Mm ■■m MMMi — — ——. . — — _ J m mm^m^^hM^ A nrwi iNnnri Narofcu*. |2.00 na ■ J P|fP| A A 11 MftDKSf ' AM^ II bfcfa. tt* fa fall Ufei fcMBfUl W flfl i^jMWl fell II Excelknt adTcrtiMM I na „____ . .___ _ JHL ' _ ^^ , I UK HQQia II ■ I t fS'y * C? I M ET i^XCTI /V % g !■" » a m ^ Jf^l^H/ljlr • ■ ^^aKuay^-ijl^^^^^B^H II || I^CiwUVH^SI1! I—IO I MLvrtlNOfxCi UCiLAWwCi V MlVIC.r\ir\l. 11 1 II II (I S^H " I. ! ! I .....>.. ^ — I ■ llll IB I II......' O, II I, I ■ I > ..... 1 1 1 1 II II I ■ I I I ft........ ? ST. 83. NO. 83.______CLEVELAND, OHIO PBTgy. i6. OKTOBRA 1914 ___LETO VII. VOL. VIL J ■ , ZADNJA DNEVA REGISTRACIJE PETEK IN SOBOTA. ' . JI ____________________________________tm „ • Tragedija v slovenski naselbini. Anton Radel je ustrelil svojo dva meseca poročeno ženo- POSKUSEN SAMOMOR. —.V torek dopoldne je po celem mestu odmevalo po vseh ulicah kričanje razprodajalce* časopso*; fMtirder in £ast-ertdf" Zazeblo nas je, ker smo vedeli, da pomeni ta "rnarder" žalostno tragedijo slovenske mlade družine. Pred tremi meseci se je Anton Radel poročil s svojo ženo. On je bil 32 let, ona 24 let. Zakon je bil sprva srečenr in/mladi par je 4 veseljem gledal v bodočnost. Zadnje Čase je bil Radel doma, brez dela, in kakor pravijo sosedje je bral mnogo takozvantti "suttt-romanov" kakor "grofica "bjera6: ca", "Zakleti grad" in enako skrajno nemoralno bra- I'mmS * ifl Jj/ ^ j, {/Jjjj«,; -c&rfl"- i - j • ni Z Ww^j^di \ X"-J" i AO • « /Etesvtzwr&L Rajdec % ^^iflF&P nje, ki surovo upljiva na človeka. Večkrat si je predstavljal Radel, da v teh romanih opr; sujejo njegovo življenje, in fantazija se mu je razvnela. Kot t je povedal pozneje v "bolnišnici je baje prejel iz stare domovine neko pismo, katero je dal) časa nosil s seboj, in v katerem pismu je bilo pisanega precej čez čast in neomadeBevano življenje njegove žene. Radel je v takem premišljevanju podivjal, in usodnega večera, v pon-deljek, 12. okt. je zagrozil žent, da jo bo ustrelil. Žena ga je na koUsnih prosila, naj ji prizanese, toda v hipni zmešano-s« m jezi, se Radel na to ni o-ziral, pač pa ')% trikrat usttelil na ieno. Prva kroglja ji je šfe v telo pri levih prs,h,4ryga pri ramenih, tretja pa je zgrešila cilj. Sosedje, ki so prihiteli v njegovo stanovanje, so ga videli stati nad truplom žene. Ko je videl, Ura j je storil, si je z malm nožem prieadjal 16 malih rant da je močno krvavel. Poklicana amfoulanca je odpe- ojbravnavi, o ceiiwr poročamo. ■t. * # * ■ t * - -ta ' 9m M J f \j„ i. V0CPT so oovablieni dr- I sita politična seja, na katero pridejo razni govorniki. Začetek seje ob 8. zvečer v Grdino-vi dvoran-'. Dne 30. oktobra, v petek, je zadnja seja političnega kluiba v Grdinovi dvorani, tudi ob 8. zvečer, kjer se bo dajalo zaJdnje nasvete glede volitev. Vsi slovenski državljani naj smatrajo kot svoja dolžnost da se udeležujejo teli večerom, naj puste vse druge opravke in pridejo na sejo. —•Petek, 16. in sobota, 17. oktobra sta. zadnja dneva za registracijo. Vsak se mora registrirati, kdor hote voliti. Do-sedaj je registriranih V 23. v Srdu okoli 000^tovencev! Kakih ^500 jih še manjka. Kdor je zamudil, ima še čas. Volivne koče so odprte od 9. zjutraj do 3 popoMne. Od 5. popoldne do 10. zvečer.. Vsak glas je potreben, da ohrantmo našp osebno svobodo, vsak moi mora biti na svojem mestu. Pokadite slovensko moč pri volitvaih. —Drirštvo 'Triglav" se pripravlja na uprizoritev lepe igre "Miaterin blagoslov". V mesecu januariju pa priredi društvo krasno igro "Lavudska sirota." ^-»Ker ima mesto tako malo denarja, je predlagal councilman Wood, da tt odtrga vsem mestnim uradnikom, in tudi itr-panu, deset odstotkov na njih plačah. £ tem bi si toesto prihranilo do konca leta $6$.ogo. Preidlog ni bi" sprejet, in več mestnih uradnikov je živahno protestiralo proti takemu predlogu. Do debate je prišlo, ko je mesto predlagalo, da mora najeti posojilo 765.000. da pokrije tekoče strošlk«. Councilman Reynold je dejal, da je hranitev od upganih plač prvi korak k nazadnjašfvu in propadu. Me-što z utrgan mi plačami ne bo ničesar pridobilo, kot b lenobo dotičn:h uradnikov. Dober delavec je vreden plačila, in le država je kriva, Ifi mestu pripiše premalo davkov, dočim je v državni blagajni velik preosta-ken. Mestni svet se tud? bavi z načrtom, da poviša vožnjo na cestni železnici na 4 cente, ali 1 tikete za to centov. . ■ : ^ : • - ' •' i- - i. y —+Kot poroča policjja, cleve-ladnski tatovi ne kradejo več denarja ali srebrnino, pač pa le živila in obleko. Skoro vse tatvine, ki so se pripetile ta te-: den, so bile zvršene od tatov, ki so kradli obleko in živila. —'Zagovorniki osebne svobode .'n "Home Rule" za uživanje opojne pijače, so prisilili suhe farizeje, da jim dovolijo pri-irt v njih cerkve, da tam.pove-I 40 ljjidstviu U»di drugo plat resni«*, ne samo o suši. Pfcihod-; njo nedeljo torej bt se x cer-, kvalh govorilo o "Home Rule".; ( Policijski načelnik pa je zvedel za to stvilr in prepovedal deba-, te v cerkvah, ker se boji, da j pride do dejanjskih napadov. —4P0I milijona dolarjev je izročila licenčna komisija za gostline državi, ker ni vedela, kaj naj naredi z denarjem. -—Nase naročnike prosimo, i da kupujejo svoje potrebščine 1 pri onih trgovcih, katerih ogla-. se dobi|o v našem listu. S tem i podpirate dobre trgovc^fin za-. jedno pomagate nam. Vsak tr-- govec oglašuje v listu, da pove-| ča trgovino, ^in če vidi, da na- iBPT ■ ft. H ■T-m.* -A Hi ; : • NEMO NA SVOJEM DESNEM KRILU SO SE UMAKNILI. ' 5 • . 1 .1 I..I I. I ■«.. 111. '............Ill ■ ' § : 1 RUSI SO SE BAJE UMAKNILI IZ GALICIJE IN PUSTILI LVOV IN PREMYSL • .- _ j Na treh bojiščih se vrše velikanske krvave bitke. Francosko levo krik je dvakrat prisililo Nemce, da so se | umaknili, Ujiib silnemu nemškema navalu. Portugalska je baje Nemcem naznanila vojsko. Avsbrgd nazna- | njajo, da so Rusi zapustil celo Galicijo. Srbi se trdovratno borijo za svoj obstanek. Ostende v nemških rokah. Nemci skušajo zapeti Angležem pot v Francijo. j i Ostende v nemških rokah. •London, 14. okt. Mesto Ostende, eno najieps1!! mest v Evropi, kamor hodijo samo bogatini iskat zabave in razvedrila, je padlo v nemške roke. *Nemske čete, ki so se bliiale mestu, so pred mestom zadele na hud odpor, toda kakor hitro so bili Nemci v predmestju, se je mesto izročilo Nemcem berz odpora. Belgijske :n angleške čete, ki so prišle v Ostende iz (Antwerpa, so se umaknile ob pravem času južno ob morski obali, da se združijo s četami Zaveznikov. Dva dnij so par-niki neprestano vozili ubežnike z Belgije na Angleško. Ob pravem času se je umaknilo iz mesta še 14 angleških parni-kov, predno so Nemci zasedli mesto. En nemški zralcoplovec je nagnal bombo na neki par-nik, poln beguncev^ toda bomba ni xadel&g^, S*?