46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Nataša Polajnar Frelih Monštranca srebrarske in zlatarske delavnice "F. Harrach & Sohn" iz Münchna v cistercijanski opatiji v Stični v cistercijanski opatiji v Stični hranijo n\on- štranco iz leta 1908, delo znamenite srebrarske in zlatarske delavnice "F. Harrach & Sohn" iz Münchna.^ Monštranca od druge svetovne vojne, ko je bila močno poškodovana, ni več v uporabi, na ogled pa je bila ponovno postavljena letos, ko smo jo v Slovenskem verskem muzeju kot ekspo- nat uvrstili na jubilejno razstavo z naslovom "900 let cistercijanov in 100 let ponovne nase- litve stiske opatije".^ Monštranca žal ni več ohranjena v celoti, v samostanskem arhivu pa so o njej shranjeni naslednji zanimivi dokumenti: ori- ginalno pismo, ki ga je poslal tedanjemu stiškemu opatu Gerardu Maierju (1855 - 1926) srebrar in zla- tar Rudolf Harrach (1856 - 1921), originalni načrt monstrance z vsemi merami in fotografija konč- nega izdelka.2 Ker je na podlagi te dokumentacije moč rekonstruirati prvotni izgled omenjene mon- strance, želim to arhivsko gradivo v nadaljevanju natančneje predstaviti. 28. januarja leta 1908 je stiski opat Gerard Maier prejel od srebrarske in zlatarske delavnice Ustanovitelj zlatarske in srebrarske delavnice "F. Har- rach & Sohn" iz Münchna je bil Ferdinand Harrach (1821 - 1898). Svoje obrti se je ual v Miinchnu in na Dunaju. Leta 1851 je v Miinchnu pričel s samostojno zlatarsko in srebrarsko dejavnostjo. Za domači in tuji trg je izdeloval večje in manjše zlatarske izdelke, med njimi npr. relikviarij sv. Korbiniana za stolnico v Frei- singu (1863) in kovinski glavni oltar za Geltolfing pri Straubingu. S številnimi bronastimi in pozlačenimi deli je opremil tudi gradove kralja Ludvika II. Bavarskega - Linderhof, Neuschwanstein in Herrenchiemsee. Leta 1887 je Ferdinand Harrach prepustil svojo delavnico sinu Rudolfu (1856 - 1921), ki je nadaljeval z izdelo- vanjem cerkvenih posod in drugih zlatarskih in sre- brarskih izdelkov po lastnih in tujih predlogah (Ulrich Thieme, Felix Becker, Allgemeines Lexikon der bil- denden Künstler, XVI, Leipzig 1923, str. 53). Avtorja razstave sta zunanja sodelavca Hubert Patzelt in mag. France Baraga. Na ogled je ohranjeno arhivsko gradivo, številne fotografije, predmeti in knjige o delo- vanju samostana zadnjih sto let, devetsto let reda pa je predstavljenih predvsem s slikovnim gradivom. Razsta- va bo odprta predvidoma do konca leta 1998. Samostanski arhiv Stična, cerkvena oprema (III/9). Do- kumente iz samostanskega arhiva je za razstavo pri- pravil mag. France Baraga. "F. Harrach & Sohn K. B. Hof-Silberarbeiter & Ciseleur Atelier & Wekstätten Kirchlicher Gold- schmiedekunst" iz Münchna pismo, ki se v pro- stem prevodu glasi: Monštranca, delo srebrarske in zlatarske delavnice "F. Harrach & Sohn"iz Münchna, 1908, Cistercijanska opatija Stična, stanje iz leta 1998. Foto: Darja Srebnik. 89 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Kolorirana risba monstrance, 1908, Samostanski artiiv Stična. "Prečastiti gospod opat! Za dodeljeno naročilo monstrance (model Bösenreutin) se Vam vljudno zahvaljujem in vam pošiljam skice v 1/5 naravne velikosti. Vaša pre- častitost lahko iz tega razbere, da bo monštranca izgledala lepo in se ustrezno prilegala oltarni niši, na najožjem mestu a pa bo še 2,5 - 3 cm prostora. Dno, podij z obrobo, na katerem bo stala mon- štranca, bo za 8 cm izbočen, tako da bo mon- štranco na izvlečni polici b mogoče izvleči brez večjega