Horace G. Lunt, »Attempt at a Generative Description of the Slovene Verb« [=Poskusen generativni opis slovenskega glagola]. Izšlo na straneh 133-87 dela: Rado L. Lenček, THE VERB PATTERN OF CONTEMPORARY STANDARD SLOVENE [ = Zgradba glagolskih oblik v današnji knjižni slo- venščini]. Bibliotheca slavica. Založil Otto Harrassowitz. Wiesbaden, 1966. Slovenci se lahko pohvalimo s tem, da smo že v prvem desetletju po na- stanku zdaj tako pomembne jezikoslovne smeri, imenovane TRANSFOR- MACIJSKA GENERATIVNA SLOVNICA, dobili prvo monografijo, pisano v duhu te šole: delo o fonologiji slovenskih glagolskih oblik, ki ga je spisal harvardski univerzitetni profesor Horace G. Lunt in ga posvetil znanemu jezikoslovcu Romanu Jakobsonu ob njegovi sedemdesetletnici. - Na to delo se bomo v pričujočem prispevku sklicevali z imenom Poskus. Namen tega prikaza je predvsem olajšati branje Poskusa. Vse (malošte- vilne) kritične opazke so izrečene z občejezikoslovnih stališč. Strokovno oceno - to vključuje prevero gradiva pa primerjavo z drugimi obdelavami in zgodovinsko razlago iste snovi - prepuščamo slovenistom. l. Snov Poskusa sodi v t. i. FONOLOŠKO komponento generativne slov- nice. To komponento pojmujejo kot avtomat (v kibernetičnem smislu tega izraza), ki se »hrani« s t. i. FONOLOŠKIMI ZAPISI stavkov. V avtomatu so v natančno določenem zaporedju nanizana FONOLOŠKA PRAVILA. Ta delu- jejo takole: prvo fonološko. pravilo obdeluje fonološke zapise stavkov, drugo fonološko pravilo pa obdeluje zapise, ki jih dobi od prvega. Vobče velja: vsako fonološko pravilo Pn obdeluje zapise, ki jih dobiva od fonološkega pravila Pn-i· Zadnje fonološko pravilo avtomata daje iz rok to, kar avtomat »izloča«, namreč FONETičNE ZAPISE stavkov v predpisani univerzalni fo- netični transkripciji. Tako fonološka komponenta izpolnjuje svojo nalogo - podeljevati fonetično interpretacijo sintaktično in pomensko že interpreti- ranim stavkom. Vsak fonološki zapis stavka· je brez ostanka sestavljen iz fonoloških za- pisov BESED. (Fonološki zapisi besed se v Poskusu imenujejo UNDERLYING FORMS.) V doslej priobčer1ih fonoloških komponentah slovnic se fonološka p:mvila delijo na taka, ki predelujejo zgolj besede ali dele besed, in na taka, ki predelujejo tudi/samo zapise, večje od besed in kajpak manjše od stavkov. V Poskusu je govor samo o prvi vrsti fonoloških pravil. V ponazoritev naj kratko pokažemo, kako izdela fonološka komponenta fonetični zapis nedoločnika kositi in deležniške oblike kosil (Poskus str. 151). Pri izdelavi teh oblik sodelujejo predvsem pravila PC7 (PC = pocikličen, o 121 Linguistica X/ 1 tem glej spodaj § 3), PC8 in PClO. Pravilo PC7 pretvori vsak /1/ in /v/ v /w/, in sicer na koncu besede in pred soglasnikom iste besede. Pravilo PC8 zbriše naglasna znamenja v besedi razen najbolj desnega. Pravilo PClO pretvori preostalo naglasno znamenje v znamenje besednega naglasa. Torej: fonološki zapis k'os + 'i + ti PC7 PC8 kos + 'i + ti PClO kos + i + ti k'os + 'i + 1 k'os + 'i + w kos+ 'i + w kos+ i + w Zakaj je potrebno razločevati med fonološkimi