PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnin
- Cena 35 lir
Leto XVI. - Št. 198 (4661)
TRST, petek 19. avgusta 1960
Drugi dan razprave proti ameriškemu pilotu letala «U-2» v Moskvi
Francis Powers: «Na posledice poleta nad ZSSR Pi morali pomisliti tisti, ki so me poslali»
Obtoženec je ponovil, da je s svojim dejanjem zelo škodil svoji domovini in da zelo obžaluje to, kar je storil - Na današnji razpravi so nastopile prve priče in izvedenci, ki so proučili naprave in pregledali zaplenjeni material - Strup iz brizgalne igle so
preizkusili na psu, ki je poginil v treh minutah
•e nadaliZ^i ~	10	<P°	moskovskem	času)	se
*?rsu- Puhiit r.azPrava proti ameriškemu pilotu Po-flie 2a “ je nekoliko manj kot včeraj, zanima-fy(ii a^.*. Pravo Da šfi verlnn vplikn MpH rnihlilrn ip
druž7-rv- Pa še vedno veliko. Med publiko je . šnif» piIota. odsotna je le njegova mati. Tud'
meMla nw..IH5 Kta se 00»™«. ((Ne meni oseb.
SMtod	konzul
^•Pianov r m Vladimir
11 dejala J6 Powersova ma-86 ni udelP^°vinarJem- da 'S0« svowa razPrave, ker Po\versn ^e&a sina«.
?Jev Se T zag°vornik Gri-astavil nn. ,emu varovancu glede n "° neka3 vpra-2lasti ”]®S?vega življe-
v6rs je Vnr,aŠko letalstvo. Po-vedal ž. Plovil, kar je polt Prijavil in dejal, da .“dijah , wU. p° končanih
obvi
ga
eznik
ni
ker in ke'
le bil vojaški r se zaradi te-
?aJe Gruflo' zaP°sliti. Nato ^el, da ni vprašal, če je - V]etskim „,mor,a3 leteti nad
. °Ae.mliem, ko je »"'nigence ?	z “Centrale
*°'Vers j p pa	°y» (CIA).
lVedel in lOVoriI’ da tega «ed 611 šelp5 36 *?l! 0 tem ;mih meseeih. Š6Stih ali
] ^ga	,na	vprašanja
da to S. le Powers debele za p.aklstanske oblasti
Vin*
^ože?? WajyPraŠal P°wersa,
bil nec ie i,Srei dali strup; Ur ,Prvič ifpu govoril. da je
ftab Po^' k°-so pri'
oi komada 1* maja. Nje-^ton, a"aant v Adami, polk.
nntp^rablia36 .p.°iasnil, kako Pom. Ja siringa s stru-
!UCa .iePpoSe lavnega tolp ,njegovo ^ is, Ponovil, da letel Z e.talo zadeli ko
el' hkrat*	20'?°0	me'
a* ’*
A ProsCTal?f st0- kršili
kP0fedežele?))Afgan’Stana'
'Jniel poom03’ ne vem, da .^OBf^oblastilo “last! _	«Af
dele pristanek?«
luHll||||l
_ 23 ^0.» asti so <<Afganistanske
POWERS no.»
RUDENKO: «Tako ste kršili suverenost nevtralnega Afganistana.«
POWERS; «Ce moja enota
ni imela pooblastila, sem jo kršil.«
RIUDENiKO: «Ali ste imeli pooblastilo za polet vzdolž meje Sovjetske zveze in za vdor na sovjetsko ozemlje?«
PiOWERiS:	«Domnevam, da
ne. Ce bi obstajalo tako pooblastilo, bi bilo prišlo od najvišje oblasti.«
RUDENKO (z nasmehom); «Ce bi vi imeli tako dovolje-
Francis Povvers med zasliševanjem
"»■iiiiuiiiimunnng,,n,imiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniimiimimniiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiii
jjjffis seja vlade in zasedanje glavnega odbora KD
IX.: Fanfani-Adenauer IX.: Fanfani-de Gaulle
«Unita» napoveduje bitko za pokrajinske volitve v jeseni
“aše«a dopisnika)
Nmtr: ter
a,l!>KeBa	—*, na vamio
jiini' a^r&nija f ednika vla-
kanpu^tva iavl;lz zunanjega •Uliii Adenl, J0’ da se bo pailskega	na	vabilo
yare8»Poaitnicam° med s
bi . 2-	v	Italiji
la<ie v
N Pi
svo-
- seD)„r:, v Italiji v s« sestal ? Popoldne,
Ji -)w p *,e*i S brnz)ppj„;i._
r-uiistr anfaOiiemPredsednikom * to °°» Sel® ln zunanjim •° izhesti°	V	zvezi
i' V kfl> me8toriv°minia’ da 9> na lzini	° Varese, ker
•ledpf koder v lsta Malpen-'Je*»	bo Fanfani na-
soboto 3.
«?a dne	.	  a.
Segjn.0 z zunaadalioval pot, *}a Sp«1*1’ v	ministrom
S r,p “i’ kier se bo‘
Nem01.- T ako -	^ ni ko m de
Ntsk; in natio b°do pred-tlskiLraZgovp dani diplo-o8ki»)l in nemsf • med itali-> Po‘ držav®fklmi ter fran-
innap°Vedar,1 Vr“‘U toČ' J * Sicer	vrstnem
J?tgova ?ni in c°’ da se b°-gestny?rJala a Se8ni najprej
Nthn otp zuLa“gleškim na-}6,b ij*1' natonjega ministra i0^ k°nčnn 2 Adenauer-W 2 ta Paun00mstPr®dsedni-Jade gleškim kasneje pa ta c MiiiPredsednikom ISi ri2g.°Vorov anom- Fred-
ttk1v,Zavniki hmfd evr°P* Uega °g Navp^0 0 vpraša-in Pakta	m	atlant-
Ntoči °dnošov ga trži'
5	“ °vu med tem in stalMniaVe ^ne trgovin-
6 Adi ® italii uf. katerih la ' kot nau«rja fn ^lize stali' vi’ k? Pa Stalit" Mac Milla-
k2‘« *»e za v Ji	de Gaul-
E^fem ?pski f,ma za oeke
v*ti P bi Erni aratlzem, v
^hstlai?°bno vP3a hotela i-
^.‘^tskem Vnlo,go- k°t jo
Sadnik	igraJ°
ki yikQn oepablikMe podlo 0 st 'zVodn"1Zanju dav-!>j*>U v vp3,° sladltorja, & to V> ohi„ al]avo 15 dni
1 °bja'vV
vi'
le znano,
tj iAjFak°trTph d_"eb ser
av-^adv1 r°k 7a zPano, je 15 Vst nria določ anje ce‘ ■•"lir Pavek °l0Ctn za 23. 'kali' ‘Udustrif,0. znižali za ta n-za lnpr,Psko ceno so
ko ^mpi6 .ho
„„ jit?, za 1,50
i7 ,?ena et UGE)2"!^1 d.av,‘k Jir 9	•’ tako da se
Un utri t« kg. orla znižala za
n- 00	»p;
»a - seja
bor KD, ki se mora po sta; tutu sestati najkasneje 20 dni po rešitvi vladne krize.
V današnjem uvodniku glasila KPI «Unita», ki obravnava vprašanje pokrajinskih volitev, se glede PSI ponavljajo teze, ki jih je Giorgio A-mendola razvijal v nedeljski številki istega glasila, in se postavlja trditev, da se bo PSI pridružil KPI in vsem tistim, ki zahtevajo, da se «spoštuje zakon in demokratične pravice državljanov« v bitki za razpis pokrajinskih u-pravnih volitev, ki se morajo vršiti še letos v jeseni, in tako praktično premagal stališče vzdržanja glede Fan-faniieve vlade.
Iz tega in prejšnjega uvodnika glasila KPI je očitno, da se vodstvo KPI trudi doseči, da bi ga v njegovi izolirani opoziciji Fanfanijevi vladi podprli čimprej tudi socialisti in jih zato skuša prepričati, da je njihovo vzdržanje politična napaka, ker naj ne bi vodilo h krepitvi demokratičnih in naprednih sil znotraj KD, ampak h krepitvi desničarskih sil znotraj in zunaj KD. Pri tem gre seveda za bistveno razliko v gledanju in oceni sedanjega političnega položaja: vodstvo KPI bi bilo upravičeno označiti vzdržanje socialistov za politično napako samo v primeru, da bi vodstvo PSI gledalo na sedanji položaj in ga ocenilo tako, kot ga ocenjuje vodstvo KPI; ker pa ga vodstvo PSI ocenjuje drugače, je povsem logično, da se je spričo programskih izjav Fanfa-nijeve vlade odločilo za vzdržanje. To seveda še ne pomeni, da se vodstvo PSI ne bo odločilo za opozicijo, če se bo izkazalo, da Fanfani ni kos desni opoziciji v svojih lastnih vrstah.
A. P.
Eyskens priznava krivdo Belgije v Kongu
BRUSELJ, 18. — Poslanska zbornica je izglasovala zaupnico Eyskensovi vladi s U5
glasovi proti 82 in 6 vzdržanimi.
Med debato pred glasovanjem o zaupnici je predsednik vlade Eyskens izjavil, da bo vlada oktobra predložila oblastem NATO nove predloge glede udeležbe Belgije pri programu ((atlantske obrambe«. Dodal je, da bodo novi predlogi ((upoštevali gospodarsko in finančno stvarnost«.
Zatem je ponovno odločno zagovarjal politiko svoje vlade v Kongu, vendar pa je priznal, da so bile storjene napake predvsem zaradi tega, ker vlada ni poskrbela za iz-šolanje kadrov v Kongu.
predsednik socialistične stranke Leo Collard je zahteval od.
nje, bi se ne nahajali na tej zatožni klopi.«
POWERS: «Ze iz tega domnevam, da dovoljenja ni bilo.«
RUDENKO: «Na kakšni višini ste preleteli sovjetsko mejo?«
POWERS: «Ne vem natančno. Toda bilo je okrog 18.000 metrov.«
RUDENKO: .Na kakšni višini ste nadaljevali polet?«
POWERS: »Dvigal sem se postopno, čim se je zaradi potrošnje goriva teža zmanjševala.«
RUDENKO: «Ko ste se nahajali nad področjem Sverd-lovska, ste bili torej na višini 20.000 metrov?«
POWERS: «Da.»
RUDENKO: .Tako je bilo vaše letalo zadeto na tej višini?«
POWERS:	.Na tej višini
me je nekaj zadelo.«
RUDENKO:	.Kaj menite,
ko pravite »nekaj»?»
POVVERS: »Ne vem kaj je bilo. Nekaj me je zadelo.«
Javni tožilec je zahteval, da se prečita poročilo majorja Voronova, v katerem je rečeno, da so «U-2» sestrelili z raketo.
Nato je zastavil obtožencu nekaj vprašanj predsednik vojaškega sodišča Borisoglevski: »Ali ste vedeli, da kršite sovjetski zračni prostor, ko ste leteli nad Sovjetsko zvezo?«
POVVERS: »Da, vedel sem.«
PREDSEDNIK:	.Zakaj ste
pristali na to?«
POVVERS: »Dobil sem tak
PREDSEDNIK: »Menite, da ste s tem svoji domovini koristili ali škodili?«
POWERS: »Zelo škodil, bi dejal.«
PREDSEDNIK: .Ali ste pomislili na to, da ste s kršitvijo sovjetskih" meja na večer pred vrhunsko konferenco, povzročili njen neuspeh?«
POVVERS: »Nisem niti vedel za datum. Nisem pomislil na to.»
PREDSEDNIK: .Ali ste pomislili, da more en sam polet povzročiti vojaški spopad?«
POVVERS: »Na to bi morali misliti tisti, ki so se poslali. Moja naloga je bila, da izvršim ukaz.«
PREDSEDNIK: .Obžalujete sedaj to?«
POVVERS: »Zelo obžalujem to, kar sem storil.«
Rudenko je predložil kot dokaz v ruščini pisan dokument, ki so ga našli pri Powersu. Gre za letak naslednje vsebine: »Sem American. Ne govorim ruski. Potrebujem hrane, zavetja in pomoči. Nikakor vam ne bom škodil. Ce mi boste pomagali, vas bom poplačal.«
Povvers je dejal, da se ne spominja, kdo mu je to dal. ((Verjetno so mi vtaknili v žep tisti, ki so mi pomagali pri oblačenju. V žep so mi dali tudi druge stvari: uro, zemljevid, sovjetskega denarja, kompas. Ne vem, če je bilo še kaj drugega. Ne spominjam se.»
RUDENKO: «Vse to je služilo za podkupovanje sovjetskih državljanov?«
POVVERS:	((Služilo je za
to, da bi mogel zapustiti deželo.«
RUDENKO: «S tem, da bi nekoga podkupili?«
POVVERS: «Ce bi mogel tu storiti, bi verjetno storil. Moral bi si kupiti živeža na poti 1.400 milj, da bi zapustil ZSSR. Predmete bi moral u-porabiti kakor koli bi to bilo potrebno.«
RUDENKO: «Ali ste razu-
meli, da se niste mogli po-služiti teh stvari, da bi podkupili sovjetske državljane, ko so vas ujeli?«
POVVERS: «Nisem niti poskusil.«
RUDENKO: «Menim, da bi taki poskusi, če bi jih storili, propadli.«
POVVERS: «Tudi sam tako menim.«
Na vprašanje sodnika generala Zaharova je Powers stalno zanikal da bi poznal značaj naprav, ki so bile vgrajene v «U-2» in da je moral o tem samo ugibati.
Ko ga je javni tožilec vprašal, če je dobival mesečno plačo 2.500 dolarjev (nad milijon in pol lir), je Powers dejal, da je dobival le 1.500 dolarjev, od katerih pa je bilo treba odbiti davek; ostalih 1.000 dolarjev pa so mu pridržali in bi mu jih izročili ob izteku pogodbe.
RUDENKO: «Ce ne bi leteli 1. maja, bi prejeli denar?«
POVVERS: «Ne vem, če bi to odklonitev smatrali za zadosten razlog.«
RUDENKO: «Ab bi pridržali denar, če bi bili odklonili?«
POVVERS: «Po besedilu pogodbe, da.»
