prevodnost (µS/cm) Relativna razlika med izmerjeno in izračunano električno prevodnostjo (%) ≤ 5 ≤ ± 50 > 5 ≤ 30 ≤ ± 30 > 30 ≤ ± 20 - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava s kontrolnimi vzorci, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih mestih, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilnih mestih in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem in EMEP nivoju, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. 71 Za določevanje kakovosti padavin analiziramo dnevne in tedenske vzorce padavin, parametri so zbrani v tabeli 4.1.2.(1). Za določevanje koncentracij anionov in kationov v dnevnih in tedenskih padavinah je bila uporabljena merilna metoda ionska kromatografija (IC). Tabela 4.1.2.(1): Merilni principi, referenčne metode in lastnosti metod za dnevne in tedenske padavine. Parameter Merilni princip Referenčna metoda Meja detekcije količina padavin gravimetrija interna - pH elektrometrija ISO 10523 - električna prevodnost µS/cm (25°C) elektrometrija ISO 7888 1 Sulfat SO4 2- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0,006 nitrat NO3 - (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0,028 klorid Cl- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0,014 amonij NH4 + (mg/l) * IC interna 0,022 Natrij Na+ (mg/l) * IC interna 0,012 Kalij K+ (mg/l) * IC interna 0,027 Kalcij Ca2+ (mg/l) * IC interna 0,014 Magnezij Mg2+ (mg/l) * IC interna 0,010 * ionska kromatografija 4.1.3 Rezultati meritev in časovni trendi Za razumevanje rezultatov meritev podajamo na kratko razlago osnovnih pojmov in lastnosti v zvezi s kemijsko sestavo padavin. Škodljive snovi iz zraka padejo na zemljo kot suhe ali pa kot mokre usedline. Suhe usedline so plini (SO2, NOX, CO, HCl) ali trdni delci (sulfati, nitrati, karbonati, kloridi), mokre usedline pa so kapljice padavin (dež, sneg, aerosoli v megli), ki vsebujejo raztopljene disociirane soli (sulfate, nitrate, karbonate, kloride). Kisli dež je torej mokra kisla usedlina in je le ena od komponent kislih usedlin. Kemijska sestava padavin je merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Glavne sestavine padavin so namreč produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOX, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO4 2-, NO3 -, CO3 2-, Cl-) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin prispevajo deloma tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline) vendar v manjši meri, ker se pojavljajo v manjšem obsegu v onesnaženem zraku v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, katerih pH (negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5,6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko jih kationi 72 (Na+, K+, Mg2+, Ca2+), ki so prisotni v delcih naravnega prahu, ter amonijev ion (NH4 +) nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Ker se prenašata glavna povzročitelja kislosti padavin SO2 in NOX v obliki plinov ali aerosolov tudi na velike razdalje, odražajo padavine ne le lokalno in regionalno temveč deloma tudi globalno onesnaženost zraka. V Sloveniji imamo eno merilno postajo, t.j. Iskrbo pri Kočevski Reki, ki je vključena v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja. V tem poglavju podajamo rezultate meritev kakovosti padavin iz osnovne in dopolnilne merilne mreže. V tabeli 4.1.3.(1) so podane koncentracije ionov v padavinah, pH vrednost in električna prevodnost padavin za leto 2004 iz osnovne merilne mreže. Podatki za merilni mesti Novo mesto in Škocjan so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja in jih zato ne upoštevamo pri izračunu letne statistike za vsa merilna mesta. Za merilna mesta iz osnovne merilne mreže veljajo za padavine v primerjavi z letom 2003 sledeče ugotovitve. Leto 2004 je bilo v primerjavi z letom 2003 mokro leto. Na vseh merilnih mestih se je v letu 2004 povečalo število dnevnih in tedenskih vzorcev padavin. V letu 2004 je bilo od 243 tedenskih vzorcev padavin z izmerjenim pH s šestih merilnih mest, 185 takih s pH pod 5,6, kar je približno 76%. Od 206 dnevnih vzorcev padavin z izmerjenim pH v letu 2004, je bilo 178 takih s pH pod 5,6, kar je približno 86%. Delež tedenskih in dnevnih kislih vzorcev je bil večji kot v letu 2003, ko je za tedenske vzorce znašal 66%, za dnevne pa 83%. Najbolj kisle padavine so bile v letu 2004 na merilnem mestu Bilje pri Novi Gorici. Od 40 tedenskih vzorcev padavin z izmerjeno pH vrednostjo na tem merilnem mestu, je bilo zabeleženih 35 vzorcev s pH pod 5,6, volumski delež kislih padavin pa je kar 95% od celotne količine padavin z izmerjeno pH vrednostjo v letu 2004 (tabela 4.1.3.(2)). Sledi Iskrba pri Kočevski Reki z 92- in Šmartno pri Slovenj Gradcu s 84- ter Ljubljana – Bežigrad s 83% volumskim deležem kislih padavin. Na dveh podeželskih merilnih mestih (Rakičan pri Murski Soboti in Rateče – Planica) je bil, tako kot v letu 2003, izmerjen najmanjši volumski delež kislih padavin, medtem, ko se je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu delež kislih padavin v primerjavi z letom 2003 močno povečal, kar za 22%. Kisle padavine so se pojavljale v Sloveniji preko celega leta (slike 4.1.3.(1) – 4.1.3.(3)), na večini merilnih mest pa so se zaradi povečane emisije žveplovega dioksida pogosteje pojavljale nižje pH vrednosti v kurilni sezoni. V dnevnih vzorcih je bil izmerjen najnižji pH 3,65 v kurilni sezoni (8. januar) v Ljubljani - Bežigrad. Na merilnem mestu Portorož – letališče pa je bil izmerjen najnižji pH v tedenskem vzorcu padavin 3,76 prav tako v kurilni sezoni (vzorec padavine od 18. do 24. oktobra). Najmanj kisle padavine so bile v letu 2004 v Ratečah – Planici in v Rakičanu pri Murski Soboti. Padavine so v Ratečah – Planici manj kisle v primerjavi z drugimi merilnimi mesti zaradi geološke sestave kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora (pojav abrazije), v Rakičanu pa so padavine manj kisle zaradi prašnih delcev zemlje, ki lahko zaradi svoje alkalitete dvignejo pH vrednost padavin. V neposredni bližini merilnega mesta namreč poteka intenzivno kmetijstvo. Visoke koncentracije vodikovih ionov v padavinah na Iskrbi so povzročile visoko kumulativno letno depozicijo teh ionov, saj je na Iskrbi v primerjavi z drugimi merilnimi mesti padlo največ padavin. Najnižja kumulativna letna depozicija vodikovih ionov je bila, tako kot leto poprej, izmerjena v Rakičanu pri Murski Soboti (tabela 4.1.3.(3)), kjer je bilo v letu 2004 v Rakičanu v primerjavi z drugimi merilnimi mesti najmanj padavin. 73 Tabela 4.1.3.(1): Koncentracije ionov, pH in električna prevodnost padavin v letu 2004. Podani so povprečna letna vrednost (povp.), minimalna vrednost (min.), maksimalna vrednost (maks.) in standardna deviacija (st.d.). Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin. Merilno mesto El. prev. pri 250C Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) pH Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4 + NO3 - SO4 2- Cl- povp. 19 4,86 0,57 0,05 0,10 0,51 0,71 2,38 1,94 0,93 min. 1 4,11 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,48 0,52 0,10 maks. 52 6,79 1,41 1,09 2,86 2,77 3,38 28,04 12,89 2,31 Bilje pri Novi Gorici st.d. 12 0,57 0,41 0,17 0,42 0,69 0,80 4,38 2,14 0,63 povp. 14 4,82 0,29 0,05 0,06 0,33 0,39 1,44 1,38 0,49 min. 3 4,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,16 0,11 0,01 maks. 74 7,14 7,96 0,95 1,11 9,36 2,83 10,74 13,93 11,61 Iskrba pri Kočevski Reki st. d. 14 0,54 0,85 0,13 0,15 1,36 0,53 2,09 2,08 1,24 povp. 15 4,82 0,18 0,04 0,05 0,36 0,48 1,56 1,49 0,33 min. 3 3,65 0,01 0,01 0,01 0,01 0,05 0,18 0,13 0,01 maks. 140 7,44 4,41 1,56 0,69 12,69 5,54 24,50 12,81 3,67 Ljubljana- Bežigrad st. d. 21 0,62 0,57 0,22 0,10 1,26 0,89 3,60 2,03 0,71 povp. 12 5,07 0,09 0,04 0,06 0,24 0,68 1,65 1,39 0,17 min. 6 4,14 0,02 0,01 0,01 0,05 0,21 0,74 0,40 0,04 maks. 70 5,98 0,48 0,43 0,56 1,67 2,92 12,41 4,72 0,92 Maribor- letališče st. d. 12 0,48 0,12 0,08 0,11 0,32 0,77 2,59 1,14 0,22 povp. 15 4,95 0,16 0,06 0,06 0,45 0,62 1,74 1,82 0,24 min. 6 4,21 0.01 0,01 0,01 0,05 0,08 0,54 0,34 0,05 maks. 89 7,76 1,14 0,62 0,46 17,08 2,82 8,07 9,95 1,76 * Novo mesto st. d. 17 0,74 0,30 0,15 0,10 3,35 0,55 1,82 1,90 0,42 povp. 19 4,95 0,79 0,06 0,12 0,78 0,49 1,94 1,72 1,31 min. 7 3,76 0,03 0,01 0,02 0,07 0,08 0,41 0,43 0,06 maks. 118 7,32 3,16 0,18 0,41 4,11 2,62 19,98 7,45 4,85 Portorož- letališče st. d. 21 0,72 0,71 0,04 0,09 0,85 0,60 3,76 1,33 1,15 povp. 12 5,16 0,08 0,04 0,04 0,28 0,75 1,74 1,53 0,17 min. 6 4,22 0,01 0,01 0,01 0,07 0,19 0,63 0,51 0,06 maks. 64 6,30 1,66 0,58 1,51 9,59 7,98 17,77 11,48 5,17 Rakičan pri Murski Soboti st. d. 10 0,51 0,27 0,15 0,22 1,41 1,48 3,46 2,56 0,82 povp. 9 5,32 0,07 0,03 0,03 0,26 0,48 1,26 0,89 0,14 min. 3 4,13 0,01 0,01 0,01 0,01 0,07 0,29 0,24 0,01 maks. 67 6,56 0,39 0,14 0,23 1,68 2,83 12,38 3,70 0,84 Rateče- Planica st. d. 10 0,51 0,09 0,03 0,05 0,41 0,58 2,12 0,91 0,20 povp. 15 4,91 0,45 0,04 0,07 0,39 0,40 1,78 1,32 0,75 min. 6 4,02 0,02 0,01 0,01 0,06 0,03 0,44 0,41 0,10 maks. 70 5,95 1,02 0,15 0,18 1,63 1,87 9,31 5,68 1,62 * Škocjan st. d. 16 0,48 0,33 0,04 0,05 0,45 0,58 2,37 1,45 0,53 povp. 12 5,04 0,09 0,04 0,05 0,26 0,60 1,56 1,41 0,16 min. 6 4,31 0,01 0,01 0,01 0,01 0,18 0,38 0,43 0,01 maks. 42 6,32 0,62 0,31 0,41 1,32 2,24 7,49 4,30 1,08 Šmartno pri Slovenj Gradcu st. d. 8 0,47 0,12 0,05 0,08 0,31 0,55 1,77 0,88 0,21 Opomba: * Podatki za merilni mesti Novo mesto in Škocjan so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. 74 Tabela 4.1.3.(2): Kisle padavine v Sloveniji v letu 2004. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin. Merilno mesto Vrsta vzorca za kemijsko analizo Št. vseh vzorcev Št. vzorcev z izmerjenim pH Št. vzorcev s pH<5,6 * Vol. delež (%) s pH<5,6 Delež kislih vzorcev (%) pHmin Bilje pri Novi Gorici tedenski 46 40 35 95 88 4,11 Iskrba pri Kočevski Reki dnevni 166 111 100 92 90 4,00 Ljubljana – Bežigrad dnevni 138 95 78 83 82 3,65 Maribor – letališče tedenski 47 40 29 79 73 4,14 ** Novo mesto tedenski 31 24 20 85 83 4,21 Portorož – letališče tedenski 45 38 28 70 74 3,76 Rakičan pri Murski Soboti tedenski 49 40 28 69 70 4,22 Rateče – Planica tedenski 49 43 29 59 67 4,13 ** Škocjan tedenski 15 14 13 87 93 4,02 Šmartno pri Slovenj Gradcu tedenski 45 42 36 84 86 4,31 Opombe: * Pri izračunu volumskega deleža kislih padavin (%) so upoštevani le vzorci z izmerjeno pH vrednostjo. ** Podatki za merilni mesti Novo mesto in Škocjan so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. 75 Tabela 4.1.3.(3): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 2004. Osnovna merilna mreža. Merilno mesto Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m2.leto) (mm) * H+ Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4 +-N NO3 --N SO4 2--S Cl- Bilje pri NG 1314 17,7 · 10-3 0,73 0,07 0,12 0,66 0,71 0,69 0,83 1,19 Iskrba pri Koč. R. 1585 23,9 · 10-3 0,46 0,07 0,09 0,52 0,48 0,51 0,73 0,77 Ljubljana – Bež. 1462 22,1 · 10-3 0,27 0,06 0,08 0,53 0,55 0,51 0,73 0,48 Maribor -let. 926 7,8 · 10-3 0,08 0,04 0,06 0,22 0,48 0,34 0,42 0,15 ** Novo mesto 642 8,3 · 10-3 0,12 0,05 0,05 0,33 0,35 0,29 0,44 0,18 Portorož – let. 888 9,8 · 10-3 0,68 0,05 0,11 0,68 0,33 0,38 0,50 1,13 Rakičan pri MS 708 4,9 · 10-3 0,06 0,03 0,03 0,20 0,41 0,27 0,36 0,12 Rateče - Planica 1565 7,3 · 10-3 0,11 0,04 0,05 0,41 0,57 0,44 0,46 0,21 ** Škocjan 529 6,4 · 10-3 0,23 0,02 0,04 0,20 0,16 0,21 0,23 0,39 Šmartno pri SG 1171 8,3 · 10-3 0,10 0,05 0,05 0,30 0,54 0,40 0,54 0,19 Opombe: * Depozicija H+ je izračunana iz izmerjene pH vrednosti. ** Podatki za merilni mesti Novo mesto in Škocjan so zaradi premajhne časovne pokritosti meritev le informativnega značaja. 2 3 4 5 6 7 8 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Iskrba Ljubljana - Bežigrad Slika 4.1.3.(1): pH vrednost padavin v letu 2004. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 76 2 3 4 5 6 7 8 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Bilje Maribor - let. Portorož - let. Novo mesto Slika 4.1.3.(2): pH vrednost padavin v letu 2004. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza tedenskih vzorcev. 2 3 4 5 6 7 8 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Rakičan Rateče Škocjan Šmartno Slika 4.1.3.(3): pH vrednost padavin v letu 2004. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza tedenskih vzorcev. 77 Med anioni prevladujeta v naših padavinah nitrat in sulfat. Med kationi v padavinah prevladuje amonij, sledita kalcijev in natrijev ion. Poleg kislosti padavin sta pomembna podatka o obremenitvi okolja s škodljivimi snovmi še usedanje žvepla in dušika. Oba prispevata k zakisljevanju, presežek dušika pa še k evtrofikaciji. Količinsko se določi del te usedline, tako imenovani mokri depozit, iz meritev kakovosti padavin. Mokra depozicija žvepla se je v letu 2004 na vseh merilnih mestih osnovne merilne mreže v primerjavi z letom poprej povečala in se je gibala med 0,2 in 0,9 g/m2. Izjema je Rateče – Planica, kjer je stanje nespremenjeno. Depozicija dušika, ki izvira iz nitrata in amonija, se je prav tako na vseh merilnih mestih nekoliko povečala in je bila v letu 2004 med 0,2 in 0,7 g/m2. Vzrok za večjo depozicijo žvepla in dušika v letu 2004 je večja količina padavin na vseh merilnih mestih v primerjavi z letom 2003. Kaj pomenijo te vrednosti za okolje, navajamo za primerjavo vrednosti kritičnih depozicij. Skandinavski strokovnjaki so izračunali, da je za gozdno zemljo kritična obremenitev za žveplo 0,3-0,8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in kvarcitno podlago) oziroma 1,6-3,2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), za dušik pa je kritična obremenitev za večino ekosistemov 0,3- 1,5 g/m2 na leto. Kritična obremenitev je po UN ECE definirana kot “kvantitativna ocena za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov". Zgoraj navedene vrednosti kritičnih obremenitev veljajo za določen tip ekosistema v neurbanem okolju in zato je primerjava z izmerjenimi vrednostmi usedline iz zraka na bolj podeželskih merilnih lokacijah v Sloveniji lahko le orientacijska. Glede koncentracij in depozicije posameznih ionov s padavinami veljajo za merilna mesta naslednje značilnosti. Portorož izstopa glede visoke vsebnosti kloridnih in natrijevih ionov zaradi prisotnosti morskih aerosolov v zraku. Zaradi bližine morja je nekoliko večja vsebnost natrijevega klorida tudi v padavinah v Biljah pri Novi Gorici in na Iskrbi. Merilno mesto Iskrba se namreč nahaja le okoli 40 km proč od Reškega zaliva. Štirimesečni niz meritev v letu 2004 v Škocjanu kaže, da so v vzorcih padavin zaradi bližine morja prav tako nekoliko višje koncentracije kloridnih in natrijevih ionov. V Biljah pri Novi Gorici in v Rakičanu pri Murski Soboti so zaradi kmetijstva (gnojenje), ki je glavni vir amoniaka, v padavinah nekoliko višje povprečne letne koncentracije amonija kot na ostalih merilnih mestih v Sloveniji. Koncentracija ionov v padavinah in njihova depozicija sta odvisni od količine padavin. Depozicija ionov se s količino padavin veča. Koncentracija ionov v padavinah pa lahko s količino padavin narašča ali pa upada, odvisno od tega, ali gre za proces spiranja snovi, ki so v obliki plinov in aerosolov, iz oblakov ali iz zračne plasti pod oblaki. Na slikah 4.1.3.