------103    ----
Zgodovinske stvari.
Trst in njegovo obmestje.
Zgodovinska Črtica, spisal P, H.
V Trstu in njegovi okolici je v poslednjem času bolj živo vprašanje in poganjanje za prave razmere med italijanskim in slovenskim narodom; ne bo tedaj napačno, iz zgodovine nekoliko pojasniti pravice vsa-ktere strani.
Tržaško mesto sega s svojo zgodovino v starodavne čase. Ali so mu dali nekdanji Istrijani začetek ali pa pozneji prišlici Kar ni, določiti se lahko ne d&; grški zemljepisec Strabon ga imenuje enkrat istersko mestice, enkrat karnsko selišče. (Strabon. geogr. 1. V. VIL). Pa razun Istrijanov in Karnov so segali tudi Japodi od ene strani in betve Noričanov od ene strani do tržaškega morja, kakor se posnema iz Stra-bonovib, Plinijevih in Virgilijevih besedi. [Virgil. Geogr. L III. — Plin. 1. III. c. 20. — Strabon. 1. IV. VII.)
Staro ime tržaškega mesta se je velelo Tergeste; to se ne dd iz nobenega jezika tako lahko razložiti, kakor iz slovenskega. Neki Latinec je sicer kdaj pisal: „Tergestum est quasi ter egestum (trikrat iz-neseno)"; pa kaj hoče ta razlaga pomeniti? Iz ilirskega jezika, kakoršnega so govorili nekdanji Istrijani, Japodi in Veneti, se nihče še ni postopil tega imena razlagati; iz celtiškega, ki je bil domač nekterim, kacih 300 let pred Kristusom krog jadranskega morja naseljenim narodom, morebiti tudi Karnom, se ga ravno tako še nihče ni predrznil razlagati. Pa po slovensko je ime Ter geste toliko kot trgište, tržišče, mesto trgovstva; in lahko se to verjame, ker sosedni Nori-Čani in dalje Panonci, po mnenji nekterih zgodovinarjev tudi Karni, so bili staroslovenskega plemena. Samo ena razlaga bi se razun slovenskega jezika še utegnila poskusiti, namreč iz feniškega.
Pen i ča ni namreč, s svojima mestoma Sidonom in Tirom bližnji sosedje Izraeljcem, so v najprvem času tržili po vsem srednjem morji in njegovih bregovih, tudi ob črnem in grškem, jadranskem in ligurskem morji; njihove trgovske opravilnice so se nahajale po vseh primorskih deželah, dokler niso Grki od leta 800 in dalje pred Krist. začeli jim segati v kupčijo. Ravno v severnem koncu jadranskega morja pa je bil poseben kraj za trgovstvo, ker od ondot je šlo blago na podonavske strani proti izhodu in proti severju. Imena nekterih feniških naselišč tedaj imajo tako obliko, da bi jih kdo nehote primerjal nekterim iz našega primorja; na pr. Taršiš ali Tarsus v Cilicii,^ Taršiš ali Tar-tessus, in T ar ko n ali Tarracon v Spanii, Targar v Afriki, nasproti pa Tarsat, Tarsatica ali Trsat nad Reko, in enako Targest, Tergeste ali Trst sedanji. Ime Trsat bi poleg feniške in hebrejske korenike rasah (premogel je) pomenilo močan ali premožen kraj; ime Tergeste je pa poleg hebrejske korenike rakaš ali ragaš (premoženje, blag6 je spravljal) ravno tako premožen ali bogat kraj ali kraj za blag6. Samo ob sebi se vidi, da ta izpeljava iz hebrejskega ali feniškega jezika je le po skušnja, in da izpeljava iz slovenskega , Trsat iz trsja in Tergeste iz trga, je veliko bolj naravna.