dotikanja. Podstavek monstrance meri v globino 21,3 cm, kar ustreza globini niše. Za grb redovne hiše in družinski grb mislim nameniti prostor na polju na zadnji zunanji strani pod- stavka. Grbi bodo izdelani v zlatu in barvno emaj- lirani. Napis bo na notranjosti podstavka. Zaradi grbov bi prosil vašo prečastitost, kolikor je mogoče, da mi zaradi barvne emajliranosti posredujete barvno skico. Ljubo bi mi bilo, če posredujete tudi hosHjo, da bi se natančneje prilegala lunuli, ki bi bila tako izdelana po meri. Običajni premer hostije je največ 7 cm. Na podstavku monstrance bi na željo prečastitega gospoda župnika iz Bösenreutna v reliefih iz slonove kosti upodobil naslednje svetnike: 1. Žalostna Mati božja spredaj 2. Marijino oznanjenje zadaj 3. sv. Anton Padovanski levo 4. sv. Karel Boromejski desno. Tukaj lahko poljubno izberete tudi drugo mož- nost, ker bi se popolnoma prilagodil vašim pre- častitim željam in morebitnim svetnikom iz vašega reda. Če pride zadnje v poštev, bi prosil za posre- dovanje omenjenih skic. Monštranca je priprav- ljena za delo in bo pravočasno posredovana v vašo last. Na ugoden odgovor vljudno uslužen pod- pisani vaši prečastitosti v globoki ponižnosti poko- ren Rudolf Harrach."4 Srebrar in zlatar Rudolf Harrach je pismu pri- ložil kolorirano skico monstrance, postavljene v oltarno nišo.^ Monštranca je upodobljena s pred- nje strani, navedene so njene mere in razmerja glede na oltarno nišo, izrisan je tloris podstavka. Po končanem delu so monštranco še fotografirali, posnetek pa kaže, da se končni izdelek ni oddaljil "Hochwürdigsler herr Abl! Den Empfang des mir gütigst erteilten Auftrages Mon- stranz (Modell Bösenreutin) höflichst dankend be- stätigend sende ich Ew. (Euhre) Hochwürden anbei eine flüchtige Skizze 1/5 d. nat. Größe. Ew. Hochwürden belieben daraus zuersehen daß die Monstranz auffalend schön in die Altar Nische paßt und an die engsten Stelle a noch ein Raum von 2 1/2 - 3 cm frei bleibt, das Bodium auf dem die Monstranz zu stehen kommt, ragt noch 8 cm vor, so daß die Mon- stranz mit der großen Gesiem ausladung b wohl kaum in Berührung kommen wird. Monstranzfuß-Tiefe be- trägt 21,3 cm und wird auch hier das Bodiumtief genug sein. Das Ordens-haus u. Fammilienwappen gedenke ich in einem Feld außen am Fuße rückwärts in Gold Email- lierung (farbig) anzubringen, die Inschrift innen am Fuße Bezüglich der Wappen wäre ich Ew. Hochwürden dankbar, wenn ich hievon eine farbige Skizze wegen der Emaillierung erhalten könnte. Lieb wäre es mir ferners auch eine Hostie zu erhalten, damit die Lunula genau nach deren große gefertigt werden kann. Der übliche Durchmesser einer Hostie beträgt meistens 7 cm. Am Füße der Monstranz wurden auf Wunsch des hochwürd(ige) Herrn Pfarrers von Bösenreutin folgende Heilige als Reliefs in Elfenbein angebracht: 1. Schmerzhafte Mutter Gottes vorne 2. Verkündigung Maria rückwärts 3. Hl. Antonius von Padua links 4. Hl. Carl Baromäus rechts hier kann nach belieben auch eine andere Wahl ge- troffen werden ganz wie es Ew. Hochwürden wün- schen ewent(uell) Heilige aus Ihrem Orden. Wenn letzt- eres der Fall bitte ich um Zusendung der betr. Bildchen. Die Monstranz ist bereits in Arbeit und wird rechtzeitig in Ihren werten Besitz gelangen. Um gütige Rück- äuserung höflichst bittend, zeichnet Ew. Hochwürden In tiefster Ehrfurcht gehorsamster Rud. Harrach." Za transkripcijo in prevod se iskreno zahvaljujem ko- legici Ireni Lačen Benediač. Po vsej verjetnosti je bila monštranca izdelana za nek- danji labernakelj v stiski cerkvi, ki so ga leta 1954 za- menjali s sedanjim Plečnikovim. Stari tabernakelj je da- nes shranjen v Slovenskem verskem muzeju v Stični. 