Odvetnik Grinjev je vprašal obtoženca, če so polkovnika Sheltona zlasti zanimala raketna oporišča.
POVVERS: «Jaz imam le svoje mnenje. Izvedenci, ki so proučili film, bodo vedeli, kaj je zanimalo polkovnika Shel-tena. Po mojem mnenju se nele vojaki, ampak ljudje vsega sveta zelo zanimajo za sovjetske rakete«. (Ta odgovor obtoženca je vzbudil nekaj smeha med publiko.;
Nato so zaslišali priče. Najprej so zaslišali vojnega invalida Petra Asabma, ki je 1. maja ob 9. "uri zjutraj zaslišal ropot reakcijskega letala, splezal na streho in o-pazil oblak prahu, ki se je dvigal v bližini vasi, hkrati pa opazil padalo, ki se je bližalo zemlji. Približal se je padalcu, mu pomagal osvoboditi se padala in mu dal piti. Pri tem mu je pomagal tudi Anatolij Ceremizin. Posadila sta ga na avtomobil in ga odpeljala do bližnje vasi, kjer sta ga izročila krajevnim varnostnim organom Powers je imel na sebi, ne da bi za to vedel, pisano prošnjo za pomoč, v štirinajstih jezikih, hkrati s črno krpo, ki bi jo moral izročiti članu enote (10-10), ko bi pristal na Norveškem. O pomenu te krpe ni Povvers vedel dati pojasnila.
Nato so sledile izjave izvedencev. Polkovnik Aleksejev je poročal, da je komisija izvedencev, po podrobni analizi dokumentov, ki so jih našli pri Povversu, prišla do zaključka, da so polet 1. maja že vnaprej pripravili. Profesor Istomin je pričal podrobno o tem, da letalo ni imelo razpoznavnih znakov. Pri tem je Povvers zaprosil za besedo in dejal, da se ne strinja s tem, da bi letalo ne imelo teh znakov. Nato je prof. Istomin dejal, da je po podrobni proučitvi opreme letala prišel do zaključka, da gre pri fotografskem aparatu letala «U-2» za aparat posebnega tipa za letalsko izvidni-štvo. Ko so razvili film, so ugotovili, da vsebuje podatke u vojaških in industrijskih objektih. Polkovnik Andrejev je poročal o tem, da so naprave na «U-2» registrirale znake sovjetskih radarskih postaj, ki jih uporablja sovjetsko protiletalsko topništvo in lovsko letalstvo.
stop vlade in nove volitve iiiiimtmHiimiiiKtiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiMHHMKmMMnMmHHHnmHMmMummiiiimiilitiiiiiimiiiiiHiiitiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiii
Satelit «Discoverer XV» na tiru okoli Zemlje
Neuspel poizkus s satelitom «Courier> - Ženske imajo prednosti pred moškimi glede poletov v vesolje
WASHINGTON, 18. — Nocoj ob 20.57 po srednjeevropskem času so s kalifornijskega oporišča Vandenberg izstrelili ameriški satelit »Disco-verer XIV«, ki je začel krožiti okoli Zemlje. Poveljstvo ameriškega letalstva javlja, da se bo satelit 24 ur po izstrelitvi ločil od kabine z inštrumenti, ki jo bodo skušali potem ujeti. Računajo, da bo kabina izstreljena nad Aljasko in da jo bodo ujeli ob Havajskih otokih.
Ce bo današnji poizkus v celoti uspel, t. j. če se bo posrečilo ujeti kabino, bodo pro. ti koncu meseca izstrelili satelit «Discoverer XV«, v čigar kabini bo opica namesto instrumentov. Ce bo tudi ta poizkus uspel, bodo začeli razmišljati o pošiljatvi človeka v vesolje.
Na mednarodnem kongresu
za astronavtiko v Stockholmu je ameriški znanstvenik dr. Randolph Lovelace izjavil, da so v ZDA podvrgli nekatere ženske poizkusom za polete v vesolje. Pripomnil je, da se zdi, da so ženske nekoliko pred moškimi glede tega. Dr. Lovelace je povedal, da so dosedanji poizkusi pokazali, da imajo ženske v primerjavi z moškimi nekatere prednosti: tehtajo manj, potrebujejo manj kisika za dihanje in manj hrane in imajo znaten psihološki odpor.
Izbrali so dvanajst žensk in jih podvrgli enakim poizkusom kakor moške, ki so bili izbrani v ta namen. Od žensk se zahtevajo naslednje lastnosti: manj kakor 35 let, visokost manj kakor 1,85 metra in morajo imeti za seboj najmanj tisoč ur letenja kot pilotke.
Iz Cape Canaverala so sku-
šali postaviti danes v tir okoli Zemlje satelit «Courier». Toda dve minuti in pol po izstrelitvi je raketa eksplodirala.
Satelit je bil opremljen z 19.200 sončnimi celicami, ki bi spreminjale sončno energijo v električno energijo za poganjanje instrumentov. Satelit je tehtal 250 kg ter bi sprejemal in istočasno oddajal 340.000 besed vsakih pet minut.
Aretacije v Istanbulu
ISTANBUL, 18. — Nocoj so sporočili, da so aretirali več ljudi, ki so hoteli ((sabotirati duha revolucije«. Poveljnik za obsedno stanje v Istanbulu je pozval prebivalstvo, naj obvešča oblasti o vsaki taki dejavnosti, ki hi imela namen kaliti red in zaupanje v državi.
Tudi na popoldanski razpravi se je nadaljevalo pričevanje izvedencev. Podpolkovnik Vorošilov je govoril o pištoli z dušilcem, podpolkovnik Burmistrov o razstrelivu, prof Prozorovski pa o sirin-gi s strupom. Ta strup so preizkusili na nekem psu, ki je poginil po treh minutah.
Razprava se bo nadaljevala jutri ob 10. uri (po moskovskem času).
i ■ ^i<ip (»'.(»
HSs ....................
mm
mrnmmmm
I ,* -;V	:	■	*	%	*	K	*	?*	.**	L	-
Dvorana, kjer s* vodi proces proti Powersu
iiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiHitiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiH
Priprave
v zvezi z
Varnostnega sveta razvojem
Seja bo verjetno šele drugi teden - Neljub incident na letališču v Leopoldvillu - Tri temeljne točke Nkrumaha za reševanje kongoškega vprašanja
NEW YORK, 18. — Predsednik Varnostnega sveta francoski delegat Berard je izjavil, da je mogoče, da bo seja Varnostnega sveta v zvezi s Kongom sklicana prihodnji teden. Hammarskjoeld je nadaljeval danes posvetovanja. Najprej je sprejel tunizijskega delegata Slima, ki predstavlja v Varnostnem svetu afriške države.
Zatem se je razgovarjal s predstavniki štirih velikih držav v Varnostnem svetu.
Nazadnje se je razgovarjal z nestalnimi člani Varnostnega sveta, in sicer s predstavniki Ekvadorja, Tunizije Argentine, Cejlona in nato še s predstavnikom Gane.
Zatrjuje, se, da je Hammarskjoeld poslal članom Varnostnega sveta noto, v zvezi z incidentom, ki se je dogodil danes na letališču v Leopold-villu. V noti pravi, da, če se ne bo »položaj v Kongu izboljšal«, bi dejavnost sil OZN v tej državi lahko postala »nemogoča«.
Do incidenta na letališču v Leopoldvillu je prišlo, ko je skupina kongoški vojakov hotela izvršiti preiskavo in ugotoviti, ali se tam skrivajo še drugi belgijski vojaki preoblečeni v uniforme OZN.
Kongoški vojaki so skupino petih kanadskih vojakov, ki so dodeljeni radijskim oddajam, zamenjala za Belgijce, ker so govorili po francosko.
Vojaki so pravkar vstopili na neko letalo in kongoški vojaki so jih prisilili, da spet izstopijo. Nato so jih preiskali in pregledali njihove radji-ske oddajnike in jih tudi pretepli. Ko je prišla skupina vojakov iz Gane, se je zade-za razčistila. Toda pet kanadskih vojakov so odpeljali v bolnišnico, niso pa bili hudo ranjeni. Ta neljubi incident je vsekakor posledica popustljivosti poveljstva OZN, ki je dopustilo, da so se med vojaštvo OZN vrinili belgijski padalci,	v
Na letališče v Leopoldvillu so poslali večjo skupino sudanskih vojakov, ki so se namestili v notranjosti nadzorstvenega stolpa in v uradih OZN pri letališču. Na letališču je bil že od prej manjši odred vojakov iz Gane. Sedaj je tam 1200 vojakov OZN, in sicer iz Gane in Sudana.
V prestolnico so poklicali tudi bataljon maroških vojakov.
Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je izjavil, da bo njegova vlada protestirala pri kongoški vladi zaradi incidenta.
Kongoška delegacija za Varnostni svet je odpotovala iz Leopoldvilla šele danes s posebnim letalom. Delegacijo vodi podpredsednik vlade Gi-zenga, v njej so tudi zunanji minister Bomboko, stalni delegat v OZN Kanza in minister za mladino.
Gizenga je pred odhodom izjavil, da upa, da gre za zadnje potovanje v New York, ker je potrebno, da se kon-gaško vprašanje končno reši.
Kritiziral je ravnanje Ham-marskjoelda, ki je odpotoval iz Leopoldvilla, ne da bi počakal kongoško delegacijo,
»prav gotovo, je dejal Gizenga, zato da pripravi mnenje proti Kongu pred prihodom delegatov«. Letalo se je ustavilo v Akri, kjer so se člani delegacije sestali s predsednikom Gane Nkrumahom in je nato nadaljevalo pot v London. Delegacija potuje s sovjetskim letalom »Iljušin 18», ki je skupna last Gane in Konga. Za pristanek na ne-wjorškem letališču je dal posebno dovoljenje ameriški državni departma. V London bo jutri odpotovala posebna ameriška posadka, ki bo pomagala sovjetski posadki pri pristanku v New Yorku.
Predsednik Gane Nkrumah je danes izjavil, da bo sprejel vabilo za obisk v Katan-
pravi in pri varovanju ozemeljske celovitosti in enotnosti Konga. 2. Kontingenti OZN bi morali biti sestavljeni samo iz afriški čet. 3. OZN mora preprečiti nevarnost povratka imperializma. Nkrumah je dodal, da resolucija Varnostnega sveta nalaga vsem državam, da bdijo nad tem, da se ne dogodi nič takega, kar bi lahko spravilo v nevarnost neodvisnost in suverenost Konga.
V Leopoldville so prišle danes prve danske čete. V Stan-leyville pa se je izkrcal etiopski bataljon, ki je prišel naravnost iz Adis Abebe. Drugi etiopski bataljon bo poslan v Kainino, nov maroški bataljon pa bo odpotoval v Elisabeth-ville. Predvideva, se, da bo*
Malija in iz Irske, dočim pričakujejo prihod liberijskega odreda, ki ga bodo razporedili po južnem delu Ekvatorske pokrajine. V prihodnjih dneh pričakujejo prihod še drugih indonezijskih in indijskih čet. Prav tako pričakujejo prihod nekaterih bataljonov iz ZAR.
Odgovornost za sestav varnostnih sil OZN v Kongu ima Hammarskjoeld. Kakor je znano, je Lumumba izjavil, da nima več zaupanja v Ham-marskjoelda. Zato bo moral Varnostni svet sprejeti tudi glede tega nove ukrepe. Kakor je znano, svoj čas glede varnostnih sil OZN v Egiptu so ravnali tako, da so tja poslali samo čete tistih držav, glede katerih je egiptovska vlada dala svojo privolitev.
gi, če se mu bo zdelo, da s tem lahko prispeva k rešitvi notranjih sporov v Kongu.
Nkrumah je tudi obrazložil načela, na katerih se njegova vlada in druge afriške vlade sedaj posvetujejo, da bi našle rešitev krize v Kongu.
Navedel je tri načela, ki bi po njegovem mnenju morala voditi Združene narode pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta: 1. Podpora Združenih narodov kongoški vladi
pri vzdrževanju reda, pri u-1 do v poslali v Kivu čete iz
•llllllMIiiiUlIllllIililllilliiiiiiiiiiillliillliniiiiiiunilllilllillililllllllllllllllllllllillilllllillllllliiimiililiiiiiiiiliiiiitllliiliiiiiiiiiillilillllliilllllllllM
Zaključeno zasedanje razorožitvenega odbora OZN
Soglasno sprejeta resolucija ki poziva na obnovitev pogajanj
Skupina šestih držav je spopolniia svojo resolucijo s kanadskimi popravki
NEW YQRK, 18. — Kanadska delegacija je predložila danes v razorožitvenem odboru spreminjevalnl predlog k resoluciji šestih držav, s katerim zahteva nujno obnovitev pogajanj o razorožitvi.
Kanadski zunanji minister Green je pozval razoro-
žitveni odbor, naj zastavi ves svoj vpliv, da doseže nujno obnovitev pogajanj med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi. Green je dejal, da skupščina OZN ne bo obravnavala tega vprašanja pred koncem oktobra in da zaradi tega ni mogoče pričakovati nobenega rezultata pred letom 1961.
Dodal je, da ima razorožit-veni odbor OZN dolžnost, preprečiti to zakasnitev. Poudaril je ponovno odgovornost majhnih držav, da prikažejo jedrskim velesilam svojo zaskrbljenost zaradi oboroževalne tekme.
Gvinejski delegat je v svojem govoru poudaril, da je kolonializem eden glavnih vzrokov vojne, kakor dokazuje vojna v Alžiriji. Zahteval
je, naj bosta Afrika in Azija zastopani pri pogajanjih o razorožitvi, pri katerih sta sedaj udeležena samo vzhodni in zahodni blok.
Na večerni seji so predlo-žitelji resolucije sprejeli kanadski spreminjevalni predlog in so predložili novo verzijo svoje resolucije, ki daje zadoščenje kanadski delegaciji glede najvažnejših točk. Zaradi tega je kanadski delegat umaknil svoj spreminjevalni predlog in je izjavil, da je zadovoljen z novo verzijo resolucije. Vztrajal pa je, naj v resoluciji ima prednost poziv na obnovitev mednarodnih pogajanj o razorožitvi.