in fonetičnimi zapisi? Na to mora kajpak odgovoriti jezikovna teorija, ne slovenska slovnica,,zato vpra- šanje v Poskusu sploh ni obravnavano. Bralcu, ki ga zadeva zanima, priporo- čamo zlasti delo: N. Chomsky in M. Halle, SOUND PATTERN OF ENGLISH, založba Harper and Row, New York, 1968 (v nadaljnjem se sklicujemo na to knjigo z oznako SPE). Tu lahko podamo le kratko pojasnilo. V slovnici je treba pokazati, kaj je v jeziku pravilno in kaj ne. V jeziku je vse pravilno napovedljivo. To vrsto pravilnosti je mogoče formalno izraziti na nešteto načinov, eden teh je sedanja zgradba fonološke komponente v generativni slovnici: vse, kar je v fonologiji jezika nenapovedljivo, je izraženo v fono- loških zapisih in s prijemi za izjeme, pravila pa izražajo napovedljivo. Primer: zadnji glas slovenske oblike grad se izgovarja nezveneče Cmedbesedni sandhi zanemarjamo); pred sklonili - ta se pri grad začenjajo s samoglasniki - pa se isti glas izgovarja zveneče. Na fonetični ravni torej menjava [t] ,..., [d]; še natančneje, zobniški zapornik je enkrat zveneč, drugič nezveneč. Razzve- nitev je v tem primeru, ki je le eden mnogih, napovedljiva: vsak zobniški zapornik je namreč nezveneč pred odmorom ali nezvenečim soglasnikom iste besede, sicer je zveneč. Fonološka komponenta izrazi to takple: fonološki zapis imenovalnika/tožilnika grad se ne glasi /grat/, temveč /grad/ (razen v preglednicah izpeljav bomo nefonetične zapise stavljali med poševne okle- paje); med fonološkimi pravili pa eno spremeni oznako [ + zveneč] v [ - zve- neč] v že omenjenih okoljih. Napovedljivost je nujna lastnost jezikovne pravilnosti - ni pa zadostna! V tem grmu tiči velik zajec, saj bi radi vedeli, kakšna je LINGVISTičNO RELEVANTNA napovedljivost ali - bolj po domače - kako različni smejo biti fonološki zapisi od fonetičnih. To vprašanje je bilo resno zastavljeno šele v letih po izidu Poskusa in pravega odgovora še ni. Vsekakor je zdravo izhajati iz t. i. ZAHTEVE PO FONETIČNEM REALIZMU: fonološki zapisi naj bodo kar se da podobni fonetičnim. To nam na primer pri izbiranju med /J!;,ot/ in /kod/, tema mogočima fonološkima zapisoma veznika (ne samostalnika!) kot, olajša odločitev za /kot/. žal pa je zahteva po fonetičnem realizmu za zdaj izražena tako splošno, da še ne more pomagati izbirati med resnično zanimivimi konkurenčnimi fonološkimi zapisi. Poglejmo na- slednje. Koren glagola molčati je v Poskusu fonološko zapisan /mik/. Pu- stimo vprašanje, zakaj ne /ow/ namesto /1/, o čemer v Poskusu ni pojasnila. Zanima nas, zakaj /k/, ne /č/, saj se [č] izgovarja v vseh oblikah glagola molčati. Fonem /k/ je vnešen v fonološki zapis /mik/ zaradi besedotvornih 122 Janez Orešnik sorodnikov kot m6lk, umolkniti ipd. Tu je vir težav. Nesporno je, da so člani besedne družine, v kateri je beseda X, lahko soudeleženi v izpeljavi izgovora besede X iz njenega fonološkega zapisa v tem smislu, da deluje eno ali več fonoloških pravil na en način, če ima beseda X take in take besedo- tvorne sorodnike (npr. zlasti tako in tako besedotvorno podstavo), in spet drugače, če