90 46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Desna stran monstrance, stanje iz leta 1998. Foto: Darja Srebnik. > od prvotne skice. Na podstavku so med volutami vgrajeni štirje reliefi, na sprednjem spodnjem robu pa je vidna kartuša z grbi. Iz štirih volut raste steblo monstrance, nodus krasijo štirje kamni. Na- stavek je zasnovan stebriščno. Kustodijo, poživlja jo venec steklenih prozornih kamnov in venec žarkov, dopolnjujejo štirje stebriči iz zelenega kam- na. Vsi imajo natančno izdelane podstavke, baze in kapitele. Na skrajnem robu so izdelana razgi- bana neobaročna stranska krila, na katerih pose- data dva angelca. Figuralni okras vidimo tudi v sami atiki, kjer sta dva angelca postavljena na vo- lutah, osredni del atike pa dopolnjuje figura Boga Očeta z razprtimi rokami. Današnji izgled monstrance je popolnoma dru- gačen. Zaradi visoke temperature, kateri je bila izpostavljena v požaru med drugo svetovno vojno, je v celoti potemnela, poškodovani so stebriči, kustodija je prazna, ves figuralni okras manjka. Na podstavku ni več štirih reliefov, na nodusu in posameznih mestih manjkajo kamni. Iz pisma je razvidno, da je avtor želel na podstavku v relifih iz slonove kosti upodobiti na spredni strani Ža- lostno Mati božjo, na zadnji Marijino oznanjenje, na levi sv. Antona Padovanskega in na desni strani sv. Karla Boromejskega. Ali so bili ti reliefi v resnici izdelani, je težko reči, saj se niso ohranili, iz stare fotografije pa tega rü moč razbrati. Od dodatnega okrasja se je ohranila le kartuša, v kateri so upodobljeni grbi. Kartuša se nahaja na sredini sprednjega spodnjega roba podstavka, tako kot je zapisano tudi v pismu. Levo zgoraj je upodobljen grb cistercijanskega reda, desno grb stiske opatije, spodaj pa oba elementa iz grba tedanjega stiškega opata Gerarda Maierja. Barvru emajl je relativno dobro ohranjen. V pismu je Kartuša z grbi, stanje iz leta 1998. Foto: Darja Srebnik. 91 3 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 govora tudi o napisu, ki se bo nahajal na no- tranjosti podstavka. Tam najdemo le odtis firme, ki je monštranco izdelala: "F. HARRACH & SOHN / MÜNCHEN". Na zadnji zunanji strani podstavka pa vidimo napis, ki je posvečen opatu Gerardu Maierju: "Ano Dmni. MCMVIII. Gerardus II. Maier Abbas". Monštranca, v višino meri 76 cm, je bila ne- dvomno kvalitetno delo. Opat Gerard Maier jo je naročil pri dvornem zlatarskem mojstru Rudolfu Harrachu iz Münchna, ki je s svojimi izdelki opremljal tudi gradove tedanjega kralja Ludvika II. Bavarskega. To dejstvo zagotovo ni zanemarljivo, saj nam neposredno osvetljuje tudi pomen in po- ložaj opata Gerarda Maierja ter samega stiškega samostana.^ Menihi so monštranco potrebovali pri bogoslužju, ki so ga po stoštirinajstih letih ponov- no prevzeli, ko so se leta 1898 vrnili v Stično.^ ^ Gerard Maier, rojen leta 1855 v kraju Essendorf na Würlemberskem, umrl lela 1926 v sanaloriju v Luzernu, je bil prvi stiski opat po ponovni naselitvi samostana. Po končani srednji šoli je vstopil v bogoslovje ter leta 1879 v cistercijanski samostan v Mehrerau ob Boden- skem jezeru. Leta 1895 je tam postal prior, tri lela kas- neje pa je prišel v Stično, kjer so mu kot priorju bila zaupana vsa dela v zvezi z obnovo redovnega življenja. Lela 1903 je postal stiski opat in opravljal to delo do lela 1912 flože Gregorič, Cislercijani