*- 1 Nemci dtojbkmorjii. ^London; 14. okt. Velikanska bitka se vrši med belgijskima francoskimi in angleškimi četami na eni strani in nemšleo armado na drogi strani. Nemci silijo naprej, da pridejo ob francoskem obrežjn do mofja, in francoska armada je dobila povelje, da mora to na vsak način preprečiti. Najhujlf boji se daj vrše v okolici Thorouf, okoli mesta Ypress4 Dunkirk in Dixmude. Precej težak po-raz je aaldel Nemce juano od Ghenta. Nemci, ki so korakali jutžno od Ghenta, so naenk«rat naleteli na močne belgijske in angleške čete, ki so pričele streljati s strojnimi puškami. INemci so padali oot saopje. Ko so potem Belgijci z bajonetom naskočili Nemce, so se slednji umaknili in pustili na bojišču 600 mrtvih- Nemci so vzhodno od Na-murja in severno od Vilvorde do Bruselja in od Liege do iMcmsa in Valencienes agTadili novo oljramlbeno črto, kar naznanja, da imajo dvojno varstvo za svoje zveze z domovino. Rusi se umikajo. Beroiin, 14, okt. Nemci uradno poročajo, da so Rusi doživeli strašne poraze pri umikanju iz vzhodne Pruske. Kljub temu pa 'Nemci pravijo, da s« odločilnega ni zgodilo še pnav nič. Ruski poslaivk v Washiig-tonu je dobil brzojavko iz Pe-trograda, ki pravi: Velika bitka se je pričela na črti, ki se razteza na prostoru okoli Varšave ob rekah tfisla in Sana do Premyila in dalje jiudno do reke Dnjester.,, Japonci napredujejo. Tokio, 14. okt. Nemški fu-verner trdnjave Tsing-Tao je povedal vsem nemškim in ki-tajskim ženam, da se morajo nemndoma odstraniti k trdnjave, ker jo začnejo Japonci obstreljavati. Ženske so odšle v varatvu ameriškega konzula. Japonci so se polastili vsega sv(.t O'kon nemške trdniave I • > V-ii ^ C ifcS^K- 1 • prepodeni iz KjUajske. Iz glavnega bojišča. Pariz, 14. okt.jFrancoski vojni urad je dali#j6ledeče razglasil: V Belgiji fe^prišlo v bližini mesta* Ghenta do vročega boja. Francoske tn angleške čete so zasedle Xpress. Na našem levem, krilu, je položaj nespremenjen. V našem cen-trumu smo imeli precej uspehov v okolici BeJry-au-Bec. Na našem desnem krilu je vse pri starem. 'Nemci *o zagnali tri bombe nad Pariz na železniško postajo. Ena bimfca je zadela in pretrgala telefonsko in brzojavno zvezo. 72}fttr neprenehoma so napadali Nemci francosko levo krilo; da bi prodrli skozi in uničili francoske čete ki stoje zapadno od rekeOise. Toda vsi ti tupfcdi na francosko levo krilo, niso bili samo odbiti, pač pa aj^tancozi pridobili nekaj toeCo. Strašni nemiki naval na Francoze se vrši v okolici Alberta in Arrasa, med Royem in Lassigny. Francoski vojaški ihvedenci trde, da je nemški načrt ta; do bi štrli francosko levo krilo, bi hiteli v Amiens, kjer bi se polastili železnice, nakar bi zasedli francosko obalo, da bi tako preprečili, da ne bi pošiljali Angleži nadaljne čete na francosko. Poveljnik mesta Pariza, (general GaUieni, se je izrazil, da se Nenjcem to ne bo ■ posrečilo, kajti Francozi so zapadno od' reke Oise dobili močne pomočne čete in imajo na razpolago dovolj moštva, kadar hočejo. V torek so Nemci napadli sedemkflt te francoske pozicije, pa so bUi vselej zagnani nazaj. Nemci imajo navado, da po dnevu močno streljajo s topovi na francoske postojanke. ko se pa naredi tema, gre infanterija nkprej. Francozi pa imajo v ozadju velike balone z mogočnimi reflektorji, ki jtasno razsvetljujejo vso okoli-co. Buri se puntajo. Carpetown, jožna Afrika, 14 okt. Vojaštvo pod poveljstvom polkovnika Maritza, sami Buri so se uprli Angleiiem, in slednji so proglasili obsedno stanje. Toda mnogo Burov stoji , zvesto na strani Anglije. Upor-1 ni 3ur.r štejejo okoli 3000 moi in polkovnik- Maritz jim zapo veduje. Zaprl je Vse uradnike ■ ki niso hoteli revoltirati, in ba » je so na njih mesto prišli nem : ški uradniki h nemške afrišk« naselbine. Kljub izjavi več u l glednib Burov, da je MaritJ 1 izdajalec Anglije jn Burov, w pa angleška vlada boji, da dob Maritz še več Burov na svoje stran. - -v fiH; Portugalska v vojako? 1 ' Madrid, f4 okt. Sem so do > spela poročila iz Lizbone, da . je Portugalska napovedale i Nemči vojsko. To porodilo dc 5 te ure še ni potrjeno. (Ob K . dop. 14-okt. ameriški čas.) 1 London, 14. okt. Nemllri po Jslanik je zapustil Lizbono i. >U' nodal v Madrid. Ta br/ojav so Portugalci napovedali vojsko Nemcem. Za v nedeljo je sklicana velika seja ministrov glede vojske. Nemci vrženi nazaj. London, 15. okt. Da so Nemci zavzeli Ostende, dosedaj še ni uradno potrjeno, todo pričakuje se potndila vsako uro. FVoncoske čete so pričele ju-ino od Ostende razvijati nenavadno ž vafliliost, in Francozi so pregnali Nemce iz mnogo utrjenih policij. Nemška premoč ► na nemškem desnem krilu je bita pognana nazaj z mnogimi žrtvami. Zadnje točke na nem-šfaem desnem krilu so Lille ;n ■ Coutrait, kjer imajo Nemci 1 močne posadke. In na tem me-! stu' bo padla glavna odločilna , b;tka, ki bo končala korfflik, ki traja že 33 dni neprestano. Ne-1 mci se sedaj Obirajo ob Belfor- - tu in v najkrajšem času bo tam 1 nad dva mWjom mof Tffthfem t boju. Uradno poročilo, ki ga je * izdala francoska vlada v Četr-1 tek zjutraj se glasi: Nemške i desno krilo smo pognali nazaj - do Coutraia. Na drugi strani je ) sovražn;ka napredoval do Ha< r senibrucka, Kaselna in Sainl r Omtr. Toda tu so nemške če 1 te padle v našo zasedo in sc - bile brez usmiljena posekane 1 Nemci so se umaknili v veli - kem neredu in pustili stotine - mrtvih na bojišču, i Kaj je s Portugalsko. ] London, 14. okt. Prve brzo javke iz Lizbone so naznanjale da je Portugalska napovedali j vojno Nemčiji, toda pozneje s< * je skazalo, da je vlada odredih samo delno mobilizacijo in raz ] glasila obsedno stanje nad por tugalski Kongo v Afriki. Skli pana je poselbna ministerski seja, ki bo nadalje obravnaval« 'l o tem. Trdi se, da je portugal ska vlada vprašala tudi špani j jo, če hoče napovedati Nemči ji vojno, toda o uspehih se se daj še ne more govoriti. ; Razni boji. Pariz, 15. okt. Francoska ko " angleška poročila molče o po drobnih bojih med Nemci h 1 Francdzi, kar je znamenje, d; se pripravlja odločilna bitka, k 5 bo velikega pomena za ob 11 stranki. Francozi trde, da na ~ predujejo v centrumu, in da s< z zagnali velik oddelek kavale ~ r je s teškimi zgubami nazaj Nadalje so Francozi izjavili, d: Nemci še n:so prišli do trd njlive Verdun kot so Neme e poročali. Skušali so prekoračit h reko Meuse pri St. Michielt 2 toda so bili vrženi nazaj z zgu * bami. Prave bitke so se n vseh konceh pričele, in kako 0 trdijo poročila iz Rima, je pri pravljenih pet milijonov moi I da se zgrabi v odločilni bitk Poročilo iz Haaga pravi, da j a Prišlo 50x00 Nemcev v Ghent a j v Belgiji, in da je del te arma D de pozne j pe odpotoval v Bru 0 ges in Ostende. Kaj je z Ruai? n Dunaj, 14- okt. Avstriji! r- vojni ura<| naznanja: Rtisi s • do«čim so Rusi včeraj zanikali, : da bi prenehali iz bojem pri Pre-' myslu. Nemška in avstrijska armada sta se zdrunftle in stojite v močnih pozicijah ob bregovih reke Visle, kjer bo prišlo . do velikanskega boja. Do tri , milijone mož se bori na obeh [ straneh. Avstrijci so nastopili v toliki moči, da so se morali ba-! je Rusi na celi črti umakniti. . Vsa Galicija je sedaj prosta Ru-} sov, dočim se Rusi še držijo v „ Bukovini. V vzhiodni Pruski do-t bivajo Nemci sveie čete, in tu-s di gibanje nemškega brodovja i v Balti&kem morju kaže,, dia| 'Nemci nekaj nameravajo, n Nemški podmorski čoln je tor-,, pediral rusko križarko '*Pala-. da", ki se je potopila z 600 a možmi vred. Rusi so pozneje •i potopili dva nemška submari-_ na. Pogin Srbov? n Dunaj, 14. okt. Nemška vla--da j« naavetovala Avstrijir naj. e afoere ob reW Drini kolikor mo-.. goče vojaštva in naj prizadene o Avstrija Srbiji smrten udarec, j da £e potem avstrijske čete la* e hko napotijo na sever proti ^ Rusom. Srbi poročajo iz Niša: 'Na meji med Svornikom in Lo-šnico so Avstrijci napadli na-o še levo krilo s hudim artilerij-» skim