beseda X nima takih sorodnikov. Npr. angleški korenski samostalniki kot effort· 'napor' imajo besedni naglas na prvem zlogu, na drugem zlogu pa ni naglasa in je zato samoglasnik tega zloga povsem oslabel: ['efat]. če pa je ob taki besedi besedotvorna podstava z besednim naglasom na drugem zlogu, ima sicer samostalniška izpeljanka glavni besedni naglas na prvem zlogu, kot effort, drugi zlog pa ne oslabi, temveč ohrani »polni« samoglasnik podstave. Taka beseda je samostalnik export ['ekspo:t] 'izvoz' (ne ['ekspat]), katerega podstava je glagol export [iks'po:t] 'izvažati'. Glej SPE str. 36-38, 96. Primeri, kot je pravkar navedeni angleški, pričajo, da je treba vključiti v fonološko teorijo tako ali drugače formalizirano naslednjo formulacijo: »če obstaja besedotvorni sorodnik s takimi in takimi lastnostmi, stori to in to, sicer ne.« Nika.kor pa nimamo pravice do veliko ostrejše hipoteze, da lahko besedotvorni sorodniki besede X vplivajo na sestavo fonološkega zapisa besede X - da je torej dovoljeno v fonološkem zapisu glagola molčati zaradi besed kot m6lk zapisati /k/ namesto /č/. A prav to je bilo dovoljeno v času, ko je nastal Poskus, in tudi v času, ko je izšel SPE. Posledica je, da so ne- kateri fonološki zapisi v Posh,"11.su dokaj odmaknjeni od fonetičnih danosti in da so fonološka pravila, ki jih je bilo treba poklicati na pomoč, da bi take fonološke zapise predelala v tem prirejene, empirično ustrezne zapise izgo- varjave, vsaj z vidika dobesedno razumljenega fonetičnega realizma manj sprejemljiva. Pisec Poskusa je še smel upati, da bo v bližnji prihodnosti uspelo DOKAZATI, da je dovoljeno/treba besedotvorne sorodnike upoštevati tudi v fonoloških zapisih, mi pa, ki smo medtem doživeli izid knjige SPE, ki je vsa v znamenju takega pojmovanja in se obilno ukvarja tudi z jezikovno teorijo, o čem takem dvomimo, kajti v SPE ni zaželenega dokaza. Zato slej ko prej ostaja naloga, da je treba vsak odmik od izgovarjave v fonoloških zapisih utemeljiti brez sklicevanja ali tihega pristajanja na upoštevanje bese- dotvornih sorodnikov pri sestavljanju fonoloških zapisov. Pisec Poskusa se je problema jasno zavedal, saj pravi na str. 142, kjer omenja težave s fono- loškimi zapisi korenov: »Nazadnje se bo mogoče pokazalo, da je najboljša rešitev vseh teh vprašanj v vrnitvi k tradicionalni ločitvi oblikoslovja od besedotvorja, vendar naj ponovim, da se mi zdi vredno raziskovati, kaj sledi iz poskusov, da bi ju združili.« Iz Poskusa vidimo, da sledi iz takega zdru- ževanja dokajšnja abstraktnost nekaterih fonoloških zapisov in nekaterih fonoloških pravil, ne vemo pa še, ali je tolika stopnja »nefonetičnosti« tudi NUJNA. S pravkar povedanim je ozko povezan pojem supletivizma. Nesporno je, da supletivizma ni na primer v spregi glagola kositi, da pa so supletivne tvorbe v spregi glagola iti (prim. grem, šel itd.). Med tema skrajnostma je brez števila prehodnih primerov, za katere pogrešamo načelno merilo su- pletivnega. Primer: v spregi glagola klati, k6ljem opažamo na fonetični ravni 123 Linguistica X/1 menjavanje