(4) - 4.1.3.(9) so podane odvisnosti koncentracije in depozicije nitrata in sulfata ter pH vrednosti v dnevnih vzorcih padavin od količine padavin za merilni mesti Iskrba in Ljubljana – Bežigrad. Kot smo že predhodno omenili, z uporabo avtomatskega vzorčevalnika suho/mokro, ki prepreči usedanje prahu v vzorec, nimamo več podatkov o količini prašne usedline. Še vedno pa imamo podatke o omenjenih meritvah iz dopolnilne merilne mreže. 78 3 4 5 6 7 8 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) pH v re dn os t Slika 4.1.3.(4): Odvisnost pH od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 3 4 5 6 7 8 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) pH v re dn os t Slika 4.1.3.(5): Odvisnost pH od količine padavin v Ljubljani – Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 79 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) K on ce nt ra ci ja ( m g/ l) nitrat sulfat Slika 4.1.3.(6): Odvisnost koncentracije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 0 4 8 12 16 20 24 28 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) K on ce nt ra ci ja ( m g/ l) nitrat sulfat Slika 4.1.3.(7): Odvisnost koncentracije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin v Ljubljani – Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 80 0 20 40 60 80 100 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) D ep oz ic ija ( m g/ m 2 ) nitrat sulfat Slika 4.1.3.(8): Odvisnost depozicije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 0 20 40 60 80 100 120 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) D ep oz ic ija ( m g/ m 2 ) nitrat sulfat Slika 4.1.3.(9): Odvisnost depozicije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin v Ljubljani - Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 81 4.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn 4.2.1 Merilna mreža in merilna metoda Na vplivnih področjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), Ljubljana (TE-TOL, JPE Ljubljana) in Brestanica (TEB), spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih, v poročilu pa so podani podatki za 21 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru imisijskih monitoringov posameznih termoelektrarn. Na vseh 27 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v kemijskem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar po metodologiji, ki jo določa svetovna meteorološka organizacija. Za vzorčenje mesečnih vzorcev padavin in prašnih usedlin se uporabljajo zbiralniki tipa Bergerhoff. 4.2.2 Rezultati meritev Glavne ugotovitve iz rezultatov meritev koncentracij prašnih usedlin in kakovosti padavin za leto 2004 so: - Koncentracije prašnih usedlin niso nikjer presegale mejnih vrednosti. Najvišja mesečna koncentracija prašnih usedlin 125 mg/m2.dan je bila dosežena na merilnem mestu Kum, kar je le dobra tretjina mejne vrednosti, ki znaša 350 mg/m2.dan. Tudi povprečne letne koncentracije prašnih usedlin niso na nobenem mestu presegale letne mejne vrednosti, ki znaša 200 mg/m2.dan. Povprečne letne vrednosti prašnih usedlin so se gibale med najnižjo povprečno letno vrednostjo 18 mg/m2.dan in najvišjo povprečno letno vrednostjo 49 mg/m2.dan. Najnižja povprečna letna vrednost je bila dosežena na merilnem mestu Vnajnarje, najvišja pa na merilnem mestu TE-TO Ljubljana-Toplarniška. Na večini vzorčevalnih mest so bile koncentracije prašnih usedlin na ravni leta 2003. - Za padavine na vplivnih področjih termoelektrarn je značilno, da niso tako kisle kot padavine s področij, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. Vzrok za to so fini delci pepela in prahu, ki se nahajajo v zraku v bližini termoelektrarn, poleg tega so ti delci alkalnega značaja in tako nevtralizirajo padavine. Število kislih vzorcev je tako v bližini termoelektrarn nižje kot na področjih, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. V letu 2004 je bilo v primerjavi z letom 2003 število kislih vzorcev padavin na vplivnih področjih termoelektrarn malo manjše. - V letu 2004 se je depozicija žvepla na območju termoelektrarn opazno povečala glede na leto 2003. 82 Tabela 4.2.2.(1): Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 2004 Table 4.2.2.(1): Concentration of ions in precipitation and cumulative deposition in 2004 postaja kol. pad. koncentracija ionov mg/l kumulativna depozicija g/m2.leto (mm) pH Ca2+ NH4 + NO3 - SO4 2- **HCO3 - *H+ Ca2+ NH4 +-N NO3 —N SO4 2—S **HCO3 - EIS-TE[ Šoštanj 1324 6,14 2,27 0,27 4,27 3,79 0,11 9,59E-04 3,01 0,28 0,16 1,67 9,27 Topolšica 1301 6,27 1,65 0,51 3,23 3,92 0,10 6,95E-04 2,15 0,52 0,11 1,70 7,74 Zavodnje 1316 6,31 1,51 1,16 2,30 3,64 0,11 6,39E-04 1,99 1,19 0,08 1,60 9,11 Graška gora 1243 6,41 2,16 0,32 3,06 3,49 0,13 4,87E-04 2,68 0,31 0,10 1,45 10,08 Velenje 1237 6,42 1,57 0,40 3,60 2,91 0,08 4,65E-04 1,94 0,38 0,11 1,20 5,96 Veliki vrh 1316 6,35 1,26 0,58 2,14 3,27 0,07 5,85E-04 1,66 0,60 0,08 1,44 5,97 Stara vas 1198 6,39 2,09 0,51 2,62 3,55 0,15 4,89E-04 2,50 0,48 0,07 1,42 11,29 Škale 1278 6,39 1,63 0,54 2,18 2,94 0,10 5,18E-04 2,09 0,54 0,08 1,25 7,50 Pesje 1261 6,18 1,64 0,35 2,67 4,09 0,10 8,41E-04 2,07 0,34 0,09 1,72 7,50 EIS-TET Kovk 1406 5,83 1,73 0,57 2,10 4,17 0,12 2,06E-03 2,43 0,62 0,08 1,95 10,20 Dobovec 1477 5,48 1,74 0,44 2,06 4,48 0,12 4,88E-03 2,57 0,50 0,09 2,21 10,62 Kum 1370 6,40 2,96 0,54 1,94 3,88 0,19 5,47E-04 4,06 0,58 0,07 1,77 15,89 Ravenska vas 1240 5,73 1,82 0,42 2,07 4,96 0,13 2,29E-03 2,26 0,41 0,06 2,05 9,60 Lakonca 1335 5,82 2,45 0,30 2,15 4,45 0,14 2,04E-03 3,27 0,31 0,08 1,98 11,43 Prapretno 1283 5,73 2,08 0,38 3,04 4,17 0,13 2,41E-03 2,67 0,38 0,10 1,78 10,20 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 1394 6,13 1,90 0,48 2,00 3,20 0,13 1,03E-03 2,64 0,52 0,08 1,49 11,14 Deponija 1524 6,21 2,36 0,85 2,28 4,72 0,17 9,29E-04 3,60 1,01 0,11 2,40 15,71 Partizanska 1618 6,37 2,32 0,61 2,02 4,39 0,17 6,85E-04 3,75 0,77 0,11 2,37 16,75 Toplarniška 1519 6,26 2,36 0,66 2,12 4,20 0,16 8,33E-04 3,58 0,77 0,10 2,13 15,13 JP Energetika 1557 6,36 2,38 0,32 2,41 3,86 0,16 6,86E-04 3,71 0,39 0,11 2,00 15,16 EIMV 1590 6,38 2,02 0,48 2,26 4,46 0,14 6,60E-04 3,21 0,60 0,11 2,36 13,18 Opombe: * Izračunano iz izmerjenih pH vrednosti ** šibke kisline (alkaliteta), izražene kot HCO3 - Note: * Derived from measured pH ** Weak acids (alcalinity), expressed as HCO3 - 83 Tabela 4.2.2.(2): Prašna usedlina in PH padavin v letu 2004 Table 4.2.2.(2): Monthly maximal and annual deposited matter and pH in precipitation in 2004 Prašna usedlina (mg/m2.dan) pH padavin postaja 1 mesec (max) 1 leto št. vzorcev št. pr. pH>5.6 pHmin EIS-TEŠ Šoštanj 109,33 46,68 12 11 5,60 Topolšica 59,67 26,34 12 12 5,96 Zavodnje 50,53 25,71 12 12 5,85 Graška gora 65,67 31,76 12 12 5,90 Velenje 82,00 28,21 12 12 5,85 Veliki vrh 61,87 26,61 12 12 5,95 Škale 65,33 29,08 12 12 5,95 Stara vas 89,87 28,15 12 12 5,90 Pesje 64,53 24,91 12 12 5,84 EIS-TET Kovk 65,20 31,25 12 9 5,00 Dobovec 36,67 22,87 12 6 4,90 Kum 124,67 32,21 12 12 5,90 Ravenska vas 76,67 32,51 12 9 5,26 Lakonca 64,00 32,19 12 9 5,27 Prapretno 68,87 32,74 12 8 5,22 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 37,33 18,02 12 11 5,45 Deponija 73,33 41,24 12 11 5,50 Partizanska 84,07 37,11 12 12 6,10 Toplarniška 104,00 48,76 12 12 5,65 JP Energetika 65,33 31,82 12 12 5,90 EIMV 51,93 19,99 12 12 6,05 3 3.5 4 4.5 5 5.5 6 6.5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Slika 4.2.2.