ognjem. Toda srbska ar-tilerija je prisilila Avstrijce, da e so utihn lf. Avstrija je poslala nadaljni rezervni armadlni zbor nad Srbe. Nad Belgra-d Avstrijci ponovno streljajo, toda na->" prej nikamor ne morejo. Oba 5, s;na srbskega kralja, prestolo-a naslednik in -drugi sin Jurij sta c bila v bitki nevartio ranjena, a Bitka ob Visli. t- Beroiin, 14. okt. Briojavk* r- i i Petrograda poročajo, da je i- ob reki Visli velikanska bitka v a teku, toda mesta in kraji niso la :menovani. Poroča se iz Petro-I- grada, da so Nemci že napa-i- dli Varšavo, toda so bili krva-i- vo pognani nazaj. Trdi se tudi. da je nemški cesar pri četah, ki napadajo Ruse. Kolera se ,Cimdalje bolj razširja v Qalici-j:, in vojaške oblasti so v strahu. Eni trde, da so se Rusi u« maknili pred kolero, ki razsaja j" v avstrijskih vrstah. Obravnava proti Principu. Sarajevo, 14. oktobra. V * Rim se poroči, da vlada v Sa-a~ rajevu dbsedno stanje in prekl 0 sod, ker se vrši obravnava pro-e." ti Principu, ki je umoril presto- naslednika. Policija in vojaštvo a je zasedlo sodnjo dvorano. Po-ročila o obravnavi so prepove-cl. dana, razven, kar vlada uradno poroča. Avatrijako poročilo. ^ Manchester, Mass., 14. okt. Avstrijski poslanik Dtamba je ^ dobil sledečo bitzojavko: Pri-!" hod svežih avstrijskih čet v : Galicijo je prisilil Ruse, da so nekoliko odkiehali od obleganja trdnjave Fremysl. Včeraj zju-' traj smo prrzadjali Rusom te-a" šfe zgube, ko se je vnel hud a~ artilerijski boj. Rusi so se umaknili iz Lancuta. Pozneje pa so se naše čete spoprijele z močnimi ruskimi oddelki, in bitka ki še mi odločena, zavzeli smo Kuro vazdov. Iz Karpatov HusiJ « se umikajo povsod in namera* vajo tudi Premysl opustiti.. Na -j jugu'so naše čete pregnale čr- : nogorske postojanke iz okolice »Sarajeva. Bitka s Srbi še ni od-J ločena. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 14. okt. Na vem bregu« reke V sle, ob poti ki vozi iz Varšave v Ivango-rod, so naše čete dhe 13. o^t. i pregnale'Nemce na celi črti. naš polk je vjel dva nemška bataljona. Okoli Premysla se fla-, še čete še neprestano borijo. Na drugih frontah ni nobenih sprememb. (Iz rusGpega poročila se vidi, da je namen Rusov polagoma se umikati in med> tem prizadjati sovražniku ko^ likor mogoče velike zgube. Rusi dobro vedo, da prihaja zima. katere so vajeni, in da čimdalj :avlečejo Nemce in Avstrijce, lažje delo bodejd fmeli. Poročila, ki so bila izdana - i*J! Mr tobra uradna tufij«, da mobiH-zira R«s?ja nadaljna dva milijona mož rezerve. Nemške sanji. Pariz. 14. okt. Časopis utf Homme Enchaine" prinaša sledtče senzacijonelno poročilo: Nemšk- poslanik v Ameri* ki grof Bernstorf je imel po4 govor z nekim ameriškim bankirjem, med katerim se je neni*; škl poslanik, izrazil: Nemški cesar Bo zahteval od Francozov sledeče: Vse kolonije, Ma* roko, Algerija in Tun^s. Drugič celo Francijo od St. VaH ries do Lyonsa, t. j. eno tt* trtino Francije s 15 milijoni! prebivalstva, tretjič odškodnino 10.000.000.000 frankov, Čer trtic trgovsko pogodbo, g5aM som katere morajo Francozf pr.pustiti nemško blago za 25 iet v Francijo prosto carine. 1 »Petič vse francoske trdnjav^ ■ se morajo podreti. Šestič, Francozi morajo Nemcem po* dariti 3 milijone pušk, 3000 topov in 40.000 konj. Sedmič, nemšfcn patenti imajo vso prag v.co na Francoskem. Osmič, . Francija se mora- odpovedati svoji zvezi z Rlusijojn Anglijo, . devetič, Francija se mora zve-1 zati z Nemčijo za 25 let in se obvezati, da bo branila Nemčijo, če bo napadena. Kar se pa t'"če Rusije, se je Bernstorf • izjavil: Nemčija bo kupila po- I lovico Rusije, potem bo pa unt- • čila Angleže. Kar se pa t;Če - Francozov, moramo ta narod ► popolnoma ugonobiti, tudi če . pobijemo pet milijonov Fran- • cozov. Frano ja naj postane > enaka Turčiji. — Nemške sanje so malo hude, in ne vrjame-mo, da pride cel svet tako tli- BeJfort oblegan. London. 14- okt. Kot se po- f jo, da je ^Belfort skoro nepre-francoski poveljo'k sam predal ryri imimi AMU {■t J|aMrifa»....................... ............. ji Fmmmm Wj^jjgtftwip!^« hasshasslUamjin^—4» vM puuna, dopM in denar aaj m pošilja na: K_ Cleveland, o._ j'MSc' 5T?er liUV1 ID «1 • ■ | ISarlfr TUEKbAVB AH D FRIDAYS Read by 18.000 Wormian* (Kralasrs) 1« f ifc« CMty of Cleveland and slBewhcr*. Ad-er- ^^^ujHusLnM^fl I jMwry { Mfc ltO». at ths post o«ca ■« Clerslaad, O. I -»rtt»ArtifMan* 8,1>T0, I ^ 83 Friday Oct 16. 1914. I Strah nad Parizom. Tiho plapola stotisoče zastav po Parizu! Fo trgovinah, po francosko trobojnico. Xo-I bcna koča zadnjega berača ni ■ififco siromašna, da ne bi razo-hes'la ljubljeno zastavo. Kako G§ft$o so plapolale te zastave jpva meseca nazaj. Toda danes I—ujiiazane so, raztrgane, za* Ijpuičen«. Kako se je Pariz spre-Iwenil, odkar se je vojska pridela. V prvih uralh> je prišlo Knavclušenje v patrijotizmu in I domovinska ljubezen je gorico odmevala v vseh srcih. Potem pa Pariz utihnil. In feonečno, Bo tednih nestrpnega čakanja, Hrasto strah bojazni, maloduš-Motti, bojazljivosti Francozov? ^Kirt, da je postal tarča sovrai- parad in mnorce ki kriči: Eš^Pariz šc ni zgubil nade na pMeiec avgust je bil mesec Hmvnosti. Mi beremo časopi-Wgty preberemo vse, potem se meni ? Kaj pa delajo ? Kaj pa gfeajo? ' Vojni urad je dafiza- p)» vas v Ameriki je imela Hjbljia bojna poročila. Poroča-||o ®e je, da Francozi neprestano i napredujejo, vedno koraAcajo kot veter. Nemci so bežali kot Hjpajci. Tod« zakaj se Nemci po- frarfcoske čete že v Belgi- | rizu teden za tednom Konečno Ki pa prišlo poročilo: Mi smcv jfae umaknili v naše trdne in mo-I ene postojanke, kjer bodemo i^lpdoaiali sovražnika. Tako je H$eopet eno upanje šlo po vodi. francosko prebivalstvo je bilo Pimnenja, da so Francoske čete \} prodrle nemški centrum, da se I nahajajo francoske čete na poti na pomoč Belgiji. Polagoma se je začela vzbujati med franco-; skint ljudstvom nezaupnost. Saj Francozi so znani, da se B ene stvari nikdar dolgo ne dr-| že. Neprestano menjajo svoje £ mnenje. Pričelo se je govoriti *o|o izdajstvu generala Percina, ki I je imel Nemko za ženo. On je I imel povelje, da se pri Charle-I ro: združi z angleškimi četami i in napade NP "Ali veste, kaj je Percin nare- jp dil? Glejte, on je teritorialne jj čete (može od 35—48. leta) postavil v prvo bojno črto." Glede F prve zgodbe se lahko čudite, » toda druga zgodba je pa pretre- 'I »la vso Francijo. Kajti to po- j meni, da je general zgubil vso svojo pamet in je poslal slabo r organizirane, nezanesljive mo- I že tja. kjer je bilo treba naj- li več previdnosti in organizacije — v prvi bojni vrsti. In še drugi škandal. Voja- < kom je en cel teden primanj« v fcovalo streljiva., Strojne pulš-ke so ležale ob jarkih na cesti, nerabne, ker niso imeli streljiva. V enem tednu je bil ta roe-dostatek seveda popravljen, in vojaki so dobili streljiva do- ' volj. Sicer ni vrjetno to poro-Čilo, toda; francoski V1 isti so sa-^j8 mi namiga vali o tem dogodku, n in nekaj mora biti že resnice. Poleg teh dogodkov je pri- * šel poraz v Alzaciji. V Parizu 'J imajo velikanski kip, ki pred- v stavlja francoskega poročnika s kot rešitelja lepe device — Al- P zacije. zraven pa francoski vo- v kaji, kako- podirajo mejo med } Alzacijo :n Francijo. Vse je bi- [* lo mnenja, da se ta lopa nada k uresniči. Pa tudi ta poskus se , ni