Isterska dežela s Trstom in Polo vred se je Rimljanom vdala leta 178. pr. Kr.; po Japodih nadraženi so se Istrijani leta 128. pr. Kr. uprli, pa 30 bili zopet podvrženi. Tedaj je tržaško mesto, ki je obsegalo kraj sedanjega starega mesta, dobilo rimskih naselnikov, ter je postalo rimska naselbina (kolonija); odločena so mu bila tudi posebna zemljišča (ager colonialis) v okolici, in to je bil začetek tržaškega  obmestja (territo-
num). Cesar Avgust je krog 1. 32. pridjal nektere bližnje rodove k tržaški srenji, namreč Katale in Karne, m cesar Marko Avreli jim je še podelil pravice rimskih mestnjanov. To vse se kaže iz Plinija in pa iz napisa na starem kamnu. (Plin. 1. m, c. 18. — In-scriptio in Museo Tergestino.)
V dneh, ko je zahodnji del rimskega cesarstva razpadal, ko so leta 400. po Kr. in dalje vnanji narodi brez nehanja čez Snežnike vreli na italijansko, je tržaško mesto s svojo okolico mnoge stiske prestalo, kakor vsi kraji, ki so bili na tej poti. Še le leta 489. je nastopil nekaj časa mir, ko je kralj Teodorik ustanovil izhodnje - gotiško kraljestvo; pa to kraljestvo ni imelo dolzega obstanka; že 1. 539. je Trst z vso Istrijo prišel pod gospostvo izhodnje-rim-skega ali bizantinskega cesarstva za dni cesarja Justinijana in dalje. V tem času so novi slovenski rodovi začeli bolj in bolj čez Donavo vreti v ilirske strani in proti italijanski zemlji; za Longobardi, ki so leta 568. posedli gornjo Italijo, so Avari tiščali Slovence pred seboj proti zahodu. Pred 1. 591. se njihov sled še ne nahaja ob gornji Savi in Dravi in v Pri-morji; pa 1. 595. se Slovenci že kažejo v boji z Bavarci unstran Drave, in leta 599. v razdevanji istrijan-ske zemlje z Avari in Longobardi vred, kakor se vidi iz zgodovine akvilejskega duhovnika Pavla diakona. (Paul diac. 1. IV. c. 7. etc. 25.) Od tega časa sem so se Slovenci naselili tudi v tržaški okolici, ki je bila po mnogoterem razdevanji že redko obljudena; lahko so se soedinili z ostalimi zemljani, kar jih je še bilo od staroslovanskega plemena nekdanjih Noričanov.
(Dalje prihodnjič.)
----    110   ----
Zgodovinske stvari.
Trst in njegovo obmestje.
Zgodovinska Črtica, spisal P. H. (Dalje.)
Trst s svojo okolico in njenimi slovenskimi stano-vavci je tako ostal v bizantinski oblasti do leta 789.; Karol veliki, ki je bil že leta 774. longobardsko kraljestvo zmagal, si je takrat tudi Istrijo storil podložno, ter jo je pridružil franškemu kraljestvu; furlanski vojvodi in pod njimi markezi so imeli po tem gospostvo čez Istrijo in Trst. Vendar bolj na posebej tržaško mesto s svojo bližnjo okolico ni bilo dano ka-cemu svetnemu knezu ali grofu v last, marveč je že cesar Lotar I. leta 844. sodnjo oblast za mesto in njegovo obmestje izročil tržaškemu škofu; kralj Lotar II. pa je leta 948. s posebno listino podelil tržaškemu škofu Janezu vlastino mestotržaško z ozemljem zunaj in krog in na vse strani tri milje daleč. („Civitatem Tergestinam cum territorio extra circumcirca et undique versus tribus milliaribus pro-tensis. Diploma Lotharii regis 8. augusta 948 in Mscr. tergest. Mainati memorie storiche di Trieste" tom I. p. 50.) V tej listini je tržaški svet za se postavljen, in mimo sosednje dežele odločen; povedani so tudi njegovi mejniki, krog in krog mesta tri milje, namreč rimske ali italijanske na daljavo; zapopadeni so tudi obojega plemena stanovavci, porimljančeni mestnjani in slovenski Zemljani.