Predsednik je zatem dal na glasovanje novo resolucijo. Ker ni bilo proti njej nobenega ugovora, je predsednik proglasil resolucijo za soglasno sprejeto.
(Ullim linll ((■ luni m Hillu m (Mini iiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiHiitii n iiiiiiii iiiiiiiiftittiiiaiiiiiiiiiiiiniiii
41 ljudi zgubilo življenje pri dveh hudih nesrečah
Francosko letalo z 20 potniki eksplodiralo v zraku V Španiji se je porušil jez, zaradi česar je zgubilo življenje 21 ljudi
RABAT, 18. — Sinoči ob blanci. 23.10 je jugozahodno od Casablance med Mazaganom in Marakešom eksplodiralo v zraku štirimotorno letalo «Lan-caster«, ki je pripadalo francoski mornarici. Pri nesreči je zgubilo življenje 20 francoskih mornarjev. Kosi letala so padali nad mestece Sidi Benour. Letalo je odletelo včeraj iz Pariza, ustavilo se je v Marseillu in je bilo namenjeno v Agadir, kjer ima Francija pomorsko oporišče.
Nekoliko pred nesrečo je pilot sporočil, da je nastal požar v enem od štirih motorjev in da bo skušal pristati v Casa-
MADRID, 18. — V Reocin v pokrajini Santander se je porušil jez, ki je zadrževal vodo za uporabo v tamkajšnjem rudniku premoga. Pri nesreči je zgubilo življenje 21 ljudi. Reka vode in blata je porušila tudi šest hiš.
Baje se je jez porušil zaradi pritiska zemlje in blata, ki sta se nabrala za njim zaradi pranja, ki je bilo potrebno za izkoriščanje rudnika. Na hiše pod jezom so pridrvele tone ostankov rudnin pomešanih z vodo in blatom, plaz zemlje in vode je poškodoval telefonske in električne naprave.
Resolucija priporoča nadaljevanje naporov za čimprejšnjo obnovitev mednarodnih pogajanj, da pride do konstruktivne rešitve vprašanja splošne in popolne razorožitve pod dejanskim mednarodnim nadzorstvom.
Resolucija predlaga tudi, naj glavna skupščina na svojem petnajstem zasedanju temeljito prouči vprašanje razorožitve in prav tako priporoča, naj razorožitveni odbor ostane pri življenju in naj se skliče vsakikrat, ko se bo to zdelo potrebno.
Po glasovanju je ameriški delegat Cabot Lodge izrazil upanje, da se bodo pogajanja lahko obnovila v kratkem času. Sovjetski delegat KuzUje-cov je obžaloval, ker resolucija ne omenja, da bi se marali prihodnje razprave o razorožitvi v glavni skupščini udeležiti predsedniki vlad.
Mednarodno
posvetovanje
skladateljev
DUBROVNIK, 18. — Danes so se začela v Dubrovniku mednarodna posvetovanja skladateljev na katerem sodeluje SO domačih predstavnikov in 20 predstavnikov skladateljev, muzikologov in glasbenih kritikov iz Poljske, ZDA, Vzhodne Nemčije, Francije, Bolgarije, Zahodne Nemčije, Madžarske Italije in drugih držav.
Predstavnik Zveze skladateljev Jugoslavije je imel refer rat, v katerem je poudaril, da je prišlo po vojni do močnega razvoja skladateljskega ustvarjanja v Jugoslaviji in da je glasba sedaj dobila svoje mesto v šolah.
NOVI DELHI, 18. - Indij-ski parlament je danes soglasno odobril zunanjo politiko Nehrujeve vlade. Ob zaključku debate je Nehru med drugim poudaril, da je prihodnost britanskega Comraon-wealtha v veliki meri odvisna od tega, ali bo rešeno vpra-J šanje rasnih diskriminacij.
Vreme včeraj. Najviš.ia temperatura 27,4, r.ajnižia 19,1, ob 19 uri 25 stopinj Zračni tlak 1006,2 pada, veter 13 km vzhodnik, vlaga 81 odst., nebo 9/10 pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura • morja 24,8 ' stopinje C.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 19. avgust« Ljudevit
Sonce vzide ob 5.09 in zaton* 19.06. Dolžina dneva 13.a", vzide ob 2.20 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 20. avgo*'* Samuel
Po sklepu sindikalnih organizacij
V ponedeljek splošna sravka proti uničevanju tržaškega gospodarstva
Stavka bo trajala od 13. do 19. ure - Pomorski strokovnjaki proti premestitvi v Genovo projektivnega urada CRDA - PSDI predlaga sklicanje sestanka načelnikov skupin v občinskem svetu - Danes zborovanje KP1 pri Sv. Jakobu
Sinoči je bil izredni sestanek izvršnega odbora Nove delavske zbornice CGIL, ki je proglasila splošno protestno stavko, ki bo v ponedeljek 22. t. m. od 13. do 19. ure.
Stavka bo v znak protesta proti uničevanju tržaškega gospodarstva ter zlasti v zvezi s sklepom, da se ukine tržaški projektivni biro CRDA.
V proglasu, ki ga je izdal Izvršni odbor CGIL, je poudarjeno, da so proučili resni položaj, do katerega je prišlo zaradi politike, ki se izvaja do Trsta, tako da se rušijo osnovne dejavnosti tržaškega gospodarskega življenja.
Odbor zato zahteva, da se Izvedejo primerni ukrepi, ki bodo sposobni okrepiti vse sektorje tržaškega gospodarstva in to zlasti ladjedelni-ško industrijo, pomorstvo, pristanišče in trgovino. Odbor predlaga, da predloži te zahteve centralnim oblastem delegacija, ki bo predstavljala vse gospodarske, politične in sindikalne kroge.
Odbor ob zaključku poziva vse delavce, da se udeleže splošne stavke in prebivalstvo ter gospodarske kategorije, da to akcijo podpro.
Kot smo že poročali, je tudi Delavska zbornica (CISL) že sklenila proglasiti splošno stavko v ponedeljek od 13. do 19. ure, tako da bo ta splošna protestna stavka enotna.
Včeraj pa so se sestali predstavniki obeh sindikalnih organizacij in so dalj časa razpravljali o raznih podrobnostih zvezanih z omenjeno stavko. Sklenili so, da se bodo danes ponovno sestali in bodo sprejeli ustrezne sklepe.
Včeraj se je sestal posebni odbor pomorskih strokovnjakov trgovinske zbornice. Sestanku sta prisostvovala tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in generalni tajnik dr. Addobbati. Razpravljali so o sklepu, da se premesti v Genovo projektivni biro CRDA.
Na včerajšnjem sestanku niso izčrpali predmeta in so zato sklenili, da se bodo ponovimo sestali. Razpravljali so izključno o tehničnih vprašanjih, ne oziraje se na psihološke, sentimentalne in politične posledice tega ukrepa, ker ta vprašanja ne spadajo v okvir dela strokovnjakov trgovinske zbornice.
Na prihodnjem sestanku bodo sestavili tudi ustrezne sklepe, vendar pa se lahko že na osnovi tega prvega sestanka ugotovi, da so strokovnjaki mnenja, da ne bi bilo koristno združiti vse pro- dobnih ved. V tečaj bodo pri-
•iiimiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiJiiiiiiimtiiiuumiMiiiifiiiiiiiitiiiMiiiiiiMimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiif
«Hamburg-Siid» je premestila svojo redno progo na Reko
Do sedaj so se njene ladje ustavljale v Trstu
jektivne biroje IRI v eno samo ustanovo. To utemeljujejo s praktičnimi razlogi, ki jih potrjujejo dolgoletne izkušnje obratovanja različnih ladjedelnic.
Včeraj se je sestala tržaška federacija PSDI in so bili na sestanku prisotni tudi predstavniki federacij iz dežele. Federacija je izrazila svojo solidarnost s protestno akcijo Delavske zbornice, da bi branili gospodarske interese mesta. Obširno so proučili položaj in ugotovili, da manjka organski načrt za obnovo Trsta in to šest let po povratku Italije. Povsem neupravičena premestitev projektivnega biroja v Genovo je samo zadnji iz vrste ukrepov, ki so jih sprejeli, ne da bi na kakršen koli način upoštevali potrebe Trsta.
Vodstvo PSDI je bilo včeraj tudi obveščeno, da je poslanec Preti že osebno interveniral pri predsedniku vlade in utemeljil tržaško stališče ter istočasno zahteval, da se spremi sklep, ki ga je sprejela prejšnja vlada.
Končno je vodstvo PSDI tudi zahtevalo, da skliče župan pred svojim odhodom v Rim sestanek z načelniku skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Povabili so tudi predsednika vlade Fanfanija, da obišče Trst in se tukaj podrobneje v razgovorih s političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi predstavniki upoz-na z lokalnimi vprašanji.
Avtonomna federacija KPI bo imela danes ob 20. uri na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje, na katerem bo govoril tajnik federacije Paolo Sema na temo: nProti uničevanju *r žaškega gospodarstva)). Govornik bo obrazložil stališče KPI glede zaprtja projektivnega biroja CRDA, ki je samo zadnji v vrsii ukrepov, ki vodijo k likvidaciji ladjedelniške industrije ii celotnega tržaškega gospodarstva.
 «»-------
Tečaj za občinske tajnike
V Rimu se bo prihodnji oktober začel šesti tečaj za občinske tajnike, ki bo trajal do julija 1961. Tečaj bo vseboval redne lekcije, praktične vaje in predavanja ter vsaj mesec dni prakse v občinah, ki jih bo določilo ministrstvo. V poštev pridejo italijanski državljani od 21 do 30 let starosti, ki nimajo v tem letu nobenih vojaških obveznosti in ki ima. jo doktorat iz prava ali po-
Nemška tovorna ladja «Cap Blanco« last družbe «Ham-burg-Sud«, ki bi morala prt-plutj 21, t. m. v Trst, bo priplula na Reko. Kot smo že poročali, je nemška družba spremenila svojo progo in se njene ladje odslej dalje ne bodo ustavljale več v Trsiu, temveč na Reki. Do tega sklepa je prišlo v zvezi s sporom z mednarodno ((konferenco«, ki urejuje v mednarodnem okviru redne proge med Sredozemskim morjem in Juž_ no Ameriko.
V Trstu bi morali na to ladjo naložiti 500 ton avstrijskega papirja, ki pa so ga sedaj poslali na Reko. S tem sklepom je Trst izgubil po-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-II. •— Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št, 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v ilrini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi,
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban k4 X Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
membno novo redno progo proti Južni Ameriki.
 «»-------
Samomor trgovca
Včeraj popoldan okoli 14.38 se je ustrelil v svojem stanovanju v Ulici Beccaria 4 trgovec, Mario Panzera, star 64 let. Samomorilca je našla nekoliko kasneje njegova žena Neda Sega-Panzera, stara 39 let, ki je bila zapustila stanovanje okoli poldneva. Približni čas trgovčevega samomora so ugotovili na podlagi zdravniškega pregleda ter pričevanja nekaterih sosedov, ki so slišali prav ob 14.38 zamolkel pok, ki je prihajal iz Panzerinega stanovanja.
Kot rečeno, je Panzero našla žena Neda. Ko je vstopila v vežo, je takoj zagledala svojega moža, ki je ležal na tleh v mlaki krvi. Takoj je poklicala rešilni avto Rdečega križa, toda Panzeri ni bilo več pomoči, ker se je bil ustrelil v desno sence in mu je krogla prebila celo lobanjo.
Razen zdravnika in uslužbencev Rdečega križa so pii-šli na kraj nesreče tudi funkcionarji znanstvenega in letečega oddelka kvesture, policijski avtoradio in policijski zdravnik dr. Nicolini.
Kaj je pravzaprav narekovalo pokojnemu trgovcu, da si - je pri 64 letih vzel nenadoma življenje? Vsi, ki so ga poznali trdijo, da je bil Panzera kljub svojim letom še zelo mladeniški. Bil je precej visoke rasti, športnik, ki je do zadnjega smučal v družbi svoje še precej mlade žene, katero je bil poročil po smrti svoje prve žene Morda tiči pravi razlog za njegovo samomorilsko odločitev v dej-I stvu, da ga je pred približno I 20 dnevi zadela neke vrste ! kapi, ki mu je povzročila | delno ohromitev levega dela obraza. Kap mu je povzročila neprijeten izraz splošnega obličja. Ker je šlo za človeka, ki je dal mnogo na svojo zunanjost, je verjetno, da si je prav zaradi te hibe vzel življenje. Pokojnik zapušča za seboj poročeno hčerko, ki jo je imel iz prvega zakona. Gre vsekakor za človeka, čigar finančni položaj je bil trden.
puščeni prosilci, ki bodo na prvih 150 mestih v prednostni lestvici, katero sestavi posebna komisija.
Prošnje je treba poslati na prefekture najkasneje do 10. septembra. Tečajnikom bodo nudili 40.000 lir mesečne štipendije za ves čas trajanja tečaja. Vsem tistim, ki bodo dovršili tečaj z oceno najmanj 9 desetin, bodo dodelili tudi nagrado 30.000 lir. Podrobnejše informacije se dobe na pre. fekturi, soba št. 73, II. nadstropje.
Gradnja nove strokovne šole
Včeraj si je odbornik občinskega oddelka javnih del Geppi skupno z ravnateljem oddelka inž. Nassivero in nekaterimi drugimi funkcionarji ogledal dela pri gradnji nove nižje strokovne šole na Ro-tondi pri Bošketu. Doslej so dela že precej napredovala
in so sezidali prvo nadstropje.
Računajo, da bodo v dveh mesecih dokončana vsa zidarska dela, šola pa bo dograjena v celoti do prihodnje pomladi. Pouk v njej pa se bo pričel s šolskim letom 1961-62. Sola bo štela 15 učilnic in bo razpolagala z vsemi potrebnimi pritiklinami.