ponesel. Mulhatrsen so zase-dli francoski vojaki, pa so se morali umakniti. Zopet so ga n zasedli, pa /Zopet odšli. In v P Parizu so omenjeni kip zopet y pokr čili s črnim florom. v Zopet je »Pariz -zahteval; n MKaj zopet pa sedaj ni prav?" * En sam časojiis je imel koraj- j£ Ižo, da je zapisal: "Petnajsti ar- c madni zbor ne velja nič. In ^ drugi dan so babnice na tr-lju, berači po cestah, starčki po n; hišah govorili: "Oj ti prokleti Marseljezani! To niso vojaki! Saj še Francozi n;kdar bili niso. st Glejte, v hrbte si dajo strelja- tir ti Grc/do so delovali vojaški f5< cenzorji onegia jutra. Vsi regi-metiti in bataljoni so bili uničeni in pregnani iz časopisov. )' Pač pa so smeli pisati časopisi, Jc da so bili francoski vojaki v ^presenečeni" in so se umak- ^ nili. , 'Kakšen je odgovor na to? °( Politika, francoska politika, to v je edina stvar, katere se tnora Francoz bati v sedajni vojski. ^ }Xa Francoskem je vojaška kli-ka, vsak sebi pomagta, toda ro-jalist gre čez socijalista, kleri- u kaleč čez socijalista, socijalist čez republikanca. Nad vsem P J pa vlada pogubonosna birokra-cija. -----,------ai Bilo je lepe nedelje z jasnim vi nebom in svetlim solncem. Pa- d< riz se je zabaval po parkih in|b( fyulevardlhv. Po reki so plavali tr čolniči, z otroci, ženskami in n; stare«. Vojska ali ne, ob reki p< Seine so stdeti kot ponavadi m ribiči in potrpežljivo čakali na bi ribe. p« Glej, ali ni tam zrapkoplov? p< Tam bolj na desno, hitro po- je glej I BHzu Eiffel stolpa? Da. se Najbrž francoski tzrakoplov. pi se genske in žen ! graniti. StisjiiJa ae it H njemu* ib- jVprfŠe v oči. Uga- jiil sem. (Mobilizirali so letnik 19:14. V«i mOški stari od 18 let do jO so bili poklicani pod orožje, po celi Franciji. Ko smo se peljali pod mostom clTssy, se j« pokazal druff zrakoplov in krolil nad vojaš' k?m vefbaliŠčem,|Toda kakor snirt in {groza se je nae'rikrat zaslišal krik: "Prusi so nad Parizom! Nebeški Bog. kaj bo!" In to nedeljo je prišel prvi strah nad Pariz. Celo mesto )t bilo kot velikanska tarča nemškim bombam, proti katerim se ne more braniti. Nihče ni bil varen. Ali je bil res strah? IN»ajbrž ne, dasi morate pomi- ; sli ti, da so v Parizu danes sa-mo ztnske in starci. Tri bombe je zagnal prvi nemški ara* * koplov, in k sreči, nobena ni m redila mnogo škode. Ena bomba je padla na cesto Vina- 1 igires. Policist, ki je tam opravljal shs&bo, je napisal sledeče 1 uradno poročilo za svoje predstojnike: "Glede puščanja in metanja ostankov na javnih potili, kar se je zgodilo po nekem 1 neznanem zraikoplovcu, Vi je ' pljul nad Parizom kljub strogi ' Iprepovedi vojaškega guverner- 1 ja, "imam čast poročati - - itd1. In to priprosto poročilo ne- ' poučenega41 policista, je dalo : mnogo smeha celemu ParJzti. 1 'Priprosti policist je mislil, da 1 je zagnal zrakoplovec ostanke * jedil ali blato iz zrakoplova, v ! resnici pa je bila bomba za < Pa ribane. Toda smeh se je kma- < lu umaknil še hujemu strahu, j ' ■ ' ' t -0- ! Slovenske fante so : umorili. ■ i j Vojska v Evropi donaša dan- s fcadnevom hujše groze. Vsak t dan pade najmanj od 5 do 8 ti- ' soč mož in fantov,( povpre^- 1 no računano. To so jjrrozne žf- j tve, ki jih mora Evropa polagati na prestol morilskih kra- ' Ijev iti cesarjev, katerim ni »do- 1 volj. da v miru živijo in so za u svojo lenobo bogato plačani, '* pač pa gonijo preprosto in ne- « vedno ljudstvo v silne krvave 1 bitke, katere ti cesarji od da- s leč gledajo in se smejajo, ka- j ko so njih vojaki junaški in hra- » bri Poročila, ki jih dobivamo iz stare domovine, so silno žalostna. Pisma, ki jih pišejo sem naši sorodniki in prijatelji, so polna bridke žalosti in jadiko- r vanja. Vse je drago, vse je kr- 9 vavo, vsa mesta so prenapolnjena z ranjenci. Ljudje ne vedo, kako bi živeli, kolera se razširja. toda vlada v svoji nespameti čimdalje bolj tira uboge lujdi v klavnico. Kako se bo to končalo, kakšno prihodnjost ima naš narod v stari domovini? p ' Brali ste poročila, da so bili d slovenski fantje in možje po- s stavljeni v prve bojne vrste na č krvavih bojišči/In. Kjer je bilo d treba prei ti največ krvi, tam t se »c mcrnl postaviti slovenski i: fant »n mož, da prvi prelije kri ^ "za cesarja". Kdo je njega I vprašal, če jo je prel:l za svo- n je otročiče? Nihče. Cesar je pr- «! vi, potem je šele družina. In ko k doma otročici eden za drugim n gladu umirajo, ko ki čejo po n očetu, ki se "za cesarja" bori b v zadnji kaplji svoje krvi, kje g je tedaj tista ljubezen cesarska, ki pravi, da "skrtii za vse naro- n je". Vrag jo je vuel, siromaki k lelavec pa krvavi, otroci lakote S umirajo, ženske se trudijo na o •mrt, cesar pa zadovoljno sedi .n |jr. svojem. To je vlada, ki skr- fi in «3 vae svoje narode. n Slovenske polke so postavili P avstrijski rabeljni v prvo bojno ^ i rsto. Kaj se to pravi, ve vsak- k flo, ki je bil pri vojakih. Prva P »ojna vrsta vidi najprvo kri, n :rpi največ, in med njo se dobi P lajveč mrtvecev. Nad Ruse so M joslali Slovence, in kpkor sa-, ni avstrijska vlada poroča, je si )ila uničena večina 17. in 87. b ješpolka. Mai'ari in nemški >olki v Avstriji so še vsi ohran-eni, slovanski, med njimi po- v ►cbno slovenski, ti so morali n mi žrtvovati svojo kri za bla- k '-črn" vo. i zakrivil, da so vam pobili slo-vens^ce fante, vaše brate bratrance, očete in sorodnike? AH 1 ste morda vi ieleli vojsko? Ali ste morda vi ukazali, da M morajo pobiti vaši bratje in sorod* InMf Ali! ste bili vi toliko krvi-zeljni, da bi pustili svoje brate in sorodnike na bojnem polju vse krvava umirati ? Gotovo ne. Avstriji nihče ničesar ni hotel. Avstrija ni imela povoda za vojsko. Ce jt padel prestolonaslednik, raditega ni bilo treba poklati nekaj tisoč slovenskih fantov in mož.,življenje vsake- 1 ga slovenskegi' fanta ali moža je ravno toliko vredno kot življenje kalk*ega sorodnika avstrijskega sivca. Po naravi smo vsJ 1 enako uatVarjeni, narava je dala vsem enake pravice, in največji zločip je, da povzroči sta- .1 rec, ki pravi, da je cesar po "milosti božji'!, krvavo klanje < svojega lastnega naroda, kate- j remu "po mHojfti božji" vlada. 1 Bog ni krvoločen, da' bi klal ( svoje ljudi, totia capii\i v cesar- 1 skih podobah »e ne zmenijo za 1 to, in še naprej trdijo, da so od "milosti božjje" in po "milo- < sti božji" koljejo. 1 Tisoče slovehskih mater, de- ; Mic, otročičev nedolžnih bo ob- < jokovalo smrt svoj»h*mož, sinov, bratov in soronikov. iNa i tisoče milj daleč je padel njih \ oče, ali redn:fc» v boju za "ce- I sarja'\ Ne govorite nam, za < domovino. Domovini nihče ni- I česar nI hotel, naša Slovenija ; je bila mirna, naši lepi sloven- < ski kraji so bili mirni, ljudstvo i se ni puntalo, ljudstvo je bilo ( zadovoljno, tla je živelo v miru. 1 Toda oni tiran, ki kljuje narod1- < no svobodo, oni lopov, ki pravi, 1 da je od "milosti božje", ta je kriv tega krivega umora, ta je kriv tisočih mrtvih slovenskih s nov. Poslal jih je prve , mekt kanone, poslal jih je prve v smrt, svoje Nemce in Maža- ■ re pa je obdržal doma, da se jim ničeaaf ne xgodi. ; iKaj je zakrivil slbvenaki narod, da je moral cvet naroda poginiti v tako kratkem času? Ali ni bil vedno udan tiranu, al; ni krvavo plačeval davke, da je redil lenuhe m trote na Dunaju, ali ni spoštoval cesarske postave, ali pi dajal cesarju, kar je cesarjevega? Vselej in sicer a pasjo ponižnostjo. Zato je pa sedaj dobil svoje plačilo! Slovenaki fantje in možje so poklani v prvi vrsti. To je plač lo, ki gia je drobil slovenski narod za svojo "cesarsko zvestobo". ■ O'...... Dopisi Iz pota. Poslovil sem se od prijavnih rfijakov v solnčnati | if I« vi Kansas, posebn<^ še od [ EfostcJjilbne rcklbifle Marko\4f,-:eve, in napot'1 sem se preko Iržave Nebraska in Iowa pro- i :i Minnessoti ter po 36 ur trajajoči vranji dospel v Chisholm, j M! nn. Ker sem moral preko " DuTavtha in tam presesti, sem lekaj ur počakal in pri tem ob-skal uredništvo "N. Vestnilca" cjer so me lepo sprejeli. Ured* lik M¥. Lakner je razkazial za- . limivosti Dulutka, kolikor je >ilo v kratkem času sploh mo, joče. Chisholm jc prijazno malo nestece z l? p mi * poslopji in erasnimi tlakanimi cestam'. Slovencev je precej, titdi nekaj brtnikov in slovenskih irostil-ličarjev. 