kla- ,.., -k6l-. Je to supletivno ali je treba izhajati iz enega fono- loškega zapisa in formulirati fonološka pravila, ki iz edinega vira izdelajo kla- in k6l-? Menjavanje opažamo tudi v spregi glagolov kot kupovati, ku- pujem: na fonetični ravni -ova-,.., -uj-. Je to supletivno ali ne? Pisec Poskusa (str. 184) nastavlja pri klati fonološka zapisa /kal/ (ki preide s pripono /a/ v kla-) in /kol/. Ker v Poskusu ni pravila, ki bi izvajalo /kol/ iz /kal/ ali narobe, štejemo tvorbi /kol/ in /kal/ za supletivni in v tem duhu nadalju- jemo razmišljanje. Pri kupovati izhaja Poskus (str. 162-63) iz enega fono- loškega zapisa pripone, namreč /owa/; fonološka pravila predelajo /owa/ v -uj-, če sledi sedanjiška pripona /e/: fonološki zapis P4 P5 P7eB owa+ e owj + e uwj +e uj + e Od uporabljenih pravil je P5 postulirano zgolj zaradi glagolov kot ku- povati: v Poskusu je obravnavano samo v zvezi s temi in malo verjetno je, da potrebuje slovenska fonologija to pravilo zunaj glagolskih oblik. Vpra- šamo: zakaj se je pisec Poskuse pri brezpriponskem glagolu klati odločil za supletivizem, pri glagolski priponi v kupovati pa za pravilno menjavo -ova- ,.., -uj-? Na to še ,ni odgovora - kot rečeno, ne v prvi vrsti po krivdi pisca Poskusa, temveč ker je tako stanje fonološke vede. 2. l. Vsak fonološki zapis slovenskih glagolskih oblik vsebuje po Poskusu morebitno predpono (eno ali več), koren, glagolsko pripono (razen če je glagol brezpriponski), morebitno nesklepno obrazilo (sem sodijo na primer sedanjiške in velelniška pripona) in končnico (med te gredo na primer sklo- nila in osebila). Splošni izraz za take dele oblik je MORF. Primer: fonološki zapis oblike zaverovana je /za-w~r + 'ow'a + n + a/ (str.162); zapis vsebuje pet morfov: /za/ je predpona, /w~r/ je koren, /'ow'a/ je glagolska pripona, jn/ je nesklepno obrazilo trpnega deležnika, /a/ je . končnica, /-/ in / + / sta mejni znamenji. 2. 2. Segmentom morfov pravimo tu FONEMI, v Poskusu pa so to MOR- PHOPHONEMES. (Izrazi kot FONEM in FONOLOŠKI nimajo v naši rabi nič skupnega s klasičnim naukom o fonemih!) V Poskusu so našteti nasled- nji fonemi slovenskega knjižnega jezika: dolgi samoglasniki /i s + 'i +ti/ kositi. (Ta ostrivec ni isti kot ostrivec, ki označuje v večini fonetičnih zapisov mesto besednega naglasa!) Naglasno pravilo A2 zbriše v takih primerih vsa naglasna znamenja v besedi desno od najbolj levega ostrivca, tako da dobimo /k(>s + i +ti/,, kar je že pravi fonetični izid, kar zadeva besedni naglas. (Seveda mora A2 delovati pred pravilom PC8, kajti le-to bi sicer zbrisalo ostrivec! Pred A2 pa deluje Al, ki prepreči, da A2 ne bi zbrisal ostrivca na končnici /U in na obrazilu Nč,..., (>č/ deležnikov seda- njega časa.) Včasih tudi nekatere glagolske pripone ne dovoljujejo za sabo visokih tonov. V takih primerih so v Poskusu označene z ostrivcem nad samoglas- nikom. Primer: v fonološkem zapisu osnove ijevskega glagola kositi na gla- golski priponi ni .zapisan ostrivec (/k(>s + 'i/), v fonološkem zapisu osnove prav tako ijevskega glagola nositi pa je (/n'os + i/). Le delno se da napo- vedati, kdaj smejo kaki glagolski priponi slediti visoki toni in kdaj ne: na primer če je koren glagola označen z ostrivcem, glagolska pripona gotovo ni, in narobe; glagolski priponi /f!