RAI ob peti obletnici videmskega sporazuma
V soboto bo RAI ob 15.15 priredila posebno oddajo ob peti obletnici podpisa videmskega sporazuma, s katerim je bil urejen prehod meje za prebivalce obmejnega jugoslovanskega in italijanskega področja. Oddaja bo pod naslovom «CM-prta meja« in bodo med njo orisali razvoj tega sporazuma. Izjave pa bodo dali odv. Gerin, ki je bil med podpisniki sporazuma, jugoslovanski general-in konzul v Trstu Vodušek in italijanski konzul v Kopru Ze-chin.
S 1. septembrom začetek popravnih izpitov na srednjih šolah
Dolžnost in odgovornost šolnikov za obstoj in napredek naše šole
Škodljive pojave bomo razkrinkavali - Mnogo je odvisno tudi od dijakov in staršev
Ze nekaj dni objavljamo spet šolske vesti. Ravnateljstva raznih šol sporočajo, da so v teku vpisovanja in da se bodo 1. septembra začeli popravni izpiti. Za dijake, ki so imeli smolo v poletnem roku, ali slabo oceno ob koncu šolskega leta, se torej bliža konec počitnic. Kdor jih ni dobro izrabil in se ni dovolj učil, se bo pač moral pošteno potruditi te dni, da bo lahko uspešno opravil popravni izpit in mu ne bo treba ponavljati razreda.
Obiskovati dve leti isti razred je nerodna zadeva. Ce ima dijak le malo osebnega ponosa, ga je sram. Ce nima trdne volje, zgubi polagoma veselje do učenja in mu vedno nekaj greni srce. Hudo pa je tudi za starše, saj imajo več stroškov in so v skrbeh, če bo dijak sploh dokončal šolo ali ne.
Kakor smo poudarili v poročilu ob zaključku preteklega šolskega leta in zrelostnih izpitov, ne moremo biti zadovoljni z uspehi naših dijakov, oziroma z ocenami na zrelostnih izpitih. Zadeva je važna in jo je treba dobro proučiti. Odkriti je treba vzroke in najti primerna sredstva, da se
iiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiituiiiiimiiiiiiititiiimiiiiiiimtiiiiiiiittiimiiiiiitiii
Pomanjkanje koordinacije med raznimi ustanovami
Prevelike zamude pri dodeljevanju ljudskih stanovanj novim najemnikom
Prizadeti so predvsem bodoči stanovalci naselja INA-Casa pri Sv. Alojziju in novih stanovanj pri Sv. Ivanu
Julija meseca so izročili pomorščakom in upravnim u-službencem plovnih družb Finmare pri Sv. Alojziju 143 stanovanj, zgrajenih s sredstvi iz sklada INA-Casa. Ob tej priliki so se čule pritožbe, da bi bili lahko ta stanovanja izročili prizadetim družinam že prej, če bi bili pravočasno poskrbeli tudi za razne priključke in ceste, za kar se je opravičil tudi sam župan v kratkem govoru, ki ga je ob tej priliki imel. Res je, da gre pri tem za celo novo naselje, ter so tako nekatere zamude vsaj delno opravičljive, toda spričo stanovanjske krize bi morali ven. darle bolj pohiteti ter ne bi smeli dopuščati, da ostajajo že zgrajena stanovanja po mesece in mesece prazna.
V naselju INA-Casa bodo zgradili skupno okrog 850 stanovanj za 4000 do 4500 prebivalcev in bodo porabili zanje nad 3 milijarde lir. Mimo omenjenih 143 stanovanj Finmare je prevzela gradnjo 365 stanovanj INA-Casa občina, ki je razpisala na račun te ustanove dražbo ter nadzoruje tudi dela. Okrog 200 stanovanj te skupine je bilo dogotov-ljenih že lansko jesen in pozimi, pa vendar še niso vseljiva, ker še niso zgrajeni do njih dohodi in razni priključki. Za to pa ni v celoti odgovorna občina, ker skrbi za izdelavo načrtov naselja vodstvo INA-Casa, občina pa skrbi le za njihovo izvedbo.
Ustanova INA-Casa se je končno le zganila ter pripravila načrte in nakazala 80 milijonov lir za ureditev zunanjega prostora v naselju, to je cest. trgov, otroškega igrišča itd. Poleg tega so poslali na osrednje vodstvo v Rim tudi načrte za zgraditev osnovne šole, otroškega vrtca, tržnice in poslopja, v katerem bo knjižnica, čitalnica, zbirališče za mladino itd. Dela za ureditev vmesnega prostora med hišami se bodo pričela te dni in se bodo končala v treh mesecih. Upati je, da bodo potem končno le izročili novim najemnikom ključe Sta. novanj, ki jih tako dolgo, težko in željno pričakujejo.
Kot smo že ob ceremoniji izročitve ključev pomorščakom in uradnikom Finmare napisali, pa čakajo stanovalci novega naselja tudi nestrpno, kdaj bo dograjena do tja cesta iz Rocola, ki je manjka samo še kakih 300 m in katere dela so se ustavila predvsem zato, ker bo treba podreti nekaj hiš, pa nima občina za to denarja. Ko bo cesta dograjena, bo namreč lahko vozil do naselja filobus št. 11, ki bo tudi močno razbremenil avtobuse, ki vozijo sedaj na progi k Sv. Alojziju in na Katinaro. Tudi v tem primeru bi lahko bolj pohiteli, saj je delo neodložljivo in se izdatku za odškodnino za te hiše ne bodo mogli izogniti.
Ker smo že pri stanovanjih, naj omenimo še zamude pri gradnji stanovanj na podlagi zakona št. 640. Gre za zakon o odpravi nezdravih in nehigienskih stanovanj, brlogov, kleti itd., po katerem se zidajo mala stanovanja za družine, ki se morajo iz svojih nezdravih bivališč izseliti. Pri nas so že dodelili večjo skupino takšnih stanovanj v naselju San Sergio pri Domju, kjer gradijo predvsem stanovanja za družine s tremi člani. Medlem ko so dela pri Domju še kar hitro napredovala, pa ne moremo tega reči za stanovanja, ki jih z« dajo pri Sv. Ivanu. Tu so začeli zidati 128 stanovanj za dve osebi, v
je proti temu protestirala celo občina, so preuredili načrte, tako da bodo ta stanovanja imela sobo in kuhinjo. Toda ta preureditev je povzročila nove stroške in zamude. Razen 128 stanovanj pri Sv. Ivanu pa je na podlagi zakona 640 v gradnji še 272 stanovanj v Podlonjerju za družine s 4 člani in 96 stanovanj za družine s tremi člani; skupno torej 496 stanovanj.
Kot vidimo, se torej precej gradi, toda kar pri tem pogrešamo, je zlasti koordinacija med občino in INA-Casa, med občino in IACP ter sploh med raznimi ustanovami, ki finansirajo zidanje stanovanj. Zato se dogajajo zamude pri napeljavi priključkov, ali kot pri Sv. Alojziju, pri ureditvi zunanjega prostora in gradnji cest. To ne pomeni le zamud pri vseljevanju, marveč tudi finančno izgubo, saj se s tem pri vsakem stanovanju izgubi več mesecev najemnine, ki bi služila za investicije za nove gradnje. Nujno bi zato bilo, da bi se razne ustanove ne ravnale več po svetopisemskem reku, naj desnica ne ve, kaj dela levica. Ta rek utegne biti morda kdaj celo koristen, nikakor pa ne v tem primeru.
PISMO UREDNIŠTVU
Priznanje Gabrovčanov za izlet PD
Prosimo, da objavite te vrstice v znak hvaležnosti, ki jo izražamo Primorskemu dnevniku vsi tisti iz Gabrovca, ki smo se udeležili izleta na Plitvice.
Sedaj, ko je veliki šmaren za nami se radi pogovarjamo s prijatelji in znanci o počitnicah, ki smo jih preživeli ne. kateri ob morju, drugi v planinah. Vsem tistim, ki smo se udeležili izleta na Plitvice, ki ga je priredil Primorski dnev. nik, pa gotovo ne zmanjka prijetnih spominov in vtisov, ki jih lahko posredujemo svo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiinnii
jim prijateljem. Zdi se nam, da je bila zamisel za izlet na Plitvice, ki jo je uresničil Pri. morski dnevnik, zelo posrečena in hvale vredna; na ta način je bilo namreč marsiko. mu omogočeno, da si je za primerne stroške ogledal svetovno znane naravne lepote, česar bi si sam ne mogel privoščiti. Zato so vsi udeleženci iz Gabrovca toplo zahvaljujemo Primorskemu dnevniku, da nam je pripravil tako lepo presenečenje. Naše mnenje je, da bi. bilo zelo primerno, če bi tak izlet postal tradicionalen; uspeh brez dvo. ma ne bi izostal, zlasti če bo organizacija taka, kot je bila tokrat
Hvaležni GABROVČANI
bodo razmere izboljšale.
Glede mehanizma zrelostnih izpitov smo že nekaj pisali in je upati, da se bo to vprašanje rešilo v vsedržavnem okviru, saj je o tem govora že nekaj let. Toda vprašanje zrelostnih izpitov ni edino.
Nikakor ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi naša šoli pešala. To je stvar nas vseh. Pri tem imajo glavno odgovornost šolniki, pa tudi dijaki in starši.
Zdi se nam, da je že prišel čas, ko moramo pogledati resnici v oči, ko moramo govoriti odkrito, pa naj bo zamera ali ne. Ni in ne more nam biti vse eno, kako nekateri profesorji poučujejo svoj predmed, kako nekateri učitelji in učiteljice vzgajajo in učijo naše otroke, kako so navezani na šolo itd.
Prav tako ni in nam ne sme biti vse eno, če so naši šolniki, od profesorjev do o-troških vrtnaric, narodno zavedni ali ne, če pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo ali ne. Šola je punčica našega očesa, očesu pa škoduje najmanjša smet.
2al moramo priznati, da že nekaj let opažamo nezdrave, žalostne pojave, primere, ki škodujejo naši šoli. Ce se razmere ne bodo zboljšale, bomo prisiljeni take primere razkrinkati pred javnostjo.
Cut odgovornosti morajo i-meti tudi dijaki. Zavedati se namreč morajo, da se starši žrtvujejo zanje in da si narod, kateremu pripadajo, nekaj obeta od njih, saj je mladina naša največja nada.
Del odgovornosti pa imajo tudi starši. V mnogih primerih je prav od staršev mnogo odvisno, če je dijak marljiv ali ne. Ako se starši ne zanimajo, če se njiho/ otrok uči ali ne, kako se obnaša v šoli itd., preti nevarnost, da fent ali dekle pohaja, namesto da bi se učil. Potem pa so težava, tarnanja in očitki.
Prav je, da se o teh stvareh pogovorimo in o tem razmišljamo, ko se bliža novo šolsko leto.
Štipendije študentom za SZ in ZDA
V zvezi s programom o kulturni Izmenjavi med Italijo n Sovjetsko zvezo za drugo šest-mesečje 1960 razpisuje zunanje ministrstvo natečaj za 10 študijskih štipendij, ki jih je po-
nudila sovjetska vlada italijanskim državljanom, ki nimajo več kakor 35 let in ki nameravajo študirati na univerzi ali pa spopolniti študije v SZ v letu 1960-61. Do štipendij imajo pravico tisti, ki so končali un:-verzo, diplomirani umetniki in univerzitetni študentje katere koli fakultete. Štipendije znašajo 900 rubljev mesečno vsaka. Razen tega bodo imetniki štipendij oproščeni plačevanja univerzitetnih pristojbin in vseh izdatkov v zvezi s študijem. Debili bodo brezplačno stanovanje pri moskovski univerz; ali pri drugih univerza«. Po končanem študiju bodo i-metniki štipendij lahko napravili brezplačno študijsko potovanje do Sovjetski zvezi ,ki oo trajalo 15 dni.
Stroški za potovanje iz Italije v Moskvo in nazaj gredo v breme italijanskega zunanjega ministrstva. Prošnje za udeležbo pri natečaju mora zunanje ministrstvo dobiti najpozneje do 15. septembra letos, in sicer na naslov: D.G.R.C., Farnesina, Rim.
Sporazumno z ameriškim poslaništvom pa razpisuje italijansko zunanje ministrstvo natečaj za študijske štipendije. Vladne štipendije daje na razpolago ameriška vlada in se prednostno dajejo študentom, ki so končali univerzo, ali ki jo imajo še končati. Štipendije vsebujejo stroške bivanja -n študija pri karkšni -kol; ameriški univerzi ter stroške za potovanje v ZDA in nazaj.
Privatne štipendije dajejo na razpolago ameriške privatne ustanove in zavodi s posredovanjem Institute of International Education v New Yorku. Znesek teh štipendij je različen. Običajno pa so študentje oproščeni univerzitetnih pristojbin ter dobivajo stanovanje n hrano pri univerzi.
Natečaj je dostopen študentom na licejih, diplomiranim študentom, univerzitetnim študentom (izvzemši vpisanim na medicinski in kirurški fakulteti) in italijanskim državljanom, ki so končali katero koli fakulteto in ki nimajo še .<5 let. Potrebno je dobro znanje angleščine in nadpovprečni šolski in višješolski uspeh. K natečaju ne bodo dopuščeni študentje, ki so dokončali univerzo z manj kakor 90/110 točkami.
Formularji za prošnje in m-•Tilrfttocije se lahko dobijo na oddelku za študijske štipendije v ameriškem poslaništvu pri ameriški komisiji za kulturno izmen lavo z Italijo v Rimu, Via Barbenni 86. Rok za predložitev dokumentov poteče 2. septembra letos.
iitiiiiiiiiiiifiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiitli militi iiiiiiiiiiiii iiiiii iiii n iiii i,i,iiiiiiii ii n hiiiiiii n iiiiii niiiixi„ii UH, n, ni, n, 1,11,1,1 ||||||||,|(||||ii,ii,itiiijtinn
Iz sodnih dvoran
Obsolen avstrifski turist ki je kradel na Ponterošu
Pretor je imel včeraj opravka tudi z mnogimi pijanci, ki so bili obsojeni zaradi razgrajanja in razžalitve javnih funkcionarjev
Pred sodnikom Brencijem so morali zagovarjati včeraj na preturi štirje avstrijski mladeniči, katere so pretekli teden aretirali v Ul. Rossini zaradi nekaterih tatvin, ki so jih zagrešili na Ponterošu. Gre za 16-letnega Karla Kraneka, 18-letnega Josepha Steinberga, 16-letnega Walterja Faro in 18. letnega Antona Waculo. Sodnik je spoznal Steinberga za krivega ter ga obsodil, pogojno, na 6 mesecev in 25 dni zapora ter na 10.000 lir globe. Faro pa je oprostil, češ da ni zagrešil pripisanega mu dejanja. Ostala dva obtoženca je sodnik pomilostil zaradi njune mladosti.