'Nekateri hjih imajo v'ra-ne s al o o tic, in se morejo neriti z moclern'mi angleški-, ni gostilnami. Tu sem se sešel udi z Mr. Charles Gorupom, ti je dobro znan med Slovenci >0 Ameriki radi svojega "Tri-ierj£n. ter z Mwf Zavirškom, »otnikom slovenskega podjetja fkerjev iz Jolieta. iDebvske razmere pa so tu labe, tako na Evelethu in Gil->ert. Svetujem rojakom naj ni-:ar nciiodijo sem za delom, ker lobili ga ne bodejo, kajti šte- A rilo brezposelnih je tw ogrom- | to. Kakor povsod, se tudi tu- j ca mnogo razpravlja o vojni v ™ > Bv etoiiaii ja. tof^t^la vsa mirno presodi in ne preveč s patrijotenega stališča. Kot StovenCi in bratje naših bratov v v^jni, moramo le želeti, d^ se to kfvavo klanje čimprej rti-ha, ter da se bo kolikor mofp# če vojakov, zlasti naših sjo- ■venskih zopet vrnilo v kroge 1 svoj'h dragih. Toda žalibog so to le želje, kajti kot je dokazano, spi tisoče slovenskih ju-1 nakov 17. 47. in 87. polka mif- • no spanje na krvavih poljanah i silnega bojišča. Ležijo z caz-1 bitimi, razmesarjenimi in od > konjskvh kopit pomandranimi i teles: v daljni tuji zemlji, daleč • proč od svojih domačih. In • kaldsno je njih plačilo? Jama, I napolnjena s krvjo. In zakaj, ■ patrijotje, povejte zakaj? Drugih posebnostij ni. Naj • še omenim, daje Mr. Louis Ve- > sel zastopnik našega lista za ; Clbert, Eveleth in okolico ter • ga vsem rojakom kot splošno . priljubljenega ' moža priporo-l čam. Tudi se njemu in soprogi prav lepo zahvaljujem za go-i stoljubnost. > Prihodnja naselbina, katero obrščem je Ely na skrajnem koncu Minesote. Kako bo tam, že poročam. Pozdrav Sloven^ ceni. A. Šabec, zastponik. - -La Salle, 111. Žalostno novico . imam danes. Dne 30. sept. je umrl John H rov at po dolgi bolezni rak. Spadal je k dvema društvoma, namreč k sv. Barbari, Forest City, Pa. in k dr. sv. Druž u«. št. 5 KjSfKiJ. Bil je dolgo član teli društev in sedaj se je ločil od svojih bratov. Oba društva sta mu priredila krasen pogreb ter ga spremila do grdba žlalosti. Pogreba se je udeleiilo tudi viteško društvo v. Martina. Dalje na tretji strani II. I,............ ■ 1. ..........■ I Občinstvu uljudno mu 1 znanjam, da teed otvoril II »toj lokal za J FOTOGRAFIRANJE, G(K)e ST. CLAIR A VB blisu 00. ccate Izdelujem vsakovrstne j alike, osebni ienitovanj- I tfci, športne, društvene, hd. Cene d na- I prej ducat Pri naročilu 12 atik» dam veliko sliko zaatoqj. Najfinejše delo. Se priporočam A. RYCHALSKI, n 6000 ST. CLAIR AVE. POZOR POSBJAIILJEIII DENARJA! One, ki žel« poslati domov denar, obveščamo i tem DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpora-mo DO PREKLICA denaija v stat« domovin«. Nobena banka ▼ Newr Yorku ne dela kupčij in »dita«a ' smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISOV. TVKDKA FRANK SAKSER, Glavni urad: 83 Cortl.ndt St Podružnica: 6104 StCUir*T US9f YORK, N. Y. CLEVELAND, O. / >',■' '. '.i;'. ^ ''• ■ J? K .J ' iti'*- ri ^ «.« . . ' ■ .-jj® { ' > ' ci . ., 'v.. i*. : " ».••■.-'■v,^' : ■ f-i < C" '.»an ^^^^^^ Rojen ▼ na M ^^^^ J^^ pome e ubiekoral vi|j€ ioI^ io nniTerxo Pk JI Y mL fc*or n» višjih iolah. Član mestnega svet iTrM^^^J H 1898 1900 Nikdar •'biW * rastm ne n uradu. Se vx4p roža Slovencem sedaj ▼olttev. 6p t* rraliflji sedaj lot odvetnih ■ k mpanijl aCar ntir, Yoo^, 8t ck an ' Fenoer v Society.f f Savin*, Bldg ...... ■■■ " - I AU STE 2E -PONOVILI NAROČNINO? SAMO "i ■ m DOMO IMELO. NIZKE CENC. Molke obleke................«1.00 I Ženske MkQe.....................SOe Molk« eoknje............... $1.00 ŽearfM dolge Mkqje......114» Jopi«...............................Bde I Ženske obleke.................«140 Tin MNM DRY CLEANING G«. EsLSfcS 1574 E. 55th ST. liSLJ!22* A. J. DAM M, poslovodja. I 1 . ..'■'...... | - ' ! 11 iiiii mfiiriii) Miiir i iiif i ,i nfa [^TRIGLAV I I ZDRAMI GRENKO I mM <■■!■■■ i i 11 ..........H daje not slabotnim, pospešuje prebavo, ?am daje I a petit in vam daje veselje do življenja. Triglav zduvilno grenko fino je delano iz naj- B bosega califoraipkega vin« ter X inaniK zdravilnih rož ■ Priporočano od zdravnikov, da je popolnoma čisto in I dober pripomoček pri zaprtju ali želodčnih bolečin. Slovenci pijte to zdravilno vino! I 3% čistega dobička je n^nenjenih za Narodni Dom v Clevelandu. B VINKO PRISTOV, zastopnik H I JOHN J. MEDEN, I IZDELOVALKC 1332 E. 55th ST. CLEVELAND. O. I I ' • ,! '-'■ ■;•■"' /SjiW' ' ' „, ' "." , ' novembra! 191G, • LKjOjJ Cleveland, O. ga' ; _' ; ■ . I I-Z-V i........ fiV' 1 B^fer, Inko&ortnm*t* driavl Otilo lata 1»H- | Prd d Ik: JOHNCgRNlK: S105 qt. C*lr A I ODBORNfwTl^k J«l2fi. L« IfSSS LXr-,. 55 tt I Prank ZorlC, 1865 E. $5 Bt Frank Cerne, 6oA< St. Ctelr Am Anfct^Grdlna | «127 St. Clair Av«. Ignac BQ)uk. W$ Baetltfth St Aflton OStlr 1188 8. «1 Bt. Zvexloo glasilo "CLKVBLAND^U AlttSWltA" Val doplil, druge uradne stvari In dtoarhe nakaznice naj se pošiljajo 1 na glavnega tajnika l- . f m- *' • ' ' ? Pisarna glavnega urada ae nahaja na 1062 H. «tod Street, prvo na* i "etropje, zadaj. CUy, telefon:. Princeton 1276 «.' . \ . . ,, . . ,l i__Ti; *•'■-■_i_ y-r>. , i »Ranjki je b;l oženjen in je ■Upi tu okoli dvajset let. Zapušča ženo in nekaj otrok. Doma ||§e bij iz Žužemberka na dolenj-I itcem. Najemu bo lahka tuja Še nekaj moram omeniti gle-1 de 'Slovenskega Doma" v na-| st naselbini. Tu .»o Slovenci kupili lep prostor, da si v krat-I kern postavijo svoj Dom. Zem-r lja je večinoma plačana. Odbor g. se zelo trudi in deluje z vsemi gmočnr, da bi Dom čimprej 1 stal. Zatorej s6 prošeni dehii-I carji, da se udeležijo seje 25. 