V oblasti svojih škofov je Trst ostal nad 400 let, tedaj tudi v dneh , ko je cesarstvo z Otonom I. leta 962. prišlo na nemški narod; razne vojske z Benečani, . goriškimi knezi in druzimi nasprotniki so v zadnje veliko dolgov nakopali škofijstvu. Ker se drugače ni dalo pomagati, je škof Volrik leta 1253. en del svojih pravic odstopil mestnjanom tržaškim za odkupščino ; ostali del pravic pa jim je prepustil škof Brissa leta 1295. Tako je tržaško mesto s svojo okolico postalo samosvoj no, kar se kaže iz dotičnih listin. (,,Mainati Memorie štor. di Trieste" tom. L p. 191. 250.).
Ko je bilo tržaško mesto samo svoje, se vendar ni lahko moglo braniti nasprotnikom, zlasti Benečanom ne, ki so iskali vse Istrije se polastiti, so tudi segali po posestvu akvilejske cerkve v Furlanii. V taki za-zdregi   so   se  mestnjani   leta   1382.   obrnili   do avstrij-
skega vojvoda Leopolda III., ki je že vso kranjsko stran in en del istrijske zemlje imel v oblasti, ter so se njemu prostovoljno dali v last. Vojvoda jih je rado-voljno sprejel, in je za-nje, za njihovo mesto in za okolico (civitatem et districtum Tergesti) v posebni listini zagotovil varstvo vseh pravic in brambo proti vsem sovražnikom. (Diploma Leopoldi III. ducis 30. sept. 1382. Mainatti mem. štor. tom. II. p. 144.). Od tiste dobe je tržaško mesto do sedanjih dni ostalo del avstrijskih dežel; brambo je prejemalo v prejšnjih dneh, poslednje čase pa, kar je Trst leta 1719. postal prosta luka, mora avstrijske vladarje obilno hvaliti za vse, kar so storili in še delajo za veči po-speh mesta in njegovega trgovstva. Zatoraj se tudi mesto razširja, in njegovi stanovniki &e množijo z raznimi ptujimi naseljenci; Italijani, Grki, Ilirijani, Nemci pristopajo za prejšnjega in sedanjenega stoletja med mestnjane; k staremu mestu je od Časa cesarice Marije Terezije prirastlo novo mesto, in tudi bližnja okolica pri Gvardeli in Skorkoli se že mestu vpo-dobuje, le v daljši okrajni ostaja še oblika kmečkih selišč. Stanovavci tržaškega mesta se sicer bolj in bolj hočejo poitalijanciti, čeravno so izprva drugačnega rodu; pa slovensko ljudstvo v bližnji in daljni okolici in deloma tudi v mestu ostaja še vedno zvesto svoji pravi narodnosti.
Zdaj se sme nekoliko vprašati za razmere in dotike med mestom tržaškim in njegovo okolico. Mesto tržaško je iz nekdanjih časov sem do novejših dni obsegalo samo prostor sedanjega starega mesta; ozidje proti zahodu je le z enim koncem segalo cel6 do morskega kraja, in veči del mesta je stal po brežini od grada in cerkve sv. Justa navzdol. Samo ljudstvo , ki je v mestu stanovalo, je imelo mestnjanske pravice; pa tudi v mestu je bil razloček med starešinskimi družinami (familiae patriciorum) in med prostim ljudstvom (plebeji). Kar je bilo ljudstva zunaj mesta in v okolici, so bili goli selani (coloni), za osebo svojo prosti, pa navezani na zemljišče; sin je bil naslednik očetov, in plačeval se je odločen davek vsako leto. Dokler je bila mestna srenja še po rimski šegi obravnana, je srenj s ki zbor s sto starešini in dvema možema na vrhi oskrboval mesto in njegovo okolico. Ko je franško gospostvo nastopilo, in je škof prejel mesto v last, takrat se je spremenila mestna uprava; škofov uprav ni k (gastaldio) in trije sodniki so bili viša gosposka za mesto in okolico. Ko si je bilo pa mesto zopet prostost kupilo od škofa, in je postalo samo svoje, se je srenja uravnala po šegi italijanskih mest; više gospodarstvo je imel starešina (po-desta), in na strani mu je bilo malo svetovavstvo, za vise sklepe pa je ostajalo veliko svetovavstvo. Kadar se je mesto bilo dalo avstrijskim vladarjem v oblast, bil je poglavar (capitanus) postavljen Čez mesto, in na strani sta mu bila dva namestnika. Svetovavstvo se je pozneje pomnožilo na sto in šestdeset svetovavcev; ti svetovavci pa so se vselej odbirali samo iz nekdanjih starešinskih družin, in če je kteri-krat kak prost mestnjan prišel v svetovavstvo, je njegova rodbina s tem prišla tudi na više ime.