Štirje mladeniči so prišli v Trst pretekli četrtek skupaj
IIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllMIIIlIKtlltltlllllll
Nesrečen dan včeraj v trgovini Coin
Dve ženski sta se poškodovali na premic, nih, ena pa na navadnih stopnicah
Ob 11.45 so nudili v splošni bolnišnici prvo pomoč 60-let-ni Egidiji Galazzi-Balta iz U-lice Giulia 13 zaradi raznih ran in podpludb na levem stopalu. V bolnišnici se bo morala zdraviti od 5 do 6 dni. Skupaj z imenovano je prišla v bolnišnico tudi 55-letna Jolanda Bulo-Zanini, ki stanuje v isti hiši. Zdravniki so ji ugotovili razne poškodbe na desni meči in na desnem gležnju. Zenska je trdila tudi, da se je pobila po zatil-niku.
Nesreča, zaradi katere sta se ženski zatekli v bolnišnico, se je zgodila ob 11.15. uri v trgovini Coin. Peljali sta se po premičnih stopnicah, ko je nenadoma neka ženska, ki je bila pred njima, padla nazaj, ker se je prestrašila, ter ju podrla na tla.
V isti trgovini se je v prvih večernih urah ponesrečila tudi 63-letna Frida Stechel-Ca-vallini iz Ul. D’Alviano 44. To pot pa ni šlo za premične stopnice. Zenska je šla po navadnih stopnicah navzdol, ko
ugotovili zvitje desnega ramena, zaradi česar se bo morala zdraviti približno 5 dni.
Prometna nesreča na obalni cesti
Včeraj okoli 6,30 sta se po obalni cesti peljala z motorjem 29-letni Giovanni Croselli iz Stivana 15 in 19-letni električar Lino Ghersetti, ki stanuje v isti vasi na št. 10-C. Motor je vozil Croselli, a oba sta bila namenjena v mesto. Na cesti, ki gre od prvega predora do miramarskega križišča, se je motor nenadoma pokvaril in vozač je izgubil oblast nad vozilom. Oba potnika sta padla na tla ter se več ali manj pobila. Najbolj hudo se je poškodoval Croselli, ki si je zlomil levo ključnico ter se pobil po drugih delih telesa. Zdravniki so ga sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice s prognozo 30 dni zdravljenja. Gh--r. sini pa se je pri nesreči bolje odrezal. Zadobil je samo
ter je nerodno padla. V bol katerih je bila I nišnico so jo prepeljali z re-sarno po ena soba. Sele ko 1 silnim avtom RK, kjer so ji
se ji je nenadoma spodrsnilo t lažje poškodbe, zaradi katerih so mu nudili samo prvo pomoč. Ozdravil bo približno
v 4 dneh.
z večjo skupino izletnikov, ki jo je organiziral brivski sindikat na Dunaju. Nekaj časa so hodili sem in tja po mestu, dokler niso končno prišli na Ponterošo. Tam je eden izmed njih ukradel debel pulover ter se oddaljil s svojimi tovariši. Branjevci so jih zasledovali in jih kaj kmalu prijeli. Mladi Avstrijci so takoj izročili pulover ter se nato oddaljili. Zadeva pa je pri. šla na uho policijskim agentom, ki vršijo svojo službo na Ponterošu. Ti-le so začeli iskati mlade Dunajčane ter jih prijeli v Ul. Rossini. Kasneje se je izkazalo, da so štirje mladeniči ukradli tudi nekatere druge predmete.
* * #
Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 23-letni natakar Vittorio Di Lernia iz Ul. Delle Doccie 5/1, ki je bil obtožen, da se je opijanil in da je razžalil javne funkcionarje. Bilo je 8. t. m. ob 1,30, ko je policija prišla pred bar Mon-cenisio v Ul. Carducci, V baru je razsajal Di Lernia, ki se je ob pogledu na policijske stražnike še bolj raztogotil. Prijeli so ga ter ga zaprli. Sodnik mu je včeraj prisodil 11 mesecev in 5 dni zapora.
* * #
Marisa Pahor se je 30. decembra 1958 ob 1.30 peljala s svojim avtom Fiat 600 po Ul. XXX. oktobra v smeri proti Trgu Oberdan. Na vogalu Ul. Valdirivo je podrla na tla 35-letnega Ludvika Cucka iz Mavhinj 35, ki se je peljal s svojo lambrefo proti obrežju. Nesrečni motorist si je zaradi incidenta zlomil levo ramo ter se pobil po levi nogi. Ozdravel je pri-btižno v 50 dneh Sodnik je spoznal Pahorjevo za krivo ter jo obsodil na 25.000 lir globe.
# # #
Pred sodnikom Brencijem se je včeraj zagovarjal tudi 29-letni Umberto Stojčič iz Ul. Della Guardia 6, ki dela v pivovarni Dreher. 3. julija letos so ga policaji našli pijanega nekoliko pred 9. uro zve. čer v neki gostilni v Ul. sv. Marka. Sodnik ga je obsodil zaradi pijanosti na 3 mesece zapora.
# * *
Angelo Cioffi, star 59 let, iz Foggie, je prišel včeraj pred sodnika zaradi treh obtožb. Predvsem so ga dolžili, da je razžalil javnega funk-
cionarja, da je imel pri sebi nož ter da je krošnjaril brez policijskega dovoljenja. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil pogojno na 5 mesecev zapora.
Cioffija so policaji našli ne. ke noči na vogalu Ul. Machiavelli in Ul. Roma, kjer se je zleknil na tla, da bi zaspal. Ko pa je zagledal policijske agente, je poslušal zbežati. Ni se mu posrečilo, ker so bili ti-le hitrejši. Prišlo je seveda do prerekanja in do ostrejših izrazov s strani Cioffija. A-genti so ga preiskali ter našli pri njemu nož. Vprašali so ga tudi, kaj dela v Trstu in Cioffi je povedal, da krošnjari. Ker pa ni imel dovoljenja za to, so ga obtožili tudi zaradi sled. njega prekrška.
# # #
43-letni Giuseppe Veljak iz begunskega taborišča na Opčinah se je moral včeraj zagovarjati zaradi žalitve jav. nih funkcionarjev in pijanosti. Dogodek, ki ga je pripeljal pred sodnika, se je odigral 13. t. m., in sicer ob 1.30 ponoči. Neka policijska patrulja ga je srečala na Proseški cesti, ko je kolobaril sem ter tja. Možakar se ga je malo poprej navlekel v nekem baru, kjer se je bil tudi skregal z dve. ma civilistoma. Enega izmed teh je sicer smatral za vojaka, ter je hotel pa vsej sili v vojašnico, da tam uredi spor. Medtem so prišli policijski agenti, nad katere se je spravil z najrazličnejšimi žaljivimi izrazi. Sodnik ga je spoznal za krivega ter mu prisodil 4 mesece in 10 dni zapora.
— «#------
Krava je spravila motorista v bolnišnico
Gino Gallani, star 47 let, iz Ul. Madonizza 4, se je včeraj peljal s svojim motorjem po cesti, ki gre od meje proti Sempolaju. Bilo je okoli 19. ure, ko mu je nenadoma prečkala cesto neka krava. Da se ne bi zaletel v žival, je Gallani močno zaobrnil krmilo ‘ter s tem izgubil oblast' nad vozilom. Padel je na tla ter se močno pobil po desni čelni kosti. Možne so tudi kostne poškodbe. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, kjer ko zdravniki menili, da se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni.
Obisk turistov na veliki šmaren
Obisk turistov je zabeležil med letošnjimi prazniki rekorden obseg, kar tudi dokazujejo nekateri podatki, ki jih je zbra. la turistična ustanova. Tako je obiskalo grad Sv. Justa okoli 10.000 oseb od 13. do 16. avgusta. Rekordno število vstopnic pa so prodali v ponedeljek, in sicer 2.523, kar predstavlja absolutni rekord zadnjih 24 let. V šestnajstih dneh pa je obiskalo razstavo starega orožja 7 tisoč oDiskovalcev.
Tudi Miramar je vzbudil veliko z.-nimanje, saj ga je v omenjenih treh dneh obiskalo okoli 10 tisoč oseb.
Tržaški hoteli in prenočišča so prišli na svoj račun in so zabeležili samo v soboto 4.015 nočnin in od tega 2.830 domačih ter 1.185 tujih turistov. V treh dneh pa so zabeležili 10.059 nočnin in od. tega 8.462 nočnin domačih ter 3.597 nočnin tujih turistov. V primerjavi z lanskim letom je napredek očiten, saj so zabeležili 2.226 nočnin več kot lani v istem razdobju.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega
tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu tečaja v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete. da se pričnejo vsi poprav, ni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po umiku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12.
Ravnateljstvo državne nižje in. dustrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino št. 8. III nadstropje), sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede za šolsko lelo 1960-1961 vsak dan do vključno 25. septembra 1960. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti riasled nic dokumente: rojstni list izdan od občinskega urada, potrdilo o precepljenju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole.
Istočasno obvešča vse prizadete. da se prično vsi popravni izpiti d-ne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski šole.
OBVESTILO. Trgovski strokovni tečaj na Katinari javi'a, da se začnejo popravni izpiti dne 1. septembra t. 1. po razporedu, ki je objavljen na šolski oeiami deski na Katinari. Vmsovania se vršijo vsako sredo od 9 do 12 ure.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti (sprejemni za licej, vstopni, razredni) v jesenskem roku 1959-60 dne 1. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni in razredni izpiti v četrtek I. septembra 1960 s pismeno nalogo iz slovenščine, u-spcsobljenostni izpiti pa v petek 9. septembra 1960 s pismeno nalogo iz italijanščine
Razpored izpitov ;e izobešen na oglasni deski zavoda.
Vpisovanja za šolsko leto 1960-1961 sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, in sicer do 25. septembra 1960.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininii,,,,
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-
višje, v 3. prevladujoče)
rccocf
PROSVETNO DRl^]l «RA DE PREGARA
PRIREDI V NEDELJO«-AVGUSTA OB «■ **
Vrtno veselic®
• T7%# x v
pri rise
Sodelujejo pevski zbor ^ ansambel prosvetnega cAlbert Sirk« iz Križa, f ^ skupina prosvetnega du* ^ de Pregare«, kvartet it ^ tamburaški zbor prosveto« j štva Prosek-Kontovel. S«® ^ do 24. ure ples ob zvoki ^ znanega orkestra «Glr«^ : skrbljeno za jedačo M -• Obiskovalci se lahko P" openskega tramvaj*-
pomaranče , . . .	176	176	176
limone 		90	129	118
jabolka 			47	118	77
hruške I		53	141	71
hruške II		36	59	41
breskve extra . .	94	106	100
breskve I		71	83	77
breskve II		29	47	41
slive 		53	94	59
grozdje 		83	141	100
pesa		20	70	45
kumare		29	71	53
čebula 		36	59	53
stročji fižol ....	24	71	36
fižol za luščanje .	47	94	71
razne solate ....	70	300	100
jajčevci 		36	83	47
krompir		28	47	43
rumene paprike .	83	106	88
zelene paprike . .	29	47	36
paradižniki . . .	12	59	41
zeleni radič I. . .	150	350	200
zeleni radič II. . .	40	130	P5
bučice		41	90	47
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
T’~CrrxCCOXC-e
OD VČERAJ DO
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 18. avgusta l^JJrie’ Trstu rodilo 13 otrok-4 osebe, bila je ena P° ^ POROČILA STA Massimo Felici m * Margheriita Treves.	^
UMRLI SO:	86-lemt	0	f
Stuiparich, 63-1 etn 1	jj
gar, 73-letna Orsoto Montanari, 60-letm R2*1 zin.
NOČNA SLUŽBA
INAM - Al Cedro, VL.tf dan 2; G. Papo. Kjadan	0a
zij) št. 1050: Piediola. ,V ' 1; F 2; Alla Salute, Ul. Gib1'* ravallo. Trg Cavana i-
I Z L E
IZLET SPD-T NA	|
SPD-T priredi v nedelj rft septembra izlet na Ma ns ma z avtobusom na u »A sedlo do koče. Vpisovanj*d{\ Geppa 9-11. dopoldne do 18. ure. Potrebna Jc nica.
LJUDSKA PBOS
  —"T e*** 'r
Odbor Slovenske PJO* j)A ze bo imel sejo v Pfca k" gusta t. I. ob 18. »f1 0 v Ul. Geppa 9-IL
( MALI O
PODI IZ FURNIRJA P0/
kv. m — se prodajo
Gambini 3.
Penice 16.00 «FBI P£ot a ponu«. Robert Sta**- |SrjKj( Excelsior 16.00 »Lepo, v 1 omadeževano iSče / Perkins.
Fiiodrammalico ZaPpiWji»? Grattacielo 16 00 t.land Yard”». Marscn j
son.	rvilZl ^, J
Supercinema 16.00 Dru* f0)it
filmske umetnosti: *	,,/t
Arcobaleno 16.00 tor«, od leta 1914 Berlin.	.	n'.)^V
Aurora 16.30 «Zadnja F nj z Alabarda 16.30	G<"
cu». Jennifer Jones- j Pečk.	la
Capitoi 16.30 «Tu SS‘terih9 ca...». Technicolor. L	i
lente.