(1): Minimalni mesečni pH padavin v letih 1997-2004. Figure 4.2.2.(1): Minimum monthly pH of precipitation for the years 1997- 2004 84 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 g /m 2 .l e to Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Tabela 4.2.2.(2): Kumulativna letna mokra depozicija sulfata v letih 1997- 2004 (mesečno vzorčenje padavin) Table 4.2.2.(2): Cumulative annual wet sulphate deposition in the years 1997- 2004 (monthly sampling of precipitation) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 m g /m 2 .d a n Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška mejna vrednost / limit value Slika 4.2.2.(3): Povprečna letna količina prašne usedline v letih 1997-2004 Figure 4.2.2.(3): Average annual amount of deposited matter in the years 1997-2004 85 5. MERITVE TEŽKIH KOVIN 5.1. Merilna mreža Agencije RS za okolje in nabor meritev V Sloveniji potekajo meritve težkih kovin v delcih PM10 na 5 merilnih mestih v okviru mreže DMKZ (glej poglavje 2.1) Agencije RS za okolje. V decembru 2004 je bila sprejeta direktiva za težke kovine in policiklične aromate (Directive 2004/107/EC of the European parliament and of the council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air). Zato smo v letu 2004 izvajali meritve težkih kovin, ki smo jih povzeli po Uredbi za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS; št.52/02) in Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS; št.52/02). 5.2. Merilna metoda in kakovost meritev V letu 2004 smo izvedli analize sledečih težkih kovin: arzen, kadmij, vanadij, nikelj in svinec. Podatki so prikazani v tabelah in podani v ng m-3. Z meritvami težkih kovin smo pričeli v letu 2003. Za meritve uporabljamo merilnik z ACCU sistemom. ACCU sistem vzorči delce za kasnejše kemijske analize.Vzorčenje je 24-urno, s pretokom zraka 13,7 l/min. ACCU sistem je sestavljen iz osmih kanalov. Za vzorčenje smo uporabljali steklene filtre, premera 47 mm. ACCU sistem in merilnik TEOM 1400A sta povezana s kablom, preko katerega tečejo signali, ki aktivirajo ventile v ACCU sistemu. Z uporabo programske opreme lahko uporabnik določi specifične pogoje za vsak kanalnik, ki je trenutno aktiviran. Pretok skozi sistem se lahko določi s časom, datumom ali pa z analognimi signali, kot sta hitrost in smer vetra. S programsko opremo merilnika lahko uporabnik definira pod katerimi pogoji naj deluje posamezen kanal. Naenkrat je aktiviran le eden. Vsakih 10 sekund instrument preveri, kateri od osmih kanalov naj bo trenutno aktiviran. Če so pogoji izpolnjeni, sistem kanal aktivira in vsakih 10 sekund pogoje preverja. Tako poteka samo vzorčenje delcev. Po končanem vzorčenju filtre pošljemo v analizo zunanjemu izvajalcu. Analizo težkih kovin izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor po standardu ISO 9855, z ICP-MS metodo. Za merilno mesto Trbovlje so podatki le do konca septembra, ker je bil konec septembra kontejner prestavljen na novo lokacijo zaradi gradbenih del. 86 5.3. Rezultati meritev težkih kovin v delcih PM10 Tabela 5.1: Povprečne letne koncentracije težkih kovin v ng/m3 v letu 2004 Table 5.1: Annual average concentrations of heavy metals in ng/m3 in 2004 Postaja/ kovina arzen kadmij vanadij nikelj svinec Ljubljana Bežigrad 17.4 1.203 8.9 8.0 50 Maribor 11.7 1.254 8.8 11.6 48 Celje 9.5 1.240 12.1 6.2 51 Nova Gorica 6.5 1.198 7.3 5.7 46 Trbovlje 9.7 3.753 11.2 4.6 48 Tabela 5.2: Povprečne mesečne koncentracije težkih kovin (ng/m3) v letu 2004 Table 5.2: Monthly average concentrations of heavy metals in ng/m3 in 2004 arzen Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 56,5 25,7 * 69,7 2,4 3,0 5,6 3,5 2,7 * 2,3 2,4 Maribor 66,6 18,4 11,1 - 2,4 2,7 5,6 3,2 2,4 * 2,3 2,3 Celje 58,3 10,7 4,6 - 2,3 2,9 5,5 4,0 2,4 * 2,2 2,3 Nova Gorica 6,8 8,4 * - 29,7 2,4 2,4 2,4 2,4 * 2,3 2,0 Trbovlje 52,2 5,9 7,6 - 1,4 2,6 2,4 2,3 3,0 ** ** ** kadmij Ljubljana Bežigrad 1,167 1,167 1,167 1,190 1,220 1,223 1,278 1,243 1,201 * 1,206 1,168 Maribor 1,162 1,158 1,153 1,187 1,308 1,214 1,226 1,227 1,268 * 1,156 1,737 Celje 1,309 1,151 1,283 1,230 1,345 1,207 1,222 1,223 1,208 * 1,160 1,301 Nova Gorica 1,137 1,132 1,153 1,160 1,184 1,200 1,209 1,220 1,181 * 1,156 1,443 Trbovlje 2,514 9,169 1,319 4,490 4,517 6,189 2,366 1,215 1,998 ** ** ** vanadij Ljubljana Bežigrad - 20,9 1,8 4,8 4,9 6,9 16,4 10,6 4,8 * * * Maribor - 15,9 5,2 4,8 1,9 21,6 7,2 4,7 * * * Celje - 25,1 5,6 4,8 13,5 17,9 10,3 4,7 * * 17,7 Nova Gorica - 11,2 4,4 4,6 4,7 7,6 5,2 5,9 4,7 * * 17,4 Trbovlje - 38,9 5,7 5,1 7,3 12,6 6,9 6,5 6,9 ** ** ** nikelj Ljubljana Bežigrad 4,6 9,1 9,6 11,6 4,9 7,4 5,0 15,2 6,3 * * 5,8 Maribor 11,1 6,8 14,8 46,6 5,4 5,1 6,2 4,9 8,7 * * 6,5 Celje 4,6 5,5 5,9 8,9 4,8 8,1 4,9 4,8 * * * 7,9 Nova Gorica 4,5 5,2 4,6 4,4 4,7 8,7 4,6 5,2 3,4 * * 11,9 Trbovlje 0,5 4,8 5,7 4,7 7,3 5,7 3,3 * * ** ** ** svinec Ljubljana Bežigrad 46 47 47 58 49 49 50 50 48 * 47 56 Maribor 55 46 46 47 50 48 49 49 47 * 46 46 Celje 59 46 76 46 51 43 48 48 47 * 47 45 Nova Gorica 45 45 46 46 47 48 46 49 47 * 46 46 Trbovlje 47 53 47 47 47 47 47 47 54 ** ** ** * težave z merilniki ** prestavitev na novo lokacijo v Trbovljah 87 Meritve težkih kovin v prašni usedlini izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v okviru merilnih mrež vplivnih območij termoelektrarn in toplarne Ljubljane. Rezultati teh meritev so objavljeni v njihovih mesečnih in letnih publikacijah: REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE TRBOVLJE – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE ŠOŠTANJ – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE BRESTANICA – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA – STROKOVNO POROČILO 88 6. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO Namen avtomatske mobilne ekološko-meteorološke postaje je dobiti podatke o kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami. Deluje enako in meri iste ekološke in meteorološke parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Podatki so obdelani po predpisanih postopkih evropske okoljske agencije in v skladu s predpisi nedavno sprejetih zakonskih uredb na področju kakovosti zraka za ogljikovodike, SO2, dušikove okside, CO, delce PM10 in ozon (glej poglavje 1). Pri koncentracijah delcev PM10 korekcijski faktor iz primerjalnih meritev ni upoštevan. Slika 6.1: Merilna mesta mobilne postaje v letu 2004 6.1. Meritve na lokaciji Ljubljana-Šiška V okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami, je bila avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja postavljena v Ljubljani na zelenici med zgradbo pošte in Celovško cesto v Šiški v času od 11. februarja do 17. marca 2004 z namenom, da bi ugotovili vpliv emisij različnih snovi iz prometa na stopnjo onesnaženosti zraka v bližini prometne ceste. To merilno mesto je bilo vzpostavljeno v okviru merilne kampanje AIRPECO – v sodelovanju z JRC Ispra (Italija), ki je obsegala meritve dušikovega dioksida, žveplovega dioksida in benzena z difuznimi vzorčevalniki na 90 merilnih mestih na ožjem in širšem območju Ljubljane. Merilna postaja na stalnem merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad je namreč bolj odmaknjena od prometnih cest in je reprezentativna za sliko o kakovosti zraka na širšem stanovanjskem območju mesta. 