/ in /owa/ ne omejujeta visokega tona; če je v fonološkem zapisu glagolska pripona /nq/, je nujno ostrivec na njej ali na korenu - itd. Nadaljnji zapletljaji so v zvezi z odprtostjo in dolžino poudarjenih e in o. če je v fonološkem zapisu nastavljen dolg samoglasnik, /f;/ ali /9/, je ta pod fonetičnim poudarkom dolg in ozek, npr. k6siti iz /k{)s + 'i +ti/. če je v fonološkem zapisu vpisan kratek samoglasnik, /e/ ali /o/, je ta pod fonetičnim poudarkom širok, glede dolžine pa velja: v zadnjem zlogu besede ostane glas kratek, v drugih zlogih se podaljša; npr. fonološki zapis trpnega deležnika /k'os + 'i +'en/ konča na fonetični ravni kot košen, ustrezna ob- lika ženskega spola /k'os + 'i + 'en + a/ pa se izide v košena, za kar poskrbi pravilo PCllb. A tudi fonološko kratki samoglasniki so v izreki včasih ozki. Znani taki primeri so 1) nekatere oblike glagolov premičnega naglasnega tipa: nosi, nošen (:nosil - oblike, dodane v oklepaju, kažejo običajnejši izgovor fonološko kratkega samoglasnika), krene, okrenjen (:krenil), češe (:česal); 2) deležniki na -l ijevskih oksitonskih glagolov s predpono, kadar je l zadnji segment v besedi: pokosil (:pokosi); 3) deležniki na -Z nekaterih brezpripon- skih oksitonskih glagolov, kadar je l zadnji segment v besedi: vedel (:vede), rekel (:reče). - To stanje se doseže s pravili A3, A4, A5a in PC9. Prva tri pravila podelijo kratkim samoglasnikom, ki naj bi bili v izreki zaprti, na- glasno znamenje ", pravilo PC9 podaljšuje in oži /e o a/ v /f! Q a/, če so ti samoglasmki označeni z znamenjem ". (V formulaciji pravila PC9 na str. 149 Poskusa bi pred neenačajem pod e in o ne smelo biti pik!) Tako je za- gotovljen zaželeni fonetični izid. Znamenje " se s pravilom PClO spremeni v znamenje besednega naglasa. Dokaj neprisiljeno je v Poskusu poskrbljeno za naglasne premene kot nositi proti nosim, in sicer izhajaje iz fonoloških zapisov, v katerih ni na- glasnih menjav: 126 fonološki zapis A2 Pll A4 PCB PC9 PClO Janez Orešnik n'os + i +ti nos+ i +ti nos+i+ti nositi n'os + i + 'i + m n'os + i + i + m n'os + i +m n"os + i + m n"qs + i + m nl)s+i+m n6sim· (Vsa pravila, uporabljena v teh izpeljavah, so opisana drugod v pričujo­ čem prikazu.) Bistvena je v tej zvezi zgradba sedanjiške osnove; iz podatkov v § 2.1 zgoraj sledi, da je le-ta enaka glagolski, PODALJŠANI za sedanjiško pripono. V izpeljavi oblike n6sim zbriše sedanjiška pripona glagolsko in njen ostrivec s pravilom Pll in tako zagotovi besedni naglas na edinem pre- ostalem naglašljivem samoglasniku, namreč na korenskem. 