Garibaldi 16.30 «!<>, tu«. Renaio Salvatbf »pj* Cristallo 16.30 ((Križar- ^ ze«. Technicolor. pjpp*' Impero 16.30 «Nezgod* jf ta in Pr.perina«. ,
Italia 16.00 «Most Pr.U*rt ju«. Vivien Leight. n j lor. Danes in iutrt..u ja“ Moderno 16.00 «S<^n!?LnZ 0) line Sassard in M.. nji Massimo 16.00 «Izz‘V >'. J corralu«. Kirk Douf . Vittorio Veneto	ept-j#
stopnice«. George B 9' Marconi 16.30 «Dra§®ittoF,/ John Hadiak, B. J? na 1 Ideale 16.30 «Kričači ^
Savoma” 16.00	1
thier». Robert *	jf
((Osvajalec Mongo1?
Astra 16.30 »Streli >*	#
ke«.	.	-oro*11
Odeon 16.00 «Carsk* V
LETNI
kino
if* J',
Marconi 20.15 Glej	k/
Garibaldi 20.00 Glej	strffP
Skedenj 20.00 :(IX>VOl|lvttct'" ster«. Technicolor.
Sica.
KINO SKE
predvaja danes ' j, if ob 17. in °baJ,aSc na prostem
barvni I'ID>-
DOVOLITE t ŠTRAŽMOJS]S>
(E’ permesso mareS
Igra VITTORIO
i"
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18- uVilin: 20. uri na prostem cinemascope barvni
□
ALfffRT /U6SMITH
TO JE MOJA ŽENSKA
(Questa 6 la mia donna
JULIE L0N00N-J0HN0REW1^ ANNA KASHFIDEAN AGNES MOOREHEADeNATKlN
CATH7 CR0SB7 RAK ANTHONV- JACK/E CHARLES CHAPLIN.JR-BUH 0ANItL'
FRANK DAVIS e FRANKLIN COEN
Cbiru.ernPE
Volilna kampanja se začenja razčiščevati
Ameriški sindikati AFL-CIO
so se opredelili za Kennedyja
se največja ameriška sindikalna organizacija sicer smatra za politično in nadstrankarsko, bo svojim članom «priporočala» demokrate
Ko
SSa5She*v izraz“ 0 obeh
Pred dnevi pre-v izrazil o obeh za predsedniške
v°litve v 7f*a
je j.	je rekel, da
Niioif	republikancev
5“„»SP.°S°ben za vse kaj
Bika 7A :	za predsed-
iandidatfU.Zenih, držav- 2a
j.	Clemnlrralcb-« r, ^
Kennedyj
ie «ovek VI ?a -je rekel’ da
delati ’ w katenm bi se da-je to	glede na to, da
** zadn ^V° ^ruščeva Nixon da rV°^vom sprejel«, ker
tist‘. ProtTkM V ZDA Zmaga
ri sovrJ. kateremu se «upe-da je J5 Vo Moskve«, kaže, tudi j ePnedy dobil oporo Prišel d;Ugde', pred dnevi je riiki vat'kan znani ame-'ltednik U ^borston Davis,
k8toliškeeanareP amer‘škega da hi .»	.. a «America»,
Bim V0Sd‘°.pi1 v stik z vrhov-vsem , „‘vom jezuitov, predli se itn.3 rom.denssensom, da B’a Drprifvonla glede vode-?DA, sev°i propagande v ^‘data im, a v korist kan-
PoleV tr Kenned^a-
Verietn0 šehnAV6,h opor b0
Pora, ki - ibolj zalegla o-strankj ; bo demokratski tl* Kem,*« njenemu kandida-^sriška ^ ,nudila največja r®cija A„rSIadikalna konfede-rdi nehninT^ Ta opora se ^ri-^kk° čudna, kajti a-30 za «j atl se proglaša-
?Qd^ran?renvPOlitičri0 in iz~
Bno or ars. °> Povsem stro-Večkrat patll“acU°», toda že °Predelii„6 3e niib vodstvo 'banko, 28 *° ali za ono kidata tega ali oneSa ptecej ner, pri tem imelo
„ 1 uspeha . predvsem
ln važno j Je zel° značilno j!ndikaina t638.1''0’ da se je
n10 °dl0čno°ri -eraci^a AFL* adno Pa eeprav še ne
la“etkom delila že pred
e°krat cel V? 'ne kampanje.
ko da r,°- -z obotavljanja,
“'■Slone žpristaaem sindikatov
j4 voljo ni ved Prepuščeno
r !* bodo m katerega kandi-
Vodst” asovali. ker se je
j’eveč 0ri1,Vo konfederacije
r^oltratsirFlto angažiralo za
.! Seveda ,° stranko, ne da
S o ini-' *edai izdalo pro-
ttkin Py°^ih,,
•ir^tov Sih; “kih
h “venejij h vidna že na ” Lo* Aem°kratske stran-
er so nik AFL-CIO in nekateri
Ve Podore tngelesu’ k j ;Jllet E dsednik a p Sgi . uiher
'bočno"' sind>kalni voditelj ft'ckratsk= VZe'' 23 to> da bi
«ramapreden	spreje'
Pi*.	ln liberalni pro-
»D^bkinj1 mUo težk° oceniti, vsp fCri so demokrati ?‘»vnikivs« tisto, kar
li-y«iki J "V0' kar so pred-
l-ovj kol'ko jeatdV Predlaga‘ 3e dejansko nji-
5v>j a dem i ^°hticnega pro-
■2 :»5K“ Mk' ™d-
"rediti* n.
sindikatov in
vi držr- .Pr- zahteva o ki
Skig08po^rsUki i„ finanani
;i»b,^avski Zavjjanskih pravic,
tel:?.1.- gOsn„e kon°daji, O SO-
bost
ke . ftciji a s,ndikato'
tl*
sindikatov na
»Bi,
stran-
d
ne ie
t . -- prl'
* začasnemu
zavezništvu v tem političnem letu, pač pa k rednejšim in tesnejšim stikom v bodočnosti. Obe stranki namreč, sindikati in demokratska stranka, takšne tesne stike že sedaj napovedujejo in voditelji sindikatov zatrjujejo, da so na dobri poti za okrepitev svojega vpliva v ((političnem življenju dežele« in to ne da bi kakor koli okrnili svojo sindikalno svobodo, ne da bi AFL-CIO bila izgubila karkoli na svoji ((neodvisnosti in iz-venstrankarski značilnosti«.
Demokrati pa si s svoje strani zadovoljno manejo roke, ker bodo dobili oporo sindikatov, t. j. 15 milijonov potencialnih volivcev. Sam demokratski kandidat John Ken-nedy rad daje temu sporazumu ali temu zbližanju tudi zunanji videz in potrdilo s tem, da se pogost, sestaja s sindikalnimi prvaki, ki prav tako radi priznavajo svoje simpatije do njega
Vse se zdi kot lepa idila. Toda dejstvo je, da AFL-CIO ni uspelo uresničiti vseh zahtev, celo nekaterih tistih ne, ki jih smatrajo za svoja o-snovna ali vsaj izredno važna ((priporočila«. Po mnenju ameriških sindikalistov bi morala demokratska stranka enkrat za vedno razčistiti z vplivom, ki ga imajo konservativni elementi iz južnih držav ZDA na njeno politiko. In sindikati imajo dovolj razloga biti nezadovoljni, da konvencija v Los Angelesu ni sprejela nekaterih njihovih ((priporočil«, predvsem da ni imenovala za svojega podpredsedniškega kandidata progresivnega senatorja Hump-hveya, pač pa senatorja Johnsona,
Kljub vsem tem negativnim platem pa so sindikati in demokrati našli skupen jezik: Demokrati so najavili pozitiven kurz v vrsti vprašanj, za katera se največje ameriško sindikalno gibanje močno poteguje in glede katerih je neposredno zainteresirano. Po sprejetem programu so se demokrati obvezah, da bodo u-kinili tako imenovani «zakon o pravici do dela« v južnih državah, kjer je pravica do stavke omejena. Nadalje so se demokrat] obvezali, da bodo ukinili protidelavske odločbe znanega Taft-Hartleye-vtga zakona ter tudi zakon o omejevanju sindikalne dejavnosti, ki je bil lansko leto izglasovan v ameriškem kongresu.
Čeprav formalni sklep, da bo sindikalna organizacija AFL-CIO podprla Kennedyja, še ni bil sprejet, dosedanje angažiranje voditeljev AFL-CIO v kampanji za predsedniške volitve jasno kaže, da sindikati odločno favorizirajo demokrate. Formalno se torej še niso izrekli, dejansko pa že delujejo v tej smeri. Predsednik konfederacije Meany je tik po demokratski konvenciji izjavil, da je volilni program demokratov «zdrav in liberalen» in da szaslufi navdušeno oporo«.
Vsedržavni odbor AFL-CIO za politično izobraževanje sindikalnega članstva je v svoji tedenski publikaciji napadel republikanskega kandidata Nixona zaradi njegovega »ne-
gativnega deleža« v delavski zakonodaji. V članku je n. pr. navedeno, da je Nixon pri petnajstih zakonodajnih debatah o odnosih v industriji «štirinajstkrat glasoval proti delavcem», še posebej pa so mu zamerili, da je leta 1947 kot član predstavniškega doma podpiral Taft-Hartleyev zakon.
Voditelji ameriškega sindikalnega gibanja bodo v kratkem na posebni konferenci izglasovali formalni sklep o tem, katerega predsedniškega kandidata bodo na novembrskih volitvah podpirali. Čeprav je res, da imajo tudi republikanci med voditelji te največje ameriške sindikalne konfederacije svoje prijatelje, se je vodstvo AFL-CIO že doslej v bistvu izjasnilo in njihov sklep se glasi: «Vso podporo demokratom in Kenne-dyju!»
. .-N« •
Domenico Modugno in Antonella Lualdi igrata v filmu «Sesisnek v Ischiin, ki ga režira Mario Mattoli. Z njima Jgrajo še Linda Christian, Carlo Croccolo in Maria Letizia Gazzoni
Drugo pismo iz Dubrovnika
Edinstvena «Hekuba»
Poleg gornjega dela je letos prišla še posebno do izraza Anouilhova «Anli-gona» - Dober nastop ljubljanskega okleta in budirnpešlanskega kvarteta
(Poseben dopis)
DUBROVNIK, sredi avgusta. — Ponovno se oglašam iz Dubrovnika, kajti zares vredno je vsaj n’alo posredovati to, kar se tu vrši. V programu Dubrovniških poletnih iger je namreč toliko kulturnega izživljanja, da se včasih človek čuti prisiljenega sprostiti se na način, da drugim posreduje vsaj malo tega, kar tu tako intenzivno sprejema. Pomislimo le na to, da je bilo le do 10. t. m. v okviru te velike kulturne prireditve na različnih odrih dubrovniškega sprirodnega teatra)) uprizorjenih 19 dramskih del, 8 opernih del, da je bilo tu 6 folklornih nastopov in 8 koncertov.
Nemogoče je vsa ta dela prikazati in jih oceniti. Zato bo moj dopis le skupek sličic in vtisov, žal, pogosto bolj naštevanje kot drugo. Mimogrede bom povedal, da je ekipa zagrebške televizije deset dni snemala reportažo «Poletne igre izza kulis«. Režiser te reportaže je izjavil, da je prepričan, da bo publi-
ka, ki ji ni dano priti v Dubrovnik, v reportaži videla marsikaj zelo zanimivega in lepega, saj bodo «v prvem planu naši naj več ji umetniki pri svojem vsakdanjem delu«. Reportažo bo jugoslovanska televizija oddajala prve dni septembra.
Beograjčani pa so posneli dokumentarni film «Hamlet na Lovrijencu». Film bo nared že okoli 22. t. m. Verjetno ga bodo vrteli prvič prav na dan, ko bodo na Lovrijencu v Dubrovniku dajali jubilejno, stoto predstavo «Hamleta».
Kako pestro je tu, samo nekaj podatkov: Indijski prosvetni minister Saividain je izjavil, da je »užitek prebivati v prekrasnem Dubrovniku in gledati predstave v tem edinstvenem ambientu«. Prof. Hans Kindermann, direktor dunajskega inštituta za gledališko umetnost, pa je izjavil, da je navdušen nad »krasno ohranjenim starim mestom Dubrovnikom, ki nudi edinstvene odre za dramska izvajanja«. Hkrati pa je
Se enkrat o izletu v zahodno Beneško Slovenijo
Med pridnimi in dobrimi ljudmi pod visokim Breškim Jalovcem
V gostilni v Platišču so mi vsi - gospodar in gosti - odgovarjali v pravilni slovenščini - Od nekdanjih 600 prebivalcev jih je doma le 200, drugi so šli po svetu
Takšne mlekarne so si postavili v nekaterih vaseh ponekod v Beneški Sloveniji
«Ah, ste Sloveni« To so bile prve besede, ki sem jih slišal, ko sem v Platišču izstopil iz avtobusa. Izgovoril jih je domačin s prijaznim smehljajem, ko sem ga vprašal, kako nridem do Sedulove gostilne. Dobro znamenje, sem si mislil. Tu smo Slovenci dobrodošli. Kmalu zatem sem se ustavil pred zadružno mlekarno, kjer so čakale gospodinje, da oddajo mleko. Mlad moški, bister in zelo okreten, je imel vse polno dela s tehtanjem in zapisovanjem mleka, vendar mi je rad od-gGvarjal na vprašanja. Razumela sva se prav dobro, mnogo bolje kot v drugih vaseh zapadne Beneške Slovenije. Povedal mi je, da prinašajo v mlekarno dnevno približno
in
tTrst
fciž** to kotli 7,30: JutranJa
1 M ,*°le,dar: li in- nro.
Petek, 19. avgiifttii 1990
ta; 18.00:	Prenos RL; 19.00:
Znani orkestri; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Ted Heath;
&£rV^vs^: 11i2°oo:DZa	23	n°S'
>*r re. i2 55a Orl2 4? v svetu	Nacionalni	nroaran
iV1* Gi9sp , er M- We-
a po želi ah; ln Ples; 18,00:
kB*lesWk:eSSdo ■ hico, lo.vo.