89 Meritve so potekale na manjši zelenici med zgradbo pošte in Celovško cesto okrog 20 do 30 metrov od cestišča, ki poteka v smeri NW - SE. V okolici so stanovanjske in poslovne zgradbe. Razen prometa v okolici ni drugih večjih virov emisije. Ker je lokacija nekoliko dalj od ceste, kot predpisujejo pravila za merilno mesto z vplivom prometa, dajejo rezultati meritev primerjavo kakovosti zraka med merilnim mestom ob cesti in med merilnim mestom, kot je Ljubljana-Bežigrad, ki je reprezentativno za širše stanovanjsko območje stran od ceste. Namen meritev je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka zaradi emisij iz prometa na taki oddaljenosti od prometne ceste, kjer se v glavnem začnejo obcestni stanovanjski in poslovni objekti. V bližnji okolici merilnega mesta ni drugih večjih virov onesnaževanja zraka. Meritve so potekale v pozno zimskem in zgodnje spomladanskem času, ko se včasih še lahko pojavljajo dolgotrajnejše in močnejše temperaturne inverzije, ki zavirajo disperzijo in transport onesnaževal v zraku. Ob močnejših zračnih tokovih širših vremenskih dogajanj se pojavljata nad Slovenijo jugozahodni in severovzhodni veter. Zaradi hriba, ki leži zahodno od merilnega mesta, ima prvi smer WNW, drugi pa smer od E do SE. Slednji bolj prispeva k onesnaženosti zraka na lokaciji mobilne postaje, saj prinaša zrak iz smeri Celovške ceste. Enake so smeri šibkih vetrov; nekaj več je le zahodne smeri. Iz podatkov meritev vetra je razvidno, da ob stabilnem in mirnem vremenu s šibko lokalno cirkulacijo, ki jo pogojujeta relief in toplotni otok mesta Ljubljane, prevladuje smer NNW v nočnem in jutranjem času, podnevi pa vzhodna smer, vendar ja ta značilnost slabo izražena. V času meritev od 11. februarja do 17. marca 2004 so bile na merilnem mestu pri pošti v Šiški le koncentracije delcev PM10 nad dovoljeno vrednostjo. Značilno je, da so koncentracije onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, precej nižje ob koncu tedna, ko je manj cestnega prometa. Če primerjamo stanje z merilnim mestom stalne merilne mreže Ljubljana-Bežigrad, ugotovimo, da so bile koncentracije večine onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, višje kot za Bežigradom. Tako je bila pri dušikovem dioskidu povprečna koncentracija v času meritev za 13% višja, pri dušikovih oksidih NOx za 29%, pri ogljikovem monoksidu za 22%, pri delcih PM10 pa je bila enaka. Ozona je bilo zaradi kemičnih procesov med dušikovim monoksidom in ozonom pri pošti v Šiški zaradi večje bližine prometa za 21% manj kot za Bežigradom. Ob bolj stabilnem vremenu zlasti v hladnem delu leta, ko zaradi temperaturnih inverzij onesnaževala ostanejo pod inverzijo, bodo koncentracije dušikovega dioksida na razdalji 20 do 30 metrov od Celovške ceste blizu dopustne urne vrednosti. Povprečna letna koncentracija dušikovega dioskida bo tudi blizu dopustne letne vrednosti 52 µg/m3, ki je predpisana za zaščito zdravja. Povprečna letna koncentracija vseh dušikovih oksidov NOx bo precej nad mejno vrednostjo 30 µg/m 3, predpisano za zaščito vegetacije. Pogostejše prekoračitve dovoljenih vrednosti lahko pričakujemo tudi za delce PM10. 6.2. Meritve v Novem mestu Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja je bila postavljena v Novem mestu v času od 19. marca do 22. aprila 2004 z namenom, da bi ugotovili stopnjo onesnaženosti zraka v bližini novega poslovnega centra mesta, kjer sta glavni vir emisije cestni promet kot tudi “mirujoči” promet na parkiriščih. 90 Meritve so potekale ob prometni Seidlovi cesti pri osnovni šoli. Razen osnovne šole so v bližnji okolici poslovne zgrade (najbližja je zavarovalnica Tilia) s parkirišči, večjih stanovanjskih objektov pa ni. V bližini je nov poslovni center mesta s parkirišči – najbliže je zavarovalnica Tilia. Večjih stanovanjskih ali industrijskih objektov v neposredni bližini ni. Glavni vir emisije onesnaževal je promet. Po klasifikaciji merilnih mest je to merilno mesto z vplivom prometa v mestnem okolju. Kot v večini krajev po Sloveniji prevladujeta ob močnejših vremenskih procesih jugozahodni in severovzhodni veter. Ob lepem in mirnem vremenu pa prevladuje ponoči in zjutraj šibek lokalni pobočni tok zraka z vzpetine zahodno od merilnega mesta navzdol proti Seidlovi cesti. Ker so tudi na omenjenem pobočju in ob njegovem vznožju parkirišča, je tudi ta zrak onesnažen. Onesnaženost zraka v Sloveniji je v glavnem največja pozimi, ko so zaradi stabilnega prizemnega sloja ozračja slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, in najmanjša poleti, ko so ti pogoji zaradi močnejšega sončnega obsevanja boljši, kar pa ne velja za ozon, pri katerem se pojavi maksimum poleti, saj ima pri njegovem nastanku pomembno vlogo prav sončno obsevanje. V času meritev od 19. marca do 22. aprila 2004 je bila onesnaženost zraka na merilnem mestu v Novem mestu tako kot tudi na merilnih mestih stalne merilne mreže po Sloveniji srednje visoka glede na omenjene sezonske ekstreme. Vreme v času meritev je bilo spremenljivo s pogostimi padavinami. Pogosti so bili tudi močnejši vetrovi, zlasti jugozahodnik in severovzhodnik. Koncentracije onesnaževal, izvirajočih iz prometa, so bile v času meritev na merilnem mestu v Novem mestu podobne kot na drugih mestnih lokacijah po Sloveniji. Koncentracija delcev PM10 je presegla dovoljene meje, medtem ko so bile koncentracije ostalih snovi pod dovoljenimi mejami. Opazno manj kot v drugih krajih je bilo žveplovega dioksida. Časovni potek koncentracij onesnaževal kaže na jutranji in večerni maksimum, kar je posledica emisij iz prometa ob prometnih konicah. V hladnem delu leta, ko so ob stabilnem vremenu zaradi temperaturnih inverzij slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, bo onesnaženosti zraka – tako kot je v drugih krajih po Sloveniji - večja. 6.3. Meritve na lokaciji Ljubljana-Grič V okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami, je bila avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja postavljena ob avtocesti na lokaciji Ljubljana- Grič v času od 23. aprila do 9. maja 2004 z namenom, da bi ugotovili vpliv emisij različnih onesnaževal iz prometa na stopnjo onesnaženosti zraka v neposredni bližini prometne ceste. Meritve so potekale na majhnem parkirišču neposredno ob avtocesti, ki poteka v smeri NNE - SSW. V okolici so v glavnem travniki, malo dalj od merilnega mesta tudi gozd. Najbližje stanovanjske hiše naselja Grič so oddaljene okrog 500 m proti zahodu. Razen prometa v okolici ni drugih večjih virov emisij. V bližnji okolici so travniki in gozdovi. Najbližje stanovanjske hiše naselja Grič so oddaljene okrog 500 m proti zahodu. Avtocesta na tem odseku poteka v smeri NNE – SSW. Strnjeno mestno območje Ljubljane se začne okrog 2 km vzhodno od merilnega mesta. Po klasifikaciji merilnih mest je tip tega merilnega mesta podeželsko primestno ozadje z vplivom prometa. 