1$ okt., da pridemo vsi skupaj, da f se pomenimo, kdaj se prične I z zgradlbo. Znano vam je, del-I ničarji, da samo en par mož se more o teni pomeniti. Pri-«ite vsi in sklepalo se bo lahko I ^a Slovenski Dom, da potem f L kdo ne bo ugovarjal, če ga zra-ven ne bo. Vsi skupaj na delo I in -na sejo 25. oktobra, ki se bo 1 vršila v Math Kbmpovih. pro-i štorih. K koncu vse rojake po-zdravjjam. v ■i^fci^ . A. Štrukelj, zastopnik. JoHet, 111. Cenjeno uredništev©. BqIj mrzla sapa je tudi pri I nas zap'hala, in treba bo kma-ipu gledati po kožuhih. Imeli I snto še nekaj lepih dnij, toda i'Vie kaze, da bo kmalu prikaš-Ijala mrzla sapa in potem pa za njo sneg. ' iVrlo društvo "Triglav" je r priredilo . preteoe-no nedeljo imenatno zabavo ali bolje reji čeno "Vinsko trgatev", kar je 1> lo nekaj novega m Joliet. občinstva je dospelo na vin?ko trgatev in nagajat brh-Ikim viničaricam. Pozabili smo I za en večer hujlše križe ititeža-I ve. i n zabavali smo se, kar se I * je dalo. Tudi v naši naselbini ima jI vojaka precej opraviti. Povsod i;se govori o vojni sreči. Naš nail dušljivi <4Slovenec" je videti, da je postal glasilo avstrijskega I generalnega štaba, kajti tu pise o velikanskih potezah av-| strijske vojske, o samih zma-Kgab in o samih bojnih načrtih. Hp&e bolj patrijotično kot časo-ipisi v stari domovini. Vsa ta »njegova navdušenost pa je le 1 , na papirju. ] "Glas Naroda" je sprožlil ide- , g jo, da se začne pobirati'za ran- ( jjen'ce, za slovenske zapuščene HRtruitae v stari domovini. Pri- čalkovalp se je, da bo naš črno* J ^ rumeni "Slovenec" takoj ski rod in pleme. Njemu so Slovani barbari,. Nemci pa Kci-stusi, odresenflei sveta! Gadja 1 zalejga na slovanskih prsih. . -t'v * * a , \ Ker j« ta stari kafprol tako proti Slovanom, se /nu menda , tudi srce smeje, ko je bil po-klan cel slovenski regiment št. 17? In zakaj? Zato, da je rešil domovino, ali da je pral j "čast" in "božjo milost" enega parp/'ita na slovanskem rodu*? * fu;; : -/i!.v 1 Žalostna ti majka, stari ka-prol avstrijski! ^| „ j c >1 Mi impmyAnierican Express Co. inon^jlordfe, ki so (ivn^j tako dobr$ kot poštni. Kadar j | poSflJlite pHjatefju ali kakimtf * društvetiem* ta|niku denar v kako drugo mesto, obrnite se hrs/ ' j Hiia naprodaj. Poizvejte pri I. J Perat, 15708 Calcuta a ve. (85) 8 3Vtlli, Vi?'"- Dva poštena slovenska fanta se i fPH\SllTWB ftHp Jk , 1 »prejmeta na stanovanje in hra- * no. Oglasi naj se pri Fr. Sodni- t kar. 6218 St. Clair ave. (87) r tj Ker se Slovenca v se takih itero se oni ne strinjajo, in pri-hajaijo tfl^ki v svoji sveti vhe-tosti in pobožnosti razgrajati in kaliti verski mir pred tako cerkev; ki je njim grešna (krivo-verska), zato pa vse tiste, ki pr hajajo pred cesrkev tfjim grešno, kaliti mir, opominjam, če nečejo imeti sitnosti s sodnijo, kaOfor jo je ime Trojak pretekli te(len (itne zamolčim) naj se ne ustavljajo pred cerkvijo in naj ne razgrajajo. Če mi pa ne vrjamejo, naj taki pridejo razgrajat, naj povprašajo za svet svojejg-a dušnega pastirja, in gotovo upam, da jim bo dušni pastir resnico povedal, da tu v Združenih državah imajo. vse sekte enako pravico, bodisi ri-niorkatol'ska, pravoslavna protestantska ali katera druga. Tudi roditelje, ki imajo otroke, opominjam, če sovražijo drugo veroizpoved, in tako učijo sovražiti svoje otroke, naj vendar pove'db svojim otrokom da se v cerkev ne sme metati pesek, blato, ali iloaj tacega, še manj pa motit' ljudi zbrane v cerkvi. Ako se to ne preneha, sem primora-n izročiti talie gtroke pravici v roke, in potem naj se ne il*udujejo, če bodejo imeli sitnosti s sodnijo. Čudim I -eps, da ravno otroc'. ki hodijo v farno šolo in se učijo ljubez- I ni- do Boga in bližnjega, da ra- I vno eni izmed teh t^ko delajo. 1 Žalostno, a resnično, To sem dal oglasiti v časopis, ker ne želim nobenemu rojaku nič hudeg^ pač pa do- 1 bro in nvr med^mi. " Rev. Josip Woif, župnik S'ovenske krščanske cerkve v Cleveland, Ohio. -1 Naprodaj so dreserji, postelje, | firligialijiki, mize, stole, prepro- | ge in IkHflrrtne peči. Se mnogo j druzega poh štva poceni. 1798 1 £. 33th St.__(8s) J Dve peči in nekaj druzega m a- ] lega pohištva v dobrem stanju | se poceni proda. Dobra peč za j kuiiat. 1454 E. 2$th St. Naprodaj so kliki vinski so moško opravo 6205 ŠT. CLAIR AVE. (Naprodaj so <^obri barelni, ja-ko fini za vino Poceni. F. Pau-I' n, 53rd St. in Hamilton ave. -. Jiiijfti T jff? In ^tili&mmLil*^^ Bol v hrbtu. Tlete, ki trpijo v»led bola v hrbtu, katerega povzročajo oWstne neprllike bi zanimalo IsvedeU, da Je g. Frank Oargul'ek, Samoa, Cal. odpravil »vojo neprlftlko z rabo Severovega zdravila Ml: "BU^sem presenečen, ko Ja moj l»aa oblaU in jetra. Sedsj %e počutim popolnoma zdravega ki l?re* bolečin, Zoper obtatne in mehurne neprillke, MlA^anlA vrwln hnWknp v HrHtu nf*. kl«t nO* dmollro ln kisel žeioder lekarnah ali od W. F. 8evera Co.., II I m F Ako ste namenjeni kupiti F drugo leto hišo in vas teško pri*-1 sltrženi denar imeti Še ei>6 leto f dnij naložen v hranilnici po šti-^ ri od sto obresti iti hramikiičar posodi vaš idenar dirugam, da si hišo ikupi in niu računa po 6 od sto, zakaj .si ne bi vi sami Icupili hiše. Pridite, da se pogo-voninio. Saj ako nimam nic kaj tiac^ga, kar bi vam ne bilo po go<8o, niste prisiljeni Jcopiti, Imam več hiš za prodati po različnih cenah. Se priporočam Jp». Zajec, 1378 E. 49th Str. Tel. Central 6494 R. (88) Službo dobi pošteno slovensko dekla vešča angleščine in posla v grocerijski trgovini. Oglasi naj se Je zanesljiva oseba. PLača po dogovoru. Fr. Koželj, 14502 $aranac Rd. Collinwod Obi o. (83) 1090 pletenih jopiče v (sweaters) mora biti razprodanih. Ra O* M Ute isti dan, brez ob- ■ B kateri sINtoki 8 i j------ iiiro^' JUliuoitt in druge ^fr ure, vseh. ■ mer fn vsa garantirane, da ste popolnoma zadovoljni. Popol-na izbera in zaloga diaman-j 'tov, srebrnrrie in žratnine in - finega stekla po najnižjih ce-> friah. (77) Wm. Friedberg, r 6516 St. Clair ave. s S5S5S5IIH [Al : - .. ■ 1 Ochriinoj^odvas dare j prepričate, ako nam ne M iS A Sni ■ mm hbCIWII Hu 1 ■llfl|Ryu|. • 1 1 m m ^ Ryč Whiskey ; anrtvao ^atnroigaaje I pava vrfte iajptzaattymiiajP^ Zahtevajte Iganje. V za M »a varil beljiih geetUaah, k ; steklenica $1.00 ' ' mE f M mm DISTILLING COT - e 6102 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND* 0, hi mmmmmeŠ itin,n», 11 ■ •• ■ oint.i i , 1 ........ . Vojne nevarnosti na fartnah v Wisconsinu ni. ..... I To je gotovo. Ravno tako je gptovo in resnica, da se v o kpaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Pred kratkim je kupilo vpč rojakov, ki se spomladi ] tam naselijo. Vsi svalijo krasno j okolico in rodovitno zemljo, tu- J di tobak raste tam. črna, prhka | prst, brez vsakega peska. Vsi J predpogoji za uspešno sadje- ! rejo in živinorejo. Cel okraj že ] gosto naseljen »n na stotine ] akrov sčiščenega zemljišča. Ob ! našem svetu teče bistra reka ! Chippewa s svojimi pritoki, v ! obilici je kristalno čiste stu- ! denčnice. Dobre ceste povsod. Pet pilj oddaljena železniška j postaja mičnega mesta Cornell ; s tovarno za papir; kakih 18 ; milj stoji glavno mesto okraja ; CWrj)pewa Falls, eno največjih ; mest severozapadnej^a Wiscon- j s-na, z bogato industrijo in ve- ; likim trgom ka poljske pridefike. ; Pišite še danes po natančen po- ; pri naše zemlje, ki ga pošlje- j mo brezplačno. Aker od $16 do i . $20. Vožnje stroške povrnemo, j ako ni vse to res, kar R&emo. j Zdaj je čas, cb si ogledate. 'Ne ( zamudite ugod-tVe prilike. Ima- i mo obdelane in neobdelane far- | tne naprodaj. Pilite nam ta^pj. Slovenska Naselbinska družba i First Aite. Nfilwaukee Wis. MOST! -o- MOST! I^avi, najfinejši in okusni < ^HMiSI se dobi sedi} po najnižjih ce- 1 (lah pri A. W. H5MERICH, J .P _ ■ < , T i ^A v II E '^[ V^Ni I / žaMaaia>«aaassea< ■ -Vi.; •„ ---Tfr'' ^ ,. Spodaj podpisani naznanjam, da sem-poveril restavrant združen z mojo gostilno na 6131 St. Clair ave. (prejšni SetnHtarjevi prostori) izvrstni slovenski ku-harici .Mariji Sinrke, k« je vaje- stavrant in objednem obišče- ^bT . 