18'io- r?iai\ Hoover. šef *tarLl80o-' p asbeni kaleido-" 'r~in, ranc Orožen: «V
*« .	*	I	d
.JPPtUli;
<>*r?U1!U5:	Sklad-
f>,2Uss»; žOnn USSyJa ,n R-OretrVKu Sport; 20.30: in	•	2100:	U-
KCkl.JO:	Prireditve v Tr-
Mh Karl|,n. aS iuke-box; 22.: KonJJ *ken v *uPoraba umet-flavtist "i10*: 22.15: •OotJj« P s *ta Čampe, pri O11; 23^:0,22,4°: Parjski N 23.30- AL Orkester Ted 11 'helodiji POlnoCi v rk"
12.10.	fof
»t*^retJa “ran«; 12.40: IW*a ®odroiiuSUin ln živali fri u, |a; 14.15: Franco ^ » 14.30: «Ri-
•M. £“ M. cUfaSohelto*' 00 ^‘“»taio,'B?ov|m>a; 15.00: ttjjj-1 Ofkkoncert za kla-j- ' 15-25: Program ovskega krožka.
4* Glas50P®r
!*>	h/?*	1**>ro	Jutro;
'340 jah; 12^' - 2.00: Glasba ^kL-^etl1' ka glasba; ST*« Ij™ "»veti; 13.45. “kUtM “*UalnXi! : 14 30:	Do-
SbL apOr';^Sti’ 14 40: PojO i 15.30- r,.,	' Zabavna
Bav,tH.estrl Manto-Cyrl‘' sta' ''Vn, ^nasm.8 vas POJ6; el5k? «»JaX, '16.40: O	12.25:	Lahka
opernega sve-
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 11.00:	M.
Manocci:	»Videl sem morje«;
11.35:	Selvaggi:	»Dramatična
sonata«; 12.10:	Pojo Abbate,
Cucchiara, Fierro; 13.30: Operno gledališče; 15.55:	Vremen-
ske razmere na italijanskih mo-rjih; 16.00:	Današnji pevci
in izbrane pesmi; 16.30: Veliki plovci: Amerigo Vesipucci; 16.45: P. Drucker: »Umetnost in znanost v vodstvu podjetij«; 18.30: Glasba z onstran meja; 19.00: Oddaja za delavce; 19 30: D. May in njegov orkester; 21.00: Simfonični koncert: Cherubini; 23.20: Orkester p. v. A. Trova-jodija.
//. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00; Z Angelinijevim orkestrom; 11,00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: »Severnica« - moda; 14.00: Plesni motivi; 14.45: Parada orkestrov; 16.00: Galerija belkanta: G. L. Volpl; 16.20: Pojb Ne-gromi, Pagani, Villa; 16.40: Mojstri jazza: Glen Miller; 17.00: Vil mednarodni polifoničm koncert v Arezzu (registracija); 17.30:	Glasbeni variete;
18.30:	Plešite z nami; 20.30;
Glasbeni variete; 21.45: Dokumentacij «Z jadrom tn motorjem«, 22 15: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Debussyjeve skladbe;
18.30: Beethovnove skladbe; 19.: «New Deal«; 19.30: A. B. Te-desobl: Variacije; 19.45:	Itali-
jani v MeltoournVi; 20.00: Vsako-večerni koncert:	Liszt,	Ibert,
Hindemith; 21.30: Farsa R. M. du Garda:	«Oporoka»;	22.10;
Gledališki pregled; 22.40: Sošta-kovičeve in Brittenove skladbe; 23.20: Razvoj etnologije; 23 50: Antonio Vivaldi:	Koncert	za
oboo in godala.
Slovenija
8.05: Trije orkeviralmi operni odlomki; 8.20:	Thornborn Eg-
ner: Roparji iz Kardemomma; 8.35: Iz filmov in glasbenih revij; 9.: Glasbeni variete; 10.10: Preludiji za klavir; 10.40: Od popevke do popevke; 11.: Kvintet Potepuhi; 1135: Stanko Premrl: Simfonietta; 12.00: Spored pesmi za otroke; 12.15:	Ing.
Spanrin-g:	Krmni ozimni do-
sevki; 12.25: Plesni zvok; 12.40: Izpod Zelenega Pohorja; 13.30: Po vašem okusu; 14.35: Iz Puccinijevih oper; 15.40: Zbor RTV Zagreb:	16.00:	Gitica Jakopin:
Mi Imamo vse; 16.20: Parada plošč; 17.20: Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18: Ciganski napevi; 18.15: Lovski kvintet; 18.30: Iz naših kolektivov; 20.00: Orkester Roberto: 20,15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Balet skozi stoletja; 22.15: Od comba do big banda: 23.10: Z orkestrom Edd a Bacclaya: 23.20. Pojte z nami!
Ital. televizija
18.30: TV za mladino: Popotovanje po Italiji, Damski, Portugalski, Belgijti itd.; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Trodejanka A. Berette ln V. Toccija: »Lisičji rep« Ob koncu TV dnevnik
Jug. televizija
Morebitni prenos italijanskega televizijskega programa.
tri stote mleka od 150 krav.
V gostilni so mi vsi, gospodarji in gostje, odgovarjali v pravilni književni slovenščini. Prav tako prosto sem se raz-govarjal tudi naslednjega jutra, ko sem se v Sedulovem avtu vozil s tremi domačini iz Platišča, ki so šli na občino v Tipano. Zaradi tega nimam pojma, v koliko se platiško narečje razlikuje od sosednega soškega. Bržkone ne mnogo, ker spada Platišče v porečje Nadiže in ni v zračni črti niti dva kilometra oddaljeno od jugoslovanske meje
Sola je seveda italijanska in bo ostala italijanska, dokler se bomo za beneške Slovence in njih šole tako malo zanimali, kakor do sedaj. Gospodarski položaj je tak, kakršen je povsod v Beneški Sloveniji. Od prejšnjih 600 prebivalcev jih je ostalo v Platišču komaj 200; nad 40 hiš je zapuščenih in zaprtih. Podnebje ni tako milo kakor v Tipani. Leta 1952 so imeli tri metre snega in so bili za nekaj časa odrezani od ostalega sveta. V hudi zimi, tu niso redki volkovi in divji merjasci. Med poljskimi pridelki se odlikuje prav dober fižol, ki mu tudi tam pravijo grah. Menda imajo oni prav in ne mi z našim fižolom, ki je tujka, saj imajo tudi Hrvati grah in grašak, grah za naš fižol, grašak pa za naš grah.
Zvečer sem bit nekoliko v skrbeh, ker odhaja avtobus zelo zgodaj iz Platišča. Potolažili so me, da se bom lahko odpeljal ob 9. uri zjutraj s Sedulovim avtomobilom. Za prenočevanje so me spremili v drugo hišo, malo stran od glavne ceste. Tema kakor v rogu, pot od glavne ceste do prenočišča, sicer kratka, ampak tlakovana s kamenjem, kakor ga je bog dal. Tudi hiša ni obetala nič dobrega. Tem večje je bilo moje presenečenje, ko sem stopil v e-lektrično razsvetljeno spalnice opremljeno z modernim pohištvom, postelja mehka, o-deja pa bi zadostovala za najhujšo zima. Spal sem čudovito, noben mestni ropot me ni motil. Drugo jutro sem zepet užival čist in osvežujoči gorski zrak in očarujoči razgled na panoramski cesti od Platišča do Tipane, namreč do onega že večkrat omenjenega zapuščenega zvonika na južnem koncu vasi in od tam navzdol po soteski do razpotja ob Krnahti in potem navzgor do Debelišev, kjer sem izstopil.
Debeliši so majhna vasica z zelo čednimi dvonadstropni-
mi hišami. 2e večkrat sem hotel govoriti o teh dvonadstropnih hišah, pa je vedno prišlo kaj drugega vmes. Skoraj povsod po Beneški Sloveniji so mi padle v oči te dvonadstropne kmečke hiše. Ko sem o tej zadevi poizvedoval, so mi pojasnili, da so v drugem nadstropju kašče, v Terski dolini jim pravijo «čast». To so shrambe za domače pridelke. Zakaj dvonadstropne hiše? Da prihranijo zemljišče, ker imajo v Beneški Sloveniji povsod premalo obdelovalne zemlje, zaradi tega gradijo rajši navzgor kot v širino.
Debeliši ležijo v lepi .odprti dolinici, polni vode, ki priteka po potokih od vseh strani. Največ vode prinaša po-
tok iz severozahoda, ki jo zbira iz neštevilnih izvirkov. Vsa dolinica je obdana z zelenimi griči, ki jo ljubosumno ščitijo in skrivajo. Govoril sem s staro ženico; povedala mi je, da so tudi tukaj vsi dela-sposobni moški odsotni. Zemlje ni mnogo, ali kar je je, je zelo rodovitna. Lepo uspeva posebno koruza. Živinoreja je tudi tukaj glavni vir dohodkov. Mleka namolzejo poldrugi stot dnevno, prevažajo ga s tovornim avtomobilom v zadružno mlekarno v Vi-skoršo.
Od Debelišev sem šel peš do gostilne Tomazin, blizu mosta na razpotju za Viskor-šo in vasjo Krnahto. Iz gostilne sem se napotil zopet ob Krnahti do naselja Krnah-ta, od začetka po ravnem, potem pa precej strmo navzgor. Krnahta ima svojo lastno zadružno mlekarno, ki predeluje tri in pol do štiri stote mleka na dan. Na njivah sem videl krompir, koruzo in fižol, ob cesti pa zdivjane trte. Čudno sem gledal na cesti pod Krnahto tovorni avto, poln zelenjave, ki jo je vozil, ne iz Krnahte v mesto, temveč narobe, iz mesta v Krnahto. Prav slabo se jim terej ne godi, sem si mislil. Kakor marsikaj drugega, gre seveda tudi nakup zelenjave na račun zaslužka v tujini.
Pot od gostilne do Krnahte je zelo prijetna in največji del skoraj vodoravna, do mosta pod vasjo se dvigne ko-
maj za dvanajst metrov, od tukaj naprej se začenjajo ne preveč strme serpentine do višine 540 metrov v vasi. Razlika v višini od tu do razpotja pri gostilni Tomazin znaša 160 metrov. V Krnahti sem videl še nedovršeno in vsaj za sedaj že zapuščeno precej veliko cerkev. Glavni zidovi so dograjeni približno do polovice in iz južnega se dviga sam samcat veliki o-bok, ki je zbudil mojo pozornost še ko sem se od spodaj približeval vasi. Kaj štrli vendar goli obok proti oblakom? V notranjosti te nedozidane cerkve raste trava in grmovje. Cesta je speljana samo do vasi, od tam navzgor, v gore, so le steze za hribolazce. Najvišji vrh je tam 1615 metrov visoki Breški Jalovec, od koder sega razgled po vsej Beneški Sloveniji. Rad bi šel tja, toda samo na konju.
Iz Krnahte sem se vrnil v že večkrat omenjeno gostilno, odkoder sem nameraval peš do Viskorše, kjer bi bil moral prenočiti. Po naključju je bila v gostilni tudi gospodinja gostilne v Viskorši in ta m. je povedala, da bi v Viskorši ne mogel prenočiti, zaradi česar sem moral to pot opustiti in se povrniti z avtobusom nazaj v Videm. To je bilo že drugič, da mi je spodletel obisk Viskorše, ali ona ostane še vedno na mojem programu in jo obiščem bržkone že prihodnjič.
DRAGO GODINA
1
Marija Crnobori kot kraljica in Stane Sever kot kralj v «Hamletu» pošiljata bralcem »Primorskega dnevnika« pozdrave iz Dubrovnika
pripomnil, da bi bilo zelo lepo, če bi v program prihodnjih Dubrovniških poletnih iger vključili tudi kako boljše avstrijsko dramsko a-li operno delo. Sicer pa pustimo take in tovrstne izjave, ker bi jih bilo mnogo in preveč. Začeli bomo naštevati nekaj pomembnejših del in prireditev, vsaj tako, kot si mi zamišljamo, da so pomembne:
10. t. m. smo prisostvovali antični tragediji «He kubi«. ki so jo dajali v parku Gradec. Kot je znano, je «Heku ba» delo grškega pisca Evripida. Zanimivo pa je, da je lani minilo štiri sto let, kar so to delo dali prav tako v Dubrovniku prvič, verjetno vprav na istem odru kot danes. Seveda so dali tedaj delo na oder v hrvaščini, kajti stari klasik Marin Držič je Evripidovo «Hekuboy> prepesnil in tedanja dubrovniška t-gralska skupina «Bisar» jo je uprizorila verjetno pred Knežjim dvorcem.
Predstavo «Hekubey> je pripravil dr. Gavella, glavno vlogo, vlogo Hekube, je i-prala Blaženka Katalinič, Krešimir Zidarič pa je igral vlogo Polinestra. Ne bomo naštevali ostalih vlog, ki so bile vse na izredno veliki višini, saj so jih igrali znani igralci. Glasbeno spremljavo ki jo je napisal Ivo Malec je izvajal dubrovniški mestni orkester pod taktirko goričkega rojaka Antona Nanuta, dočim je baletni del prevzel nase balet sarajevske Opere.
Odlično se je v Dubrovniku uveljavil tudi Ljubljanski oktet, za katerega je že v suojem naslovu ((Dubrovniški vestnik» povedal vse, ko je svoji oceni dal naslov «Prefinjeni vokalni artizem«. Sicer pa ljubljanski oktet dobro poznamo in če omenimo da je imel na programu Gal-lusa-Petelina, Haslerja, Pavčiča, Tajčeviča, Odaka in Mokranjca ter še nekatera druga znana imena iz glasbenega sveta, potem je upravičeno trditi, da je bil Dubrovnik nad njim navdušen.
Ko že govorimo o koncertih, bomo omenili, da je ob Chopinovem jubilejnem letu, ob stoletnici njegovega rojstva, bil v okviru Dubrovniških poletnih iger prirejen tudi koncert njemu v čast. Varšavska pianistka Regina Smedzianka, ki je lansko leto na mednarodnem Chopinovem konkurzu v Varšavi do bila prvo nagrado, je številnemu občinstvu z odra v Knežjem dvorcu posredovala vrsto del velikega poljskega skladatelja.