91 Meritve so potekale v pozno spomladanskem času, ko ni več dolgotrajnejših in močnejših temperaturnih inverzij, ki bi zavirale širjenje onesnaževal v zraku. Ob lepem in mirnem vremenu se pojavljata šibka in neizrazita lokalna nočna in dnevna cirkulacija zraka zaradi pobočij hribov na zahodu in tudi zaradi vpliva toplotnega otoka mesta Ljubljane, ki je sicer bolj opazen v hladnem delu leta. Nočni tok zraka gre iz smeri NNW, šibkejši dnevni pa obratno, iz smeri SSE. Nočni tok zraka, ki odnaša onesnaženost proč od merilnega mesta proti smeri SSE, traja v času meritev (pozno spomladanski čas) do okrog 7.ure zjutraj, kar pomeni, da se konča pred časom prometne konice. Dodaten razlog za nočno cirkulacijo zraka iz smeri Ob močnejših zračnih tokovih širših vremenskih dogajanj se pojavljata tako kot v večini odprtih krajev v Sloveniji jugozahodni in severovzhodni veter. V času meritev od 23. aprila do 9. maja 2004 je bilo vreme zelo spremenljivo s pogostimi padavinami in vetrovi. Zato na merilnem mestu ob avtocesti zrak ni bil zelo onesnažen. Koncentracije vseh onesnaževal so bile pod predpisanimi dovoljenimi vrednostmi. Značilne so nižje koncentracije onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, ob koncu tedna, ko je manj cestnega prometa. Primerjavo stanja z merilnim mestom stalne merilne mreže Ljubljana-Bežigrad, pokaže, da so bile koncentracije večine onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, precej višje kot za Bežigradom. Tako je bila pri dušikovem dioskidu povprečna koncentracija v času meritev za 45% višja, pri dušikovih oksidih NOx za 180%, pri ogljikovem monoksidu za 150%, pri delcih pa le za 4% višja kot za Bežigradom. Ozona je bilo zaradi kemičnih procesov med dušikovim monoksidom in ozonom ob avtocesti za 25% manj kot za Bežigradom. Predpostavljamo, da so ob bolj stabilnem vremenu zlasti v hladnem delu leta, ko zaradi temperaturnih inverzij onesnaževala ostanejo pod temperaturno inverzijo, koncentracije dušikovega dioksida ob cesti blizu dopustne urne vrednosti. Povprečna letna koncentracija dušikovega dioskida je tudi blizu dopustne letne vrednosti 52 µg/m3, ki je predpisana za zaščito zdravja. Povprečna letna koncentracija vseh dušikovih oksidov NOx je precej nad mejno vrednostjo 30 µg/m 3, predpisano za zaščito vegetacije. Prekoračitve dovoljenih vrednosti lahko ob lepem stabilnem vremenu pričakujemo tudi za delce PM10. 6.4. Meritve v Morskem pri Kanalu ob Soči V okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami, je bila avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja postavljena v Morskem pri Kanalu ob Soči v času od 11. maja do 21. junija 2004 z namenom, da bi ugotovili stopnjo onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali, zlasti z delci PM10. Meritve so potekale v kraju Morsko na levem bregu Soče na nadmorski višini 145 m, okrog 50 m nad dnom doline Soče. Merilno mesto je za malenkost nižje od okrog 400 m oddaljenega glavnega dimnika tovarne SALONIT v Anhovem na desnem bregu Soče. Okolica je sicer redko poseljena in ni drugih večjih virov emisije. Glavna cesta je 50 metrov nižje v dolini, njen vpliv pa je zaznaven. Po klasifikaciji merilnih mest je tip tega merilnega mesta podeželsko ozadje z vplivom industrije (SALONIT Anhovo). Meritve so potekale v pozno spomladanskem času, ko ni več dolgotrajnejših in močnejših temperaturnih inverzij, ki bi zavirale disperzijo onesnaževal v zraku. Ob lepem in mirnem vremenu se pojavljata šibka lokalna nočna in dnevna cirkulacija zraka po dolini Soče navzdol oziroma navzgor. Nočni veter piha iz smeri od NNE do E, dnevni iz smeri S. Pri tem se ponoči poleg dolinskega vetra ob Soči navzdol pojavi tudi dodatna cirkulacija zraka po pobočju, kjer leži Morsko, navzdol. 92 Od močnejših zračnih tokovih se pojavlja veter po dolini Soče navzgor, kadar piha jugozahodnik in severovzhodnik (burja) ter veter po dolini navzdol, kadar piha severni ali severozahodni veter. V času meritev od 11. maja do 21. junija 2004 je bil zrak na merilnem mestu v Morskem zelo malo onesnažen. Koncentracije vseh onesnaževal razen ozona - tudi delcev PM10 - so bile precej pod dovoljenimi vrednostmi. Če primerjamo stanje z drugimi kraji v državni mreži avtomatskih merilnih postaj, ugotovimo, da je bila v obravnavanem času kakovost zraka še najbolj podobna tisti v Rakičanu pri Murski Soboti, ki je tudi na podeželju, medtem, ko je bil zrak v krajih, ki so pod vplivom emisij iz cestnega prometa ali pod vplivom emisije iz velikih virov onesnaževanja, npr. TE Trbovlje, precej bolj onesnažen. Vreme v času meritev je bilo precej spremenljivo s pogostimi padavinami. Pogosti so bili močnejši vetrovi, zlasti severovzhodnik (burja). Potek koncentracije delcev PM10 ne kaže na kakšen izrazitejši maksimum, ki bi lahko bil posledica izpusta iz dimnika tovarne SALONIT v času meritev. Podatkov o emisiji iz tovarne nimamo. Ob bolj stabilnem vremenu zlasti v hladnem delu leta, ko zaradi temperaturnih inverzij delci ostanejo pod inverzijo, bi ob morebitnih povečanih izpustih v zrak lahko prišlo do večje onesnaženosti zraka z delci. Ker je bila lokacija merilnega mesta taka, da jo onesnaženost zaradi morebitnih izpustov prašnih delcev iz dimnika tovarne ANHOVO ob vetru po dolini Soče navzgor le oplazi, lahko v času izpustov pričakujemo v krajih, ki so ob vetru bolj neposredno na liniji vira emisije, večjo onesnaženost zraka z delci PM10. Vpliv glavne ceste Nova Gorica – Tolmin na kakovost zraka je kljub majhnim koncentracijam onesnaževal, katerih vir je promet, opazen. 6.5. Meritve v Hrvatinih Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja je bila postavljena v Hrvatinih nad Ankaranom v času od 23. junija do 21. septembra 2004 z namenom, da bi ugotovili stopnjo onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali – zlasti z ozonom - na obalnem območju. Meritve na stalni merilni postaji v Novi Gorici namreč kažejo, da poleti ob stabilnem sončnem vremenu koncentracija ozona pogosto preseže s predpisi dovoljeno vrednost in ogroža predvsem zdravje ljudi. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je koncentracija ozona najvišja, kadar piha šibek veter iz zahodne oziroma jugozahodne smeri, to je iz smeri severne Italije, kjer je velika koncentracija industrije in prometa. Meritve so potekale na odprtem prostoru pri gasilskem domu izven glavnega naselja. V bližini ni večjih stanovanjskih niti industrijskih objektov. Cesti z majhnim lokalnim prometom sta okrog 50 in 200 m vzhodno od merilnega mesta. Do koprskega pristanišča in industrijske cone v smeri od SSW do SSE je okrog 5 km zračne razdalje. Toliko je tudi do Trsta v smeri NNE do NE. Po klasifikaciji merilnih mest uvrščamo to merilno mesto v tip podeželsko ozadje na obmestnem območju. Meritve so potekale v poletnem času. Takrat v severni Italiji ni temperaturnih inverzij, ki bi pogojevale akumulacijo onesnaževal v zraku in njihov občasni transport proti našim krajem. Je pa v tem času aktualen tako imenovan fotokemični smog, ki je omejen na velika mesta in območja z veliko emisijo in ga sestavljajo zlasti ozon in onesnaževala iz prometa. Ta lahko ob zahodni smereh vetra delno doseže zahodne dele Slovenije. 