1 ..... i ^^ i ^H 1 Ti ^^^^^ i I (Kil^jwwj« rwaana "Oftf Hnti Criato" la iHil)rtntt "Kak noreči" odvrne Ralt kratko, kajti zbal se je čudnega i pogleda Georgiane. -"Da, gotovo kak norec," od- i govori lady. "Pa ti mora biti « vseeno mučno. Če t* smatrajo za I •ženina Elize, katera te pozneje labko zavrne." ' 1 Ralf je pričel slutiti, da lady 1 Georgiana nekaj sifmi, in izra- 1 žajo njene besede nekaj kot J grožnjo. Kako more Georgian« i dvomiti -nad njim, ko mu je še i pred osmimi dnevi bil* tako \ s lno udana? Kaj naj naredi", da i pomiri nevihto, tki se je pripra- 1 vjjala od te strani? Pa tudi Mr. Everett rj\u je f dal dovolj pomislekov. Stari go- z spod se silno spremenil. Vsa ža-lost in potrtost, odkar je Ri- i chard zginil, je minula. Kaj po- s meni to? Ali se mogoče stari g gospod ženi, in mu zguba ni z več tako pri srcu ? Ralf je mo- r ral iti na prežnjo, zvedeti je J-moral vse. Everett je bil vsak |1 dan odsoten za dalj časa iz u-. r rada, in Ralf je moral zvedeti kam zahaja. Po tem naredi svo- p je načrte. « Celo pri Mr. Buhtingu je ^ opazil spremembo. Oče Elize jff h bil prijazen in uljuden napram n njemu prej kot slej. Toda RaW je tudi v pogledih Mr. Buhtiii- v ga čital nekaj. nrflzle&a, tujega, J sumljivega.1 In vedno, kadar se z je Ralf teh pogledov spomnil, n je moral misliti *na zamorca v s Athensu. Kaj neki je umirajoči n zamorec povedal BiAittngu ? d Celo Eliza se je spremenila, k Toda razlika pri njej je bila še ^ mnogo bolj fina, pa vendar jo A je Ralf opazil. Bila je bolj pri- h jama proti njemu k York preko Chicage. Mr. Buh- i t^g mu je šel nasproti, ne da bi1 komu o svojem p6tu kaj ome- 1 nil. Spotoma je torej Bating s imel priliko Alfonza o vsem j podučiti, kaj je z Richardom,| in kaiko se zadržati napram < Ralfu. I Don Alfonzo je bil torej po- i polnoma pripravljen srečati se i z morilcem Richarda pri družni BuNting ali Everett, toda 1 moral se je silno zatajevati, da j se ni izdal. Kmalu je opazil, da 1 ga motri Ralf z nenavadno po- \ zornim pogledom. Ralf je iind \ namreč namen, da poizve od AUonza kako je glede Elize < Ralif je tudi opazil, da se Eliza s rada smuče okoli Alfonza in da f Alfonzo vedno rad dvorjani le- s jji dejdici. Hodil je z njo na iprehod, v gledališča in v New \ Yorku so že začeli govoriti, da 1 Do bogati don Toledo zmajgal r lad Ralfom. 1 iSeveda naagoče je bilo še \ /seeno, da je ljubka in krasna > [eaneta Coilzon, tovarisica Eli- \ te Buhtingove bolj priklenila s nladega gosta iz Arizone kot r tarna Eliza. Gotovo je bila Jea- t leta bolj krasna kot Eliza, in a la n imela nekoliko barvane črvi v Sebi — groza vsakemu 'I ifankeeju — pa bi se stotine r \nierikancev za njo potegova- t o. Jeaneta Corizon je bila * \čerka nekega evropskega na- s tilnika in neke terzerone. (Ter- s serona je hči belega očeta in nulatiitje.) Jeaneta je bila ka-cor druga 'hči v hiši Mr. Buh- « ? nga. Od rane mladosti je M1 * >i\ala pri njih, in bila skupno r t Elizo odgojena. I iNelkaj časa sem je Jeaneta r postala bolj resna kot prej, in * Eliaa jo je večkrat videla ka- 1 ko je slonela na oknu in pre- t mišljevala. Eliza je videla in opazila, da kadar je služabnica * naznanila prihod Alfonza, da r e Jeaneta najprvo zardela, po- t tem pobledela in nemirno ho- \ lila pO sobi gori in doli. Eliza r ie polagoma uganila, da je Jea- 5 leta zaljubljena v Alfonza, in * la Alfonzo tudi nekaj sluti o s em. r Tudi med Alfonzom in Elizo r t; bilo inre Richard nikdar o-nenjeno. Mladi dem Toledo je t' rstopil tekom poletja v neki v lewyorski polk, ki bi imel oditi z jroti jugu, in čudno, od' tejga s •asa ni nihče silneje govoril o ^ grozotah vojske kot Jeaneta i horizon, in vsak dan je molila, d la se vojskta čimprej neha. d •Predno bi odšel Alfonzo k 'i irmadi — Ralf je dobit po ču- d kem naključju pol leta dopust —• je hotel prirediti Mr. Buh- c i-ng večjo veselico. Sklenili so, r ia bodejo praznovali na doma- -rem vrtu pomladno veselico in v cabavo. n B;lo je zjutraj pred tem pnaz- -i rkom in zabavo, in Ralf Petov t e ležal še vedno v postelji« da- p ;i je bil že zbujen. Ptipnišljeval d e, če bo mogoče dobiti na za- d >avi priliko se približati Elizi i; n ji zvabiti kako, četudi ne od- n očilno, pa vsaj prijazno bese- s k), katere bi se lahko oprijel in li Jclepal, da Eliza še ni odločno s Klklonila mogoče zveze z njim. č l napol odprtimi očmi se je u »vil s takimi mislimi, ko'za- p ruje naenkrat sredi sobe kora- s te. Toda mesto sluiabnika, ka- s enega je pričakoval, vidi v sobi si starega, črno oblečenega možat b > katerem se je temno spomin- si al, da ga je svoje dnij že nekje s Irugje videl. Bil je Edmond si 3antes. v RaH odpre oči in s težavo C ine: "Kdo 6te vi? Kaj hoče-tV' Potem se pa napol 4vigne ei v postelji in sumljivo ogleduje starca. "Ime mi je Edmond Dan-tes," odvrne starec. "Mogoče ste to ime že kdaj prej slišali?" Gotovo je Ralf že čul to ime. iPopnal je razmere med Ofentesom, Bfuhtingom in Eve-rettom. I "Oprostite," reče Ralf, "ker vas tako sprejmem, toda prišli ste tako nepričakovano. Kje pa je bil moj sluga?" | "V predsobi ni bilo nikogar/' odvrne Dantes. "In tudi če bil kdo, bi .ga poslal proč, ker moj namen je samo z vami govoriti." '^Cudim se, da mi nista Mr. Bulltting in Everett še ničesar povedala, da ste v New Yor-ku," zakliče Ralf, lici od čudnega starca ničesar. ddbreg$ ni pričakoval. ^ "Prišel sem, v New York," odvrne Dantes, "da govorim samo z vami in nikomur drugim. Ali verujete na pozemelj-sko ali posmrtno pravico?" 4*Kaj pomeni to vprašanje?" vzklikne Ralf ves bled in nehote zgrabi za driaj zvonca ob robu postelj«. Kajti ta mož ni bil pri pravi pameti, ali pa je prihajal glede kake zadeve, o ,kateri nihče ne bi smel ničesar vedeti. S pogledom išče Ralf svoj revolver, ki bi moral biti na nočni mizi, toda je zginil od-tam. Ali ga Ralf ni tja položil, ali pa ga je tujec umaknil. "Predno vam odgovorim, Mr. Dantes," zakliče precej silno, "dovolite, da se vsaj za potrebo oblečcm. Nerad se pogovarjam v postelji. Ali hočete stopiti za nekaj trenutkov v sosednjo sobo?" "Ne!" odvrne starec mimo. "Ostanite lojer ste. Prišel sem, da vam skažem uslugo, zato ni treba nobenih posebnih forrnal-nostij. Vi ste moriiec Richarda Everetta. Ali se hočete untak-tt ti tožbi glede umora ali jo hočete počakati v New Yorku ? To je vprašanje, katero vam moram predložiti." ., Nemogoče je popisati, kakšne misli so švigale ob tem trenutku po Ralfovi glavi. Obtožba je padla kot blisk nad njegovo glavo- Kaj ve starec o umoru? Kje je zvedel za deistvai* Za pol minute zgubi njegov duh vso zavest, le omahujoče se stegnejfj njegova roka proti revolverju, katerega pa ne mo- i re doseči. ~ "Gospod," zdihne konečuj s testom glasom, "dovolite m', da vam povem, da mi vaša n*v- • zočnost nikakor ni ljuba, in da ste se najbrž zmotili v osci i Vi govorite o nekemu morilcu Rkharda? Kdo je to? Ml ga že dolgo iščemo. Saj menda vendar veste, da sem bil njegov najboljši Ati ste vi vidno pri zdravi pameti?" "Upam, Bog mi je pričo." odvrne Dantes resno. "Toda , ne govorimo preveč. Jaz vem — in s tem ni rečeno, da drugi vedo — torej jaz vem, da ste vi < na preriji blizu Liberty planta- i •že streljali na svojega prija- i telja Richarda, zahrbtno, lo-povsko. Jaz vem, da ste Richarda, kateremu se je kot po čuu dežu posrečilo oteti se smrti, i izročili v Providence sodniku 1 nebelov južnih držav, in da ste : se tako s strašno izdajo znebi- < li moža, ki vam nikdar niti; lasu na glavi ni skrivil. Ali ho- 1 čete torej tu čakati obtožbe na I umor, ali hočete New York za- < pustiti in se podati v drugi del j sveta, kjer ,sev bodete kesali svojih zločinov in skušali po- : stati dober član človeške drui- < bc? Vprašanje je kratko in ja- j sno. Dokaze umora imam v j svojW rolcah. Toda nasprotnik < sem smrtne kazni, katero goto- < vo dobite, če ostanete tukaj. ] Odločite se Intro." j Torej je dobil Richard vie- < eno priliko, da je s ko« govo- , ■«>S< i, > .