3. Končno naj spregovorimo še o velelnikih. Ti so najbolj zapletene gla- golske oblike slovenskega knjižnega jezika - sodeč po pripomočkih, ki jih ima Poskus posebej zanje. Vsak fonološki zapis velelnika -se začenja s sedanjiško osnovo, obdano z okroglimi oklepaji, sledi velelniška pripona /i/ (vedno z ostrivcem) in - zunaj ednine - :končnica, npr. /te/. Primer: /(k'up + 'ow'a + e) + i/ kup?lj, /(k'up + 'ow'a + e) + i +te/ kupujte (str. 163). Okrogli oklepaji naznanjajo, da se uporabljajo v izpeljavi teh besed nekatera fonološka pravila - namreč CIKLičNA - po krogih. Ciklična so v Poskusu nenaglasna pravila Pl do P14 in naglasna pravila Al do A7. (Pravila, ki so na vrsti za cikličnimi~ so POCIK- LičNA; v Poskusu so taka pravila PCl do PC15.) Ciklična pravila delujejo takole: naj bo V(W(X)Y)Z 2 1 1 2 kjer so V, W, X, Y in Z morfi (po eden ali več), fonološki zapis neke besede. številke pod oklepaji smo dodali tu za pomoč pri razlagi; oklepaji z enakimi številkami gredo skupaj. Kadar opisujemo sestav besed, kot je zgornja, pra- vimo, da je oklenjeno VLOžENO v oklepajoče. Ciklična pravila obdelajo najprej samo najgloblje vloženi del X. Ko je ta prvi krog mimo, se po dogovoru oklepaja štev. 1 samodejno zbrišeta. Tako postane WXY najgloblje vloženi del besede. Vsa ciklična pravila delujejo zdaj na WXY in tako opravijo drugi krog. Nato se zbrišeta oklepaja štev. 2. Ta postopek bi se ponavljal, dokler bi bilo kaj vloženih delov. Ker je v našem primeru vloženih delov. že zmanjkalo, obdelajo ciklična pravila sall1o· še celo besedo VWXYZ, kar se šteje za tretji krog. (Zatem nastopijo pociklična pravila, ki delujejo seveda neciklično, na celo besedo.) žal je tolika moč modela izkoriščena le pri izdelovanju velelnikov, in še tu le delno: ni fonološkega zapisa, pri obdelovanju katerega bi morala ciklična fonološka pravila ubrati več ko dva kroga; resnične uponabe pravil v OBEH krogih iste izpeljave je sorazmerno malo - pisec Poskusa sam ugo- 127 tavlja, da je na primer med naglasnimi pravili tako le pravilo A2 (str. 154). Zelo malo je t. i. ODLOČILNIH primerov. Odločilni so v tej zvezi fonološki zapisi, iz katerih fonološka komponenta ne izdela zaželenih zapisov izgo- vora, če v teh fonoloških zapisih izpustimo oklepaje, in torej pravila upo- rabimo neciklično, ostalo pa pustimo nespremenjeno. V tem smislu so od- ločilni samo množinski velelniki kot nosite, krenite (zgolj ta naglasni tip samo teh dveh glagolskih vrst), edninski kot nosi in kreni pa le, če se na- glasno pravilo A6 razume tako, da mora biti med razveljavljanjem naglasnega znamenja " velelniška pripona še vedno zaznamovana z ostrivcem. Vendar ~je mogoče tudi odločilne primere »ozdraviti« z določbo, da se pri izdelovanju teh oblik izjemoma preskoči naglasno pravilo A2. (Ne da se pa te določbe razširiti na VSE velelnike!) Taka rešitev je v skladu s formalnimi prijemi, ki so sicer uporabljeni v Poskusu. V ponazoritev navajamo izpeljavi velelnikov nosite in krenite iz fonološ- kih zapisov Poskusa (str. 152, 158), -vendar brez oklepajev in. s skokom čez pravilo A2, ki briše naglasna znamenja desno od prvega ostrivca v besedi. Pravilo Pll briše samoglasnik pred samoglasnikom iste besede; v naših izpe- ljavah deluje dvakrat zapored, kar fonološka teorija dovoljuje in kar še ni simptom cikličnosti. Naglasno pravilo A4 podeljuje naglasno znamenje " sa- moglasnikom