93 Ob močnejših vremenskih procesih prevladujeta v Sloveniji jugozahodni in severovzhodni veter, ki povzročata intenzivnejše mešanje in s tem čistejši zrak. Ob obali prevladujeta v takih primerih jugovzhodni veter (jugo) in severovzhodnik (burja), ki ima na merilnem mestu mobilne postaje v Hrvatinih prevladujočo smer E. Ob lepem in mirnem vremenu pa prevladuje ponoči in zjutraj šibek veter od kopnega k morju (kopenski veter), ki ima prevladujočo smeri ENE, preko dneva pa z morja proti kopnemu (maestral) iz smeri WNW. Onesnaženost zraka v Sloveniji je največja pozimi, ko so zaradi stabilnega prizemnega sloja ozračja slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, in najmanjša poleti, ko so ti pogoji zaradi močnejšega sončnega obsevanja boljši, kar pa ne velja za ozon, pri katerem se pojavi maksimum poleti, saj ima pri njegovem nastanku pomembno vlogo sončno obsevanje. Le-to je ob obali in deloma še v notranjosti Primorske močnejše, saj je to območje vpliva sredozemske klime, za katero so značilna vroča in suha poletja. Čas meritev od 23. junija do 21. septembra 2004 zajema velik del poletja, ko je glede onesnaženosti zraka najbolj aktualen ozon. Če upoštevamo poleg merilnega mesta mobilne postaje v Hrvatinih še merilna mesta stalne državne mreže za spremljanje kakovosti zraka, vidimo, da so koncentracije ozona presegle s predpisi dovoljene mejne vrednosti le v Hrvatinih in v Novi Gorici. Onesnaženost zraka z drugimi onesnaževali v Hrvatinih in tudi drugod po Sloveniji ni bila velika razen žveplovega dioksida v mestih v Zasavju, ki so poleg neugodne kotlinske lege tudi pod vplivom emisij iz termoelektrarne Trbovlje, v Trbovljah pa tudi cementarne. Koncentracije onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, so bile v Hrvatinih na ravni tistih v Rakičanu pri Murski Soboti, ki ima po klasifikaciji merilnih mest podobne lastnosti. Koncentracije žveplovega dioksida, katerega glavni vir so termoenergetski objekti (npr. TE Šoštanj in TE Trbovlje) in industrija (npr. tovarna VIPAP v Krškem) pa so bile podobne kot na merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru. V Hrvatinih je iz rož onesnaženja, to je, koncentracij onesnaževal pri različnih smereh vetra, razvidno, da so bile najvišje koncentracije ozona izmerjene pri manjših hitrostih vetra pri zahodni smeri, kar kaže – tako kot v Novi Gorici - na transport iz Padske nižine. Pri drugih onesnaževalih so se najvišje koncentracije pojavljale v glavnem pri manjših hitrostih vetra iz smeri od NNE do NE, kar kaže na vpliv lokalnih manj prometnih cest ali pa tudi Trsta z okolico. Glavni razlog za relativno majhno onesnaženost zraka v Sloveniji v poletju 2004 je bilo spremenljivo vreme s pogostimi močnejšimi vetrovi, ki je deloma zajelo tudi Primorsko in obalo. Tako je bilo v času meritev v Hrvatinih skoraj 80 % časa s hitrostjo vetra nad 1 m/s. Časovni potek koncentracij onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, na merilnem mestu v Hrvatinih kaže kljub nizkim vrednostim na jutranji in večerni maksimum ob 7. in 21. uri. Ker je ob obeh terminih prevladujoča nočna cirkulacija zraka iz smeri ENE, pomeni, da je zaznaven vpliv prometa ob prometnih konicah, vendar ni mogoče oceniti, kolikšen delež ima pri tem Trst in kolikšen delež majhen lokalni promet skozi Hrvatine proti krajem zahodno odtod. Na tem območju je več dejavnikov, ki vplivajo na cirkulacijo zraka (obalna lega, Kraški rob), zato je iz podatkov merilnikov vetra v eni točki težko ugotoviti, od kod je zrak pritekel. Koncentracije ozona imajo zaradi izpostavljene lege nad lokalno mestno okolico dnevni hod manj izrazit kot na merilnih mestih v večjih nižinskih krajih. Za podrobno raziskavo vplivov transporta onesnaženja iz Padske nižine in Trsta k naši obali in Primorski bi bilo potrebno natančneje proučiti vremenske, zlasti vetrovne razmere za primere povišanih koncentracij raznih onesnaževal, kar pa bi bilo za to poročilo preobsežno. 94 6.5. Meritve v Šentilju Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja je bila postavljena v Šentilju v času od 28. septembra do 14. novembra 2004 z namenom, da bi ugotovili stopnjo onesnaženosti zraka zaradi emisij iz prometa na avtocesti Šentilj-Maribor oziroma na priključku nanjo. Lokacija mobilne postaje je bila namreč v bližini ceste, ki se priključi na omenjeno avtocesto in na kateri prevladuje tovorni promet. Meritve so potekale na odprtem prostoru izven glavnega naselja blizu zdravstvenega doma. Merilno mesto je dvignjeno približno 2 metra nad cesto, po kateri poteka tovorni promet s Šentilja, in ki se priključi južno odtod na avtocesto. Omenjena cesta je okrog 5 metrov vzhodno od merilnega mesta, še kakšnih 15 metrov naprej proti vzhodu pa leži v nadvoz dvignjena avtocesta. Le-ta je na tem mestu okrog 5 metrov višja od lokacije mobilne postaje. V bližini ni večjih stanovanjskih niti industrijskih objektov. Na splošno je onesnaženost zraka v Sloveniji največja pozimi, ko so zaradi stabilnega prizemnega sloja ozračja slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, in najmanjša poleti, ko so ti pogoji zaradi močnejšega sončnega obsevanja boljši, kar pa ne velja za ozon, pri katerem se pojavi maksimum poleti, saj ima pri njegovem nastanku pomembno vlogo sončno obsevanje. Ob močnejših vremenskih procesih prevladujeta v Sloveniji jugozahodni in severovzhodni veter, ki povzročata intenzivnejše mešanje in s tem čistejši zrak. Na lokaciji merilnega mesta v Šentilju prevladuje v prvem primeru južni veter (smer S), v drugem primeru pa veter iz smeri NNW. Vzrok za tak odklon smeri vetra so reliefne značilnosti, saj so zahodno in vzhodno od merilnega mesta vzpetine z nadmorsko višino med 300 in 400 m. V času meritev so imeli tudi šibki vetrovi s hitrostjo pod 1 m/s ti dve prevladujoči smeri. Pri tem gre v glavnem za lokalno, z reliefom pogojeno gibanje zraka ob stabilnem in lepem vremenu. Sončno obsevanje podnevi povzroči gibanje zraka po pobočjih severozahodno od merilnega mesta navzgor (smer vetra od SSE do S), nočno ohlajanje pa tok zraka v nasprotni smeri (smer vetra NNW). Za onesnaženost zraka je poleg smeri poomemben tudi dnevi hod hitrosti vetra. Na splošno velja, da so hitrosti vetra večje podnevi in manjše ponoči, ko zaradi ohlajanja nastane nad površjem zemlje bolj ali manj izrazita stabilna in mirnejša zračna plast. Onesnaženost zraka je torej odvisna od smeri in hitrosti vetra. Višje koncentracije onesnaževal se pojavljajo, kadar piha veter iz smeri izvora emisije in je hitrost vetra majhna, nižje koncentracije pa se pojavljajo pri drugih smereh vetra in pri večjih hitrostih. Pri večji hitrosti vetra se onesnaževala bolj razpršijo in se koncentracije zmanjšajo tudi v primeru, če piha veter iz smeri emisije. Na merilnem mestu v Šentilju so bile tako izmerjene najvišje koncentracije onesnaževal, katerih glavni izvor je tovorni promet, v večernih urah, ko hitrost vetra že pojema, smer pa se še ni obrnila od S in SSE k nočni cirkulaciji iz nasprotne smeri. Glede na to, da so se meritve izvajale v času, ko je moč sonca že majhna, in da je bilo vreme zelo spremenljivo (od 49 dni jih je bilo kar 30 s padavinami), lahko predvidevamo, da je omenjena lokalna cirkulacija v toplejšem delu leta ob lepem vremenu bolj izražena. Za obravnavano obdobje lahko glede onesnaženosti zraka na merilnem mestu v Šentilju ugotovimo: - Koncentracije nobenega od onesnaževal niso presegle s predpisi dovoljenih mej. - Koncentracije žveplovega dioksida so bile med najnižjimi izmerjenimi v Sloveniji, medtem ko so bile koncentracije drugih onesnaževal na ravni koncentracij, izmerjenih na urbanih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. 