•4. ■ 'jiv . ."i -f •ttu** refctu že povedali, kakšno sumi- \ m?" j "Drilte se mojih besed," od- T vrne Dantes. /'Prišel sem, da g vas svarim. Zginite iz New t Yorka in lloesajte se v kakem t drugem delu sveta svojih straš- v ■nih zločinov. Pustim vam štirinajst dnij časa. tAko .tekom danes štirinajst dnij še niste odpotovali, tedaj nastopim jaz kot javjhi tožnik proti vam, kakor sem sedaj prišel k vam, da 1; vas svarim. Poleg tega stavim ii pa še 5pog°j, da zapustite New York kot siromašen mož, in si morate pozneje zaslužiti svoj ^ kruh v potu svojega obraza, če j hočete živeti. Pozneje vas bom. našel povsod, kakor sem vas * našel v New Yorku." "Mlož, vi ste blazni," zakri- " čt Ralf, katerega je stresla gro- Sl za. "Meni je le znano, da je ubogi Richard izginil, oni, floate- Jj rega sem videl v Providence, 2 ni ..bil Richard, pač pa goljuf —" Cl "Vi veste, kaj se je u zgodilo!"' (ga prek ne Dantes. s< "Samif ste odgovorni za svojo « prihodnjost. Čuvajte se, da-spolnete. kar sem vam ukazal." In ftarec koraka proti vratom. * (Ralf potegne za zvonec in J skoči) postelje. jPri oknu po- " gleda preko zastrov na cesto. Dantesa vidi stopiti v voz, ki je -čakal nanj pred hišo. "John!" »zakliče slugi, ki i pravkar pride v sobo. "Za tem ; vozom, takoj, jaz moram zve- j deti, k»m pelje!" Sluga takoj odhiti. Ralf gleda za vozom, ki zavije v stran- i sko ulico. Potem pa pade na stol. Ves se trese po životu, j Naenkrat pa plane kvišku, hiti v sosednjo sobo, zgrabi za ste- ; klenico ruma in pije v dolgh požitkihV Potem pa se zopet splazi v postelj. - Velikanska količina ruma je \ delovala. Njegov obraz posta- 4 ne rudeč, njegove oči dobijo 1 steklen pogled in roke vihti in | maha okoli sebe. Tako sedi v I svoji postelji, doCcler se ne vr« H ne sluiga. "Kaj si zvedel?" "Nemogoče j«; bilo, gospod J kapitan; vozu slediti. "Vozil je I tako hifro, da jaz s svojim vo- 1 zom ui^tem mogel zasledovati." I "M poznaš moža?" "Ne, toda dozdeva se mi, da I sem ga parkrat v dtužtfi Mr. I Everetta videl." "Dobro, če ga še enkrat opa- J ziš, sledi mu. Pusti V6e drugo j in sledi mu. Tisoč dolarjev do- j bfš, če mi moreš naznaniti, kje m stanuje?^ "Potrudil se bom, gospod ka- S pitan." "In zakraj si ga pustil v so- tt bo?" nadaljuje Ralf. "Okdaj smejo tuje osebe ol) taki uri v • mojo spalno sobo? Ljudje, ki Jj me hočejo moriti! Odgovori, ^ opovf" Jg 1 "Pravični Bog, šel sem po K ivežo vddo," -odvrne sluga. S "Nikdar se še ni zgodilo, da I t>i tujec prišel sem. In tako ča- lF stitljnvo je gledal!"' "Častitljivo — zlodja, mori- fi ec je, zapatni morilec," zakli- g be Ralf. "Kjf r ga opaziš, pokli- G ii policij|>, — ne, pokliči mene i ajpo! In predvsem moraš po- 1 Evecfeti, če ta mo® zalhaja k J Birhting^vtm in Everettu? Ne- ] /aren mdl je, in palziti se ga || noramo. Pusti me sedaj še eno U iro spati, naznani v pisarni, da J se ne poČtatim dobro in da pri- I lem kasneje." Sluga odide. Ralf se pa za- I rije v odejo, kjer pa ni mogel I ddržati. Skk)6i fz postelje, se I >bleče in konaka po stanovan- I u semintja. Kje je ta mož zvedel vse to? J Le vprašuje Ralf. Alfonzo mu fl e lahko pripovedal, kar je sU- J »al od Richarda glede Liberty | »lantaže, toda kje je mogel zve- R teti, kar se je vršilo v Provi- I knee? Ta norec, ta blazneš, ta ^ K * f 1 I I t«brk silnn nIrrt 'Hvtffnil TkrrktJ I njcoiu ? j ic "tj roje * Jc * ' I chard izdal svojega moriloa, to-j bo°vJjene] pr^avljici ? B^tingJ Everett, Eliza? Ne, ti ne smejo vrjeti. Z divjim ponosom bol pobil tesra o1>rekljivca, ki je prišel iz Toledo! In če bi mu bilo treba stotisoče umorov zvrši-H, da zakrije ta umor, ne bi se uetrašil! Dalje prihodnjič. ---O — ; Nemško gledališče v Ljubljani ne bo v letošnji sezoni imelo nobenih predstav. Brata okiadel. Brezposedlm delavec, Š61etnii Ciril Kordež iz šent Jurja je s tovarišem Lov. Drmoto iz Stare Loke, vlomil v stanovanje svojega lastnega 'bratu, poklicanega k vojakom, in pokradel več stvari. Drmoto so 'ie zaprli. Vlom. Maks Rcteman iz Ljir-bljane in Florjan Verhunc iz Železnikov sta blizu- Radovlji- i ce vlomila v kmetsko hišo in ; ukradla hraniino knjižico, gk- : sečo se na nia več tisoč kron, 1 l^-- jjk j J. -.T I I avtomobil It ei/vu»nc* rwl T T | . '^^SvT. . .Wg-y. i " * « ' ( , . ■ ci je bil tudi podčastnik 27. do-mobran. polka Kumer, k* je prinesel s seboj rusko puško, 40 piutšk, ki jih je zaplenil, je izročil vojašk ioblasti. ^^ V Zagreb so pripeljali 60 srbskih ujetnikov, največ četašev, kii so bili v ujeti pri Mttfrovici, nekateri pa tudi v Bosni- Cetaši so zelo izmučeni in izstradani. Večja množica, ki je spremljala ta" transport, je demonstr> tula proti Srbiji in proti Srbskemu kralju. V Budimpešto so pripeljali 16 ruskih topdv, zavojevanih nra gališkO ru»kih bojiščih ter jih razstavil pred parlamentom, kjer s1 jih je ogledala velikanska množjda. INbvi ranjenci v Ljubljani. 14 sept. zjutraj so pripeljali v Ljnbljano zopet 62 ranjencev, zvečer pa io, 15. sept. zjutraj 28. Transport ranjencev, ki je bil napovedan za soboto pono- J^ DORR E. WARNER, M m KANDIDAT ZA SODNIKA ^^ COMMON PLEAS COURT iSK^Swvw*" <~YS. Ea«l»pravic«mm, jenjecovo getlo. JOSEPH C. BLOCH, KANDIDAT ZA SODNIKA Common Plea« Court Za dveletni termin Slovenci, volite za nJega. I OSttCmi, jHM^KJ r ' ' igiit:-;! ; -S '-.i ."'i , r'^jf ^ . Bi ''B S II: ^EWIHBy I HI ^H^^ rk I RniT--«Jml U v h V—I D vrsto glasovifjev in razpro- | O gredo po...............$2, D § K! $ 1951 a $395 nhiet pum . $295 f m V In mnogo'dragih po znila- j X Ti^lasovirji s > t finem • olo- A 8 po teb cen« h in vi morate pri t»- I g koj dati jih oglejte- ne iakajt*, D X dokler ram ravi o kdo iapred no«a J H imeli. D * Piano Dept. 4 nadstropje ¥ || 1 —. ■ . " 11 1 " " ' :ss==sm*QkA rBRE7 USPEHA . PiiMw wrtnH m——■ L Kadarkoli nimate uspeha, ne dolžite usode. Poskusite preiskati vzrok za neuspeh,'in čudili se bodete, ko bodete videli, kolikokrat je bila vaia kastna krivda. Vselej odstranite vzrok in ogibajte ae jih v prihodnjostL Če vaie zdravje ni v redu, ali se prebavljalni organi slabi, in Če vam zdravila niso pomagala, poskusite TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO Id bo redkokdaj ostalo brez uspeha. Je zanesljivo zdravilo pri prebav-Ijalnih teškočah, ker popolnoma sčisti^elo in prežene nečisto snov ter utrdi telesne dele, da so sposobni spolnovati svoje dolžnosti brez pomoči . • r. , . ■ ■ ■ ■ ■ -XI TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENEK OKUS IN DELUJE HITRO IN ODLOČILNO. • ' ''"'i'A . --StetV': ■ ''.' * rtaR i"-" % 'v j ''.SKSHS Rabite je, kadarkoli nimate apedta, kadar ste zaprti in trpite na posledicah tega, koli imate bolečine v spodnjih delih telesa, ima« te raaladiio ali druge slične nenrilike. s Sls p KEMIČNI IZDELO 1333-39 So. AiUand Ave. Chicago, m. p4 trdih jtikpi^iužu ^fitese ) i