K staremu mestu se je novo mesto začelo prizi-davati še le za cesarja Karola VI., ki je Trst razglasil leta 1719. za prosto luko, najbolj pa za cesarice Marije Terezije od leta 1740. in dalje; razprostiralo se je proti zahodni strani na plani, kjer so bile poprej soiarnice. Novo mesto je bilo izprva posebna cesarska okrajna z lastnimi upravniki, leta 1750 pa je cesarica ondi mestni gosposki izročila politično in sodnjo oblast; vendar novo mesto se nikakor ni štelo s starim mestom v eno, marveč se je imelo le za predmestje, in njegovi stanovavci
—  111   —
niso imeli mestnjanskih pravic, tudi se niso volili^ v mestno svetovavstvo. Še le v zadnjih dneh cesarice Marije Terezije se je novo mesto začelo s starim veno skladati, in leta 1780., o nastopu cesarja Jožefa II. je bila edinost dovršena; takrat so že tudi možje izmed boljših stanovavcev novega mesta sedeli v mestnem svetovavstvu. Med vsem tem časom so sta-novavci tržaške okolice ostajali v svoji stari pod-ložnosti, mestnjanskih pravic se jim ni nič dopuščalo, in v mestnem svetovavstvu ni imelo glasu. Vendar kakor drugod po cesarstvu, tako so tudi selani v tržaški okolici v dneh cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. dosegli veče pravice na svojih zemljiščih; pa takrat, leta 1779. se je začela z mestno stražo vred tudi o krajinska straža (milizia territoriale).
(Konec prihodnjič.)
------121    ------
Zgodovinske stvari.
Trst in njegovo obmestje.
Zgodovinska črtica, spisal P. H. (Konec.)
Za cesarja Jožefa II. je bila oblast mestnega sve-tovavstva zelo skrajšana, cesarske uradnije so opravljale vse veče reči v mestu in v okolici; pa po cesarji Leopoldu II. se je Trst zopet večidel povrnil v prejšnji stan, predsednik s starešinskim svetovavstvom, med kterim so bili ie nekteri trgovci, je opravljal skoraj vse zadeve v mestu in v okolici. Al z letom 1809. se je vse spremenilo; Trst s svojo okrajino je prišel pod francozko gospostvo, nehalo je mestno sveto-vavstvo, upadlo je staro starašinstvo; ustavljeno je bilo novo srenjsko svetovavstvo: župan (mar ali mer), štirje pridružniki (adjunkti) in dvajset svetovavcev. Sicer ta vredba ni dolgo obstala; konec leta 1813. se je povrnilo zopet avstrijsko gospodstvo ; pa dolgo let je le politični magistrat s predsednikom in tremi prisedniki oskrboval mesto in okrajino. Cesar Ferdinand I. je leta 1839. zopet dal novo ustavo za tržaško srenjo, namreč magistrat s svetovavstvom združen, kterega udje so bili: predsednik, štirje prisedniki in osemdeset svetovavcev. V tej ustavi je bilo prvikrat izrečeno , da v srenjsko svetovavstvo se smejo voliti veljavni možje, ki stanujejo bodi si v mestu ali obmestji tržaškem. Vendar še le glas 1848. leta je naznanil enake pravice vsem državljanom; mestnjan v Trstu in selan ali kmetovavec v okolici sta si prišla na enako stopinjo v državnih in srenjskih rečeh. Cesarski patent 12. aprila 1850 je za neposrednje mesto tržaško in njegovo okolico odločil mestno svetovavstvo, ki je imelo oskrbovati srenj-ske in deželne reči.