v morfih, za katerimi sta zaradi kakega prejšnjega pravila (npr. Pll) zginila ostrivec in samoglasnik prvega sosednega morfa v isti besedi. Pravilo A6 razveljavlja delovanje pravila A4 v velelnikih, tj. vzpo- stavlja v zapisih stanje, ki je bilo pred delovanjem pravila A4. Posebej bodi opozorjeno, da mora pravilo A2 delovati pred pravilom Pll, ne mogoče ob- ratno; glej izpeljavo oblike n6si na str. 152 Poskusa. fonološki zapis A2 Pll A4 A6 n'os + i + 'i + i + te n'os + i +te n"os + i +te nos+i+te nosite kr'e + n(> + e + i + te kr'e + n + i + te kr"e + n + i + te kre+n+i+te krenite Uporaba pravil po krogih je torej odveč. Ta izid je bil zaželen. Vnaprej bi namreč pričakovali, da določajo moč fonološke komponente razmere v osrednjih oblikah glagolskega in drugih morfoloških sestavov, razmere pri obrobnih oblikah, kot je velelnik, pa da delno sledijo iz pravil, nastavljenih zaradi razmer v osrednjih oblikah, delno pa da so pač, če so zapletene, izjemne, torej izražene s prijemi za izjeme. To »naravno« stanje je z odpravo krogov iz fonološke komponente Poskusa doseženo. Moti zdaj. samo še to, da sta kar dve od sedmih naglasnih pravil - A6 in A7 - vpeljani zgolj zaradi velelnikov. Bolje bi bilo, ko bi Poskus iste zadeve urejal na ravni fonoloških zapisov (že v fonoloških zapisih bi se lahko zapisalo, da je velelniška pripona edninskih velelnikov nenaglašljiva in kratka) in s prijemi za izjeme (na- glasni pravili A3 in A4 naj bi ne delovali v velelnikih). Isti prijemi za izjeme lahko poskrbijo tudi za morebitne izjeme izjem. S temi spremembami bi zadeve, o katerih je govor, prešle s področja napovedljivega v svet nenapo- 128 Janez Orešnik vedljivega/nemotiviranega, kar bi odražalo dejansko stanje v tisti izreki slo- venskega knjižnega jezika, ki pozna le nemuzikalen nag1as - in prav to izreko Poskus opisuje. - Ne vemo pa, kaj storiti po razveljavitvi pravil A6 in A7 z velelniki kot čakaj, za katere v sedanji verziji fonološke kompo- nente skrbi A7, in ne razumemo sklepne opazke o čakaj na str. 168, kjer beremo, da izvede prenos naglasa v tem velelniku pravilo A7 z mehanizmom, ki je že tako potreben za nekatere druge - ni povedano, za katere - primere. Seveda pa navzlic odpravi krogov iz izpeljav velelnikov še ni dokazano, da v fonološki komponenti slovenskega knjižnega jezika ni krogov. Mogoče so potrebni zaradi razmer v besedotvorju ali pa jih terja izreka z muzikalnim naglasom (o kateri zda.j uvodno z generativnega stališča M. Halle, »Remarks on Slavic Accentology«; Linguistic Inquiry II, 1971). To bodo - upajmo - pokazale prihodnje raziskave. 4. Pisec Poskusa je vložil v sestavljanje fonoloških zapisov in pravil velik ustvarjalni napor. Prikazal je več ko dvesto primerov in na videz ne- pregledno gradivo je uredil tako, da učinkuje dostopno. Tako je izdelal od- skočno desko za nadaljnje deio - tudi na naslednji višji kakovostni stopnji, ki bi bila v tem, da bi z raziskavami generativne fonologije slovenskega je- zika, knjižnega in narečij, prispevali novo v teorijo naravnih jezikov. Janez Orešn.ik 129