v Stični, Ljubljana 1980, str. 103 - 104; Vojan Tihomir Arhar, Oživljena ti- hota: Cislercijanska opatija Stična 1898 - 1998, Novo mesto 1998, str. 38 - 45). ' Menihi so se v Stično vrnili ob praznovanju 800 letnice cistercijanskega reda, leta 1898. Cistercijanski samostan Mehrerau ob Bodenskem jezeru je želel za jubilejno leto 1898 ponovno vpeljati redovno življenje v kakšen uki- njen samostan na področju monarhije. Po daljiših raz- pravah in pripravah so se odločili za stiski samostan. Za njegovo oživitev sta si močno prizadevala mehrerauski opat Avguštin Stöckli in ljubljanski škof dr. Jakob Mis- sia, za njim pa škof Anton Bonaventura Jeglič. Redovno življenje se je v Stični ponovno začelo 4. oktobra 1898. leta (Hubert Patzelt, Ponovna naselitev stiske opatije. Stična ob jubilejih 1098 - 1898 - 1998, Stična 1998, str. 59 - 61). Za zgodovino stiškega samostana zadnjih slo let glej najnovejšo literaturo: Vojan Tihomir Arhar, Oživ- ljena tihola: Cislercijanska opatija Stična 1898 - 1998, Novo mesto 1998; Stična ob jubilejih 1098 - 1898 - 1998: Devetslolelnica cistercijanskega reda in stoletnica po- novne naselitve stiske opatije. Stična 1998; Stična und seine Jubiläen 1098 - 1898 - 1998: 900 Jahre Zister- zienserorden und 100 Jahre Wiederbesiedlung der Abtei Sitlich-Stična, Stična 1998. ZUSAMMENFASSUNG Eine Monstranz aus der Silber- und Goldschmiedewerkstatt "F. Harrach & Sohn" in München in der Zisterzienserabtei in Stična Auf der Jubiläumsausstellung anläßlich der 900- Jahr-Feier des Zisterzienserordens und der 100- Jahr-Feier der Wiederbelebung des Klosters Stična (Sittich) befand sich unter den Ausstellungs- stücken im Slovenski verski muzej (Slowenisches Religionsmuseum) auch eine Monstranz vom Jahre 1908 aus der Silber- und Goldschmiedewerkstatt "F. Harrach & Sohn" in München. Die Monstranz, die während des Zweiten Weltkriegs stark be- schädigt wurde, wird heute nicht mehr eingesetzt. Im Klosterarchiv dagegen werden interessante Dokumente aufbewahrt, die sich auf die Mon- stranz beziehen: der Originalbrief des Silber- und Goldschmieds Rudolf Harrach aus München an den damaligen Abt von Stična Gerard Maier, der Originalentwurf der Monstranz mit allen Maßen und die Fotografie des Endprodukts. Diese Doku- mentation ermöglicht ihre Rekonstruktion. Der Vergleich zwischen dem Gegenstand und seiner Archivdokumentation zeigt, daß die Monstranz reich verziert war. Das Gestell war mit vier Elfen- beinreliefs geschmückt, die Seitenflügel waren mit zwei Engeln versehen, im zentralen Teil der Attika befand sich die Figur Gottvaters. Vom einstigen Schmuck hat sich nur eine Kartusche erhalten, in der die Wappen des Zisterzienserordens und der Abtei Stična sowie die Elemente aus dem Wappen des damaligen Abtes von Stična Gerard Maier abgebildet sind. Auf der Innenseite des Gestells ist das Firmenschild von "F. Harrach & Sohn / München erhalten, auf der Hinterseite befindet sich eine Widmung des Abtes Gerard Maier: "Ano Dmni. MCMVIII Gerardus II. Maier Abbas". Die Monstranz ist ein Erzeugnis der be- deutenden Silber- und Goldschmiedewerkstatt der Familie Harrach in München, die auch die Königsschlösser Ludwigs II. von Bayern belieferte. Diese Tatsache ist keineswegs unbedeutend, wird uns dadurch doch mittelbar auch die Bedeutung und Stellung von Abt Gerard Maier und von Kloster Stična selbst verdeutlicht. Die Monstranz war für den Gottesdienst bestimmt, den die Mönche bei ihrer Rückkehr nach Stična 1898 nach 114 Jahren wieder aufgenommen haben. 92