95 - Koncentracije onesnaževal so pričakovano višje, kadar piha veter iz smeri ceste, po kateri teče tovorni promet, to je, iz smeri od ESE do SSW. V obdobju meritev je bilo skupno 30 % časa, ko je pihal veter iz teh smeri, oziroma 12 %, ko je pihal veter iz teh smeri s hitrostjo, manjšo od 1 m/s. - Koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in delcev PM10 so bile najvišje zvečer med 20. in 21. uro. Nekoliko povišane koncentracije so se pojavljale tudi zjutraj okrog 8. ure. Razlog za znižanje koncentracij po 21. uri je zmanjšanje tovornega prometa v nočnih urah, kar sledi iz podatkov o gostoti prometa Republiške uprave za ceste. Koncentracije ozona so bile najvišje okrog 14. ure, kar je pričakovano glede na najmočnejše sončno obsevanje v tem času. Tudi izmerjene koncentracije žveplovega dioksida so imele najvišje vrednosti okrog 14. ure. - Pri vseh onesnaževalih so bile koncentracije občutno nižje ob koncu tedna, ko je emisija zaradi prepovedi težkega tovornega prometa po cestah veliko manjša. Glede na odprto geografsko lego merilnega mesta v Šentilju lahko ob mirnem, stabilnem vremenu pričakujemo le občasno povišane koncentracije onesnaževal, katerih izvor je promet. Območje višjih koncentracij je omejeno na neposredno bližino ceste, po kateri teče tovorni promet. Meritve kažejo, da so na merilnem mestu mobilne postaje kritične predvsem večerne ure, preden se tok zraka obrne od dnevnega, ki prinaša onesnaženost s ceste (smeri od ESE do SSW) v nočnega (smer NNW), ki je usmerjen od merilnega mesta proti cesti. Poleti, ko zaradi daljšega in intenzivnejšega sončnega obsevanja traja lokalna dnevna cirkulacija zraka iz smeri ceste več časa, pričakujemo daljša dnevna obdobja povišanih koncentracij onesnaževal iz prometa. Za skupne dušikove okside NOx lahko pričakujemo, da bo povprečna letna koncentracija tako kot na drugih obcestnih mestnih lokacijah po Sloveniji precej presegla s predpisi dovoljeno mejno vrednost. 96 Tabela 6.1: Koncentracije SO2 na lokacijah mobilne postaje v letu 2004 1 ura / 1 hour Dan / 24 hours 3 ure / 3 hours Čas meritev Postaja % pod Cp Maks >DV >AV maks >MV februar-marec 2004 Ljubljana-Šiška 85 10 48 0 0 18 0 marec-april 2004 Novo mesto 89 3 17 0 0 7 0 april-maj 2004 Ljubljana-Grič 76 0 13 0 0 3 0 maj-junij 2004 Morsko 88 2 23 0 0 7 0 junij-september 2004 Hrvatini 84 6 69 0 0 22 0 okt.-nov. 2004 Šentilj 92 2 12 0 0 5 0 Tabela 6.2: Koncentracije NO2 NOx (zadnji stolpec) na lokacijah mobilne postaje v letu 2004 1 ura 3 ure Čas meritev Postaja % pod Cp Maks >DV >AV Cp ( NOx) februar-marec 2004 Ljubljana-Šiška 92 52 140 0 0 84 marec-april 2004 Novo mesto 94 25 101 0 0 39 april-maj 2004 Ljubljana-Grič 94 38 114 0 0 85 maj-junij 2004 Morsko 99 8 52 0 0 10 junij-september 2004 Hrvatini 94 7 70 0 0 8 okt.-nov. 2004 Šentilj 100 24 75 0 0 55 Tabela 6.3: Koncentracije ozona na lokacijah mobilne postaje v letu 2004 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Čas meritev Postaja % pod Cp Maks >OV >AV Maks >CV februar-marec 2004 Ljubljana-Šiška 92 36 115 0 0 109 0 marec-april 2004 Novo mesto 93 49 124 0 0 107* 0* april-maj 2004 Ljubljana-Grič 97 39 127 0 0 116 0 maj-junij 2004 Morsko 99 75 191 3 0 153 7 junij-september 2004 Hrvatini 99 104 248 21 1 219 52 okt.-nov. 2004 Šentilj 95 15 75 0 0 64 0 Tabela 6.4: Koncentracije CO v mg/m3 na lokacijah mobilne postaje v letu 2004 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV februar-marec 2004 Ljubljana-Šiška 92 1.1 2.3 0 marec-april 2004 Novo mesto 95 0.6 1.6* 0* april-maj 2004 Ljubljana-Grič 96 0.5 1 0 maj-junij 2004 Morsko 99 0.1 0.3 0 junij-september 2004 Hrvatini 97 0.3 0.6 0 okt.-nov. 2004 Šentilj 100 0.3 0.9 0 97 Tabela 6.5: Koncentracije delcev PM10, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj – korekcijski faktor iz primerjalnih meritev ni upoštevan. Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV februar-marec 2004 Ljubljana-Šiška 80 35 72 4 marec-april 2004 Novo mesto 97 30 77 3 april-maj 2004 Ljubljana-Grič 96 24 42 0 maj-junij 2004 Morsko 98 15 33 0 junij-september 2004 Hrvatini 73 25 63* 1* okt.-nov. 2004 Šentilj 93 21 40 0 Podrobnejši rezultati meritev z mobilno postajo na zgoraj obravnavanih lokacijah so dostopni v poročilih: MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA LOKACIJI POŠTE LJUBLJANA-ŠIŠKA OD 11. 2. DO 17. 3. 2004 (ARSO, Ljubljana 2004) MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V NOVEM MESTU V OBDOBJU MAREC – APRIL 2004 (ARSO, Ljubljana 2004) MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA OB AVTOCESTI NA LOKACIJI LJUBLJANA-GRIČ OD 23. 4. DO 9. 5. 2004 (ARSO, Ljubljana 2004) MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V MORSKEM PRI KANALU OB SOČI V OBDOBJU MAJ – JUNIJ 2004 (ARSO, Ljubljana 2004) MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V HRVATINIH OD 23. JUNIJA DO 21. SEPTEMBRA 2004 (ARSO, Ljubljana 2004) MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V ŠENTILJU OD 28. SEPTEMBRA DO 14. NOVEMBRA 2004 (ARSO, Ljubljana 2005) 98 7. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI NA PODLAGI MERITEV Ta ocena ni narejena po postopkih redne ocene, ki jo je treba izdelati najmanj vsakih pet let. Narejena je samo na podlagi rezultatov rednega monitoringa kakovosti zunanjega zraka po posameznih območjih. Niso bile upoštevane tudi meritve z mobilno postajo, saj so časovni intervali na posameznem merilnem mestu prekratki.Pri popolni oceni se uporabljajo tudi podatki indikativnih meritev in modelskih izračunov. Zadnja popolna ocena je bila narejena leta 2003. Slovenija je razdeljena v štiri območja (cone) in dve poseljeni območji (aglomeraciji) v skladu s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003). Na nekaterih območjih ocene ni, ker tam ni meritev nekaterih onesnaževal. Razredi onesnaženosti so definirani v tabeli 7.1 tabela 7.2 pa kaže rezultate ocenjevanja. Podatki o koncentracijah so iz povzetka poročila, ki ga je Slovenija v oktobru 2005 poslala Evropski komisiji v skladu z določili okvirne direktive za kakovost zraka. Tabela 7.1: Kategorije stanja onesnaženosti Razred Raven koncentracije Stopnja onesnaženosti 1 Presežena mejna vrednost + dopustno odstopanje I 2 Med mejno vrednostjo in vsoto mejne vrednosti + dopustnega odstopanja II 3 Med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo III 4 Med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja III 5 Pod spodnjim pragom ocenjevanja III Tabela 7.2: Razred onesnaženosti zraka po onesnaževalih na posameznih območjih, kot so definirani v tabeli 7.1 Območje SO2 NO2 PM10 Pb CO O3 benzen SI1 5 5 3 N N 1 N SI2 3 4 1 5 5 1 N SI2a 1 - - - - - - SI2b 1 - - - - - - SI2c 1 - - - - - - SI3 5 5 N N N 1 N SI4 5 4 2 5 5 1 N SIL 5 4 1 5 5 1 5 SIM 5 4 1 5 5 2 N Legenda: N….Na območju ni meritev onesnaževala, ker po predhodni oceni niso potrebne Iz podatkov vidimo, da se pojavlja prekomerna onesnaženost pri ozonu in delcih. Koncentracije žveplovega dioksida presegajo dopustne vrednosti le okrog termoelektrarn Trbovlje in Šoštanj in v Krškem. Koncentracije dušikovega dioksida v letu 2004 niso presegle mejnih vrednosti na urbanih 99 merilnih mestih. Letne vrednosti koncentracij vsote dušikovih oksidov pa so presegle letno vrednost. Pri svincu in ogljikovem monoksidu so koncentracije zelo nizke. Zaradi težav pri meritvah benzena pa ni mogoče podati ocene. Glede na to, da se emisijske razmere v primerjavi s časom, ko je bila izdelana predhodna ocena kakovosti zraka v Sloveniji, niso bistveno spremenile, velja še takratna ocena. To pomeni, da so koncentracije nizke, razen ob najbolj prometnih cestah v mestih.