Po imenovanem patentu, kterega glavni stavki so tudi obveljali v novi 26. februarja 1861 razglašeni ustavi tržaškega me3ta, oskrbuje mesto in njegovo okolico ali obmestje poseben mesten zbor ali svet, ki šteje štiri in petdeset odbornikov, in ima na vrhi predsednika ali starešina (podesta) z dvema namestnikoma. Vendar v mestnem zboru je okolica le z malo odborniki zastopana; tržaško mesto voli samo iz svoje srede osem in štirideset odbornikov, po dvanajst iz vsacega izmed štirih volitnih razdelkov; okolica ali obmestje pa le šest odbornikov voli, po enem iz vsacega okraja, ki se vjemajo z okraji šestih stotnij (kompanij) domače obmestne straže. V prvi stražni okraj se štejejo S k edn a, Car bo la gornja in spodnja, sv. Marija Magdalena gornja in spodnja; v drugi Rocol, Kjadin in Lonžera; v tretji Gvardjela, Kolonja inSkorkola; v četrti Barkola, Greta in Rojan; v peti Bazovica, Bane, Gropada, Trebič, Padrič in Opčina; v šesti Prosek, Konto vel j in sv. Križ. Koliko nepristojna razmera med mestom in obmestjem je v takem številu odbornikov, se kaže iz števila stanovavcev; mesto namreč šteje 65.000, obmestje pa 31.000 duš, tedaj skoraj polovico mimo mesta; odbornikov pa ima obmestje samo deveti del mimo mesta. To nepristojnost je hotela poravnati nova postava cesarska preteklega leta, ki je za mesto odločila samo štirideset, za obmestje pa štirnajst odbornikov. Res, da mestnjani imajo v primeri s svojim številom toliko veče premoženje, kakor pa stanovavci obmestja; pa v srenjskih in deželnih rečeh tudi glave nekaj veljajo, in ne samo zlati.
Tedaj pa, kako se hočejo izteči razmere med mestom in obmestjem? Mestni odborniki skrbijo za mesto obilno,   ker  njihovo   število  premaguje;   obmestje  pri
mnozih rečeh zastaja, in vendar mora z mestom vred pri davkih prikladati, in vrh tega še domačo vojaščino opravljati. Mesto je za velik del poitalijančeno, in čisla skoraj le italijansko n&rodnost; obmestje je slovensko, in slovenska ndrodnost in njene potrebe so v nevarnosti, da se ne bi puščale bolj in bolj , in poslednjič popolnoma v nemar. Z radostnimi srci je tedaj obmestje sprejelo novo postavo, ki mu daje več odbornikov in zagovornikov; mesto pa, ali pravzaprav neka stranka med njegovimi odborniki, je z nevoljo sprejela tisto odločbo, ter jej išče s tem v okom priti, da hoče mestne meje razširiti, več kot za polovico okolice, zlasti Gvardijelo, Skorkolo in Rojan v svoj obsežek sprejeti, in tako moč slovenskega naroda prekreniti in oslabiti. Tak sklep je bil v poslednjih sejah mestnega zbora z večino glasov sprejet: ali ga bo pa visoka vlada potrdila, to se vpraša. Čudno je, da se je tržaško mesto kdaj tako tesno držalo, da še novega mesta dolgo časa ni hotelo med svoje meje sprejeti; zdaj pa isto mesto se hoče skoraj vse okolice polakomniti, kar v eni priči noče več razločka delati med mestnjani in med kmetovavci. Čudno je pa tudi, da bi razglašeni cesarski postavi nasproti se obmestje smelo po sili k mestu prikleniti, če ravno volja njegovih stanovavcev ni v to nagnjena. Po druzih deželah se je malim soseskam na prosto puščalo, če so se hotele v veče srenje združiti ali ne; tudi pri vravnavi novih političnih okrajev se je slušalo na glasove posameznih srenj , če so želele se v drugačni okraj vdružiti. Kaj tacega mora pač tudi v mestu in obmestji tržaškem veljati.