Vrnili smo se spet k odrskim delom. 11. t. m. je beograjsko Jugoslovansko dramsko pozorište dalo eno najbolj reprezentativnih del svetovne dramatike:	sFedro»
Jeana Racina. Ne bomo ve liko govorili o tem delu, saj je že samo dovolj poznano. Ker pa sta Fedro igrala Marija Crnobori, Tezeja pa Jovan Miličevič, in ker je dele režiral Tomislav Tanhofer. je razumljivo, da so bili nelc domačini, pač pa tudi teatr-ski sladokusci s to predstavo več kot zadovoljni.
Da bi ne bil program Dubrovniških poletnih iger preveč «težak» in za publiko preveč zahteven, so na program dali tudi dve veseli o-drski deli starega izvora, in sicer Amienovega sMesurja iz Abevila» in «Advokata Pate lina« neznan ega starega avtorja. Obe deli sta veseloigri, rekli bi raje farsi, in dajeta možnost zelo živega spektakla. Obe deli je režiral Georgij Saro in izvajalci so mu bili zelo dober odrski material.
Na koncu bomo mimogrede še omenili, da se je med manjšimi ansambli zelo uveljavil zagrebški kvartet, toda koncert madžarskega «Ta-trai kvarteta» iz Budimpešte je zapustil verjetno še najgloblji vtis. Na sporedu je imel Hagdnova, Beethovnova in Bartokova dela in ker gre za kvartet, ki se je uveljavil že v Belgiji, Avstriji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, P Bolgariji in drugod, je povsem razumljivo, da je moral priti tudi v Dubrovnik, kjer se ob tradicionalnih Dubrovniških poletnih igrah zbere zares visoka kvaliteta odrskih, koncertnih in drugih umetnikov. Ko je nastopil v atriu Knežjega dvorca, ga je publika sprejela s tolikšnim navdušenjem, da so se izvajalci morali pogostokrat — po vsakem komadu — pojavljati pred občinstvom.
S. S.
•k ir ir* de* it-ir ir ir ir-k ¥¥■¥■¥■
iiiiiiiiiiiiniiKmmomiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiMiiMiiMiiuiiiiiiiiiinHiiiHiiiiiiintHHiHHiniuinnHfiiitiiiiHiiiiiiiHniiiiMtiunHmuiiNiHiiuiuutMiiiiiiiiimuiuiii
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše iniciative, ki so zares odlične, bodo vsestransko dobro sprejete in računati smete na boljši položaj v službi
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nudila se vam bo možnost, da svoj delež v službi ali pri delu opravite tako, kot ste si želeli. Sledilo bo zadoščenje materialnega značaja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrudite se, da boste svojo nalogo izvedli pravočasno. Zadovoljstvo v čustvenih odnosih, ki niso veliko obetali.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Dobre možnosti, da odkrijete sodelavca, ki bi vas mogel razbremeniti. Oseba, ki jo i-
HOROSKOP
 _ZA	DANES__
mate zelo radi, vam bo pri tem pomagala.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Se preden se lotite dela, proučite možnost nadaljnjih tovrstnih podvigov. Končno boste zaključili spor, ki se dolgo vleče.
DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Bodite bolj velikodušni in manj pikolovski kajti edino tako boste ohranili enotnost v delovnem okolju. Močna
nervoza.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč svojevoljni ste in to bi moglo škodovati vašim interesom. Ne bi bilo slabo, če bi bili bolj mirni in dostopni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vašo površnost bi vaši predstojniki znali še slabše oceniti kot jo ocenjujete sami. Več razgibanosti torej in tudi v družabnem izživljanju.
STRELEC	(od	23. 11.	do	.
12.) Čeprav boste imeli dela čez glavo, boste našli dovolj časa za družbo. To vam bo koristilo, ker ste tudi razvedrila potrebni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.	1.)	Preradi se spuščate v
razglabljanja o	daljni	bodoč-
nosti, s čimer si grenite lepo sedanjost. Bodite brez skrbi.
VODNAR	(od	21. 1.	do	19.
2.)	V	delovnem	okolju	niste
naleteli na razumevanje. Gre pač za različne interese, ki jih je nemogoče vskladiti.
RIBI (od	20.	2. do	20.	3.)
Potrebovali boste oporo nekoga,	ki	več velja	kot vi.	Sicer
pa	vam bo šlo	danes	dokaj
narobe. Nezadovoljni boste.
Tehnika
in
znanost
*
*
*
*
*
*-
*
-K
*
*
-K
*
Zmrzel kruh je tudi tečen
Ne bo dolgo tega, ko bodo Parižani jedli zrmznjen kruh. Pravzaprav ga nekateri jedo že sedaj, ne da bi za to vedeli. Toda teh Parižanov je le malo, kajti vodja pariškega Inštituta za proučevanje hranljivosti je izbral le majhno skupino meščanov, ki vsako jutro dobe svoje »brioches« m »croisants«, ki jih uživajo ob jutranji kavi, ne da bi se tega zavedali. Direktor omenjene šole že dolgo preizkuša ((zmrzovanje« kruha in njegovo tečnost. Dosedanji poizkusi so pokazali, da bo tak način hranjenja kruha zelo koristen — za peke, ker se bo mogel kruh dalj casa ohraniti povsem svež kot bi ga komaj potegnili iz peči. Sicer pa je bilo tudi ugotovljeno, da kruh, ki ga peki shranijo v hladilnik, obdrži svojo svežost in svojo hranljivost in da se popolnoma v ničemer ne razlikuje od kruha, ki smo ga hranili v normalnih vremenskih pogojih.
Praktičen tovorni vlak
V Ameriki so izdelali svojevrsten vlak. Vlak si je naročila neka velika ameriška tovarna papirja. Lokomotiva pripelje vagone do kraja, kjer je treba tovor iztovoriti. Tu se cela kompozicija nagne za petdeset stopinj in v nekaj trenutkih se vse breme zvrne na vagončke. ki nato surovine odpeljejo v tovarno.
Planktoni naša bodoča hrana
2e dolgo je znano, da velike ribe jedo male, malim pa služi za hrano plankton. Ker nas je na Zemlji vedno več in je gotovo, da bo nekoč glede prehrane precej velika stiska, so se učenjaki lotili proučevanja planktona kot morebitne bodoče človekove hrane. Glede tega so verjetno najdalje prišli strokovnjaki iz Zahodne Nemčije, ki so s posebnimi ladjami prepluli velikanska področja* o-ceanov in se posebno ustavili na morjih med Islandijo in Groemandijo, nadalje na področjih Zalivskega toka in v Vzhodnem morju. Na tem študijskem potovanju so za-hodnonemški strokovnjaki prišli do sledečih zaključkov.
Osnovna vrsta planktona je tako imenovani fitoplankton, t. j. rastlinski plankton. Zo> plankton pa je stranskega pomena in je, kot samo ime pravi, živalskega izvora. Šibkost obeh planktonov le v tem, da se morejo kaj malo samostojno kretati. Sicer pa spadajo med planktone tudi razne meduze, med katerimi so tudi velike meduze, toda plankton je v svojem bistvu le mikroskopsko majhen organizem, ki pa predstavlja ogromno večino vsega neizčrpnega morskega bogastva.
Fitoplankton sestoji iz alg vrst diatomea in flagelata. Ti dve rasteta v tako imenovanih hladnih področjih. Kljuo temu pa je dokazano, da dobe ustrezno količino svetlobe, da bi mogle ustvarjati klorofil. Fitoplankton seže v severnih področjih morij do globine 20 metrov, v tropskih področjih pa, kjer je sonce močnejše, seže do 100 m globine. Alge-flagelate so sestavljene iz vlaken v obliki paličic, ki jim omogočajo določeno samostojno premikanje, alge-diatomeje pa morajo le lebdeti v vodi. Vsi organi teh mikroorganizmov so sestavljeni v glavnem iz beljakovine, in sicer z gostoto morske vode, v kateri žive oziroma lebdijo. Ker pa so vendarle nekoliko težji od morske vode, fitoplanktoni tonejo v globino, kjer izumirajo. Zooplankton je nekoliko živahnejši od fitoplanktona, zato tudi bolj premičen. Ker pa je kljub temu nekoliko težji od vode, vendarle tone, pa čeprav mnogo počasneje kot fitoplankton.
Slepi stenografi
V Izraelu so uspešno zaključili enoletni stenografski tečaj desetih slepih slušateljev. Tečajniki so se izkazali za zelo dobre učence in so za nagrado dobili vsak po dva pisalna stroja, in sicer enega z normalnimi črkami, drugega pa s črkami za Braillovo pisavo za slepce.
Elektronska podzemna
v Hamburgu
Skupina inženirjev iz Hamburga je pripravila načrte za modernizacijo hamburške podzemne železnice, ki jo bodo verjetno že prihodnje leto opremili tako, da jo bodo upravljali z elektronskimi stroji. Stroški za preureditev bodo sicer zelo visoki, vendar bo železniška uprava imela baje že prvo leto za 15 odstotkov nižje izdatke, seveda na račun nižjih stroškov za osebje.
Silosi Iz impregnirane
tkanine
Za primer, če se med žetvijo vreme nenadoma sprevrže in če dežuje več dni, so v Sovjetski zvezi izdelali balon iz impregnirane snovi, ki ga morejo uporabiti kot začasni silos za pšenico ali katero drugo žito. Izdelali so nekaj balonskih silosov s prostornino pod 500 ton vsak. Napovedujejo pa, da bodo izdelali tudi balone s prostornino 3000 ton.
(m o riško-beneški dnevnik
Ali bo Kmetijsko nadzorništvo pomagalo oškodovancem po toči?
Pokrajinska zveza kmetov bo izvršila popis škode
Pokrajinska zveza kmetovalcev je poslala Kmetijskemu nadzorništvu in v vednost goriškemu prefektu dr. Nitri-ju pismo, da so njeni strokovnjaki pregledali področja, ki jih je 13. avgusta opustošila toča in ugoitovili občutno škodo na trti, koruzi, povrtnini, sadju itd. Velika večina prizadetih so mali kmetje, ki imajo zelo majhen zaslužek, s katerim se komaj preživljajo, Če med letom ne pride vmes kakšna nesreča.
Organizacija je pripravila za oškodovance obrazce, na katerih bodo v odstotkih ozna. čili povzročeno škodo, da bi na takšen način omogočili oblastem podvzeti vse tiste ukre. pe, ki jih zakon predvideva za takšne primere. Obenem pa predlagajo ustanovitev komisije, v kateri naj bodo tudi predstavniki kmetovalcev, ki naj ugotovi dejansko škodo. Da bi se postopek pospešil, je organizacija pripravljena nuditi pomoč Kmetijskemu nadzorništvu.
Prikolica se je prevrnila v jarek
Okoli poldne so poklicali go-riške gasilce v kraj Villa Orba pri Krminu, kjer se je prevrnila v jarek prikolica nekega avstrijskega tovornika. Cisterna je bila prazna, človeških žrtev ni bilo.
Trčenje na gradu
Ob 11. uri sta se peljala z vespo z grada 19-letni tekstilni delavec Ivan Prinčič iz Ulice Sv. Gabrijela 20 ter 21-letni
Luigi Zulian iz Borgo CasteJ-]o 14. Ko sta se pripeljala do oboka, kjer so vhodna vrata na grad se jima je pripeljal naproti taksist 35-letni Devetak iz Ulice Duca D’Aosta 79 v Gorici, ki se je peljal na grad z fiatom 1400. Ker je cesta zelo ozka, 'e prišlo do neizogibnega trčenja. Prinčič se je udaril v levo koleno in si prizadejal rane, ozdravljive v 6 dneh (po
prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov), Zulianija pa :o pridržali na zdravljenju, ker s’ je pretegnil mišice na levi nogi. Ozdravel bo predvidoma v 8 dneh.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 27.2 stopinje ob 13.30, najnižja 14 stopinj ob 4, povprečna dnevna vlaga 80 odstotkov.
Obvestilo kupcem semenskega krompirja in koruze
Obveščamo vse tiste kmetovalce, ki so svoj čas napravili prošnjo, da bi dobili državni prispevek za nakup semenskega krompirja, in hibridne koruze, naj nepreklicno do sobote, 20. avgusta, predložijo Kmetijskemu nadzorništvu v Gorici, Ul. Duca D'Aosta, fakturo pokrajinskega agrarnega konzorcija iz Gorice o nakupu blaga. Brez nje ne bodo prejeli državnega prispevka, ki znaša 15 lir za kg krompirja in 35 lir za kg koruze.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitii
Hud udarec za gospodarstvo okraja
Požar v konfekcijski delavnici v Solkanu povzročil okoli 100 milijonov din. škode
Zgorelo je 65 modernih strojev za industrijsko izdelavo konfekcije ter zaloge tekstila za predelavo
Požar, ki je ob 1. uri ponoči v četrtek zajel konfekcijsko delavnico v Solkanu, je povzročil okoli 100 milijonov lir škode. Vzrokov nastanka tako obsežnega požara, kakršnega v Solkanu sploh ne pomnijo, doslej še niso ugotovili, vendar sodijo, da je do tega prišlo zaradi kratkega stika. Preiskava je še v teku. ure ponoči je služ-
Okoli 1
bujoči miličnik opazil v prvem nadstropju poslopja, ki je na nasprotni strani žage v Solkanu, ogenj, ki pa je bil zelo majhen in vsaj sprva n, predstavljal nevarnosti za celotno poslopje. Brž je posr-bel za alarm s sireno, ki je v nekaj minutah privabila na kraj gasilce iz Solkana, kombinata tovarne pohištva v Kromberku, Kanala, Šempetra in železniškega podjetja.
■IIIIIIMMIIII   IIIII1     111III111IIII11II1III
V Mannheimu v Nemčiji
Tragična smrt
Beneškega Slovenca
Napadalec ga je
Pred dnevi je prišla iz Mannheimu v Zahodni Nemčiji, vest, da je domačin Bruno Bohnke s sekiro ubil 52-letnega Petra Kodermaca iz Zapotoka v občini Podbonesec v Beneški Sloveniji Kratko obvestilo o smrti je njegova žena 47-letna Natalija Prinčič prejela od italijanskega konzulata v Nemčiji. Njegov sin Pijo, ki je za šoferja v nekem podjetju v Čedadu, se je takoj potem, ko je izvedel za tragično smrt svojega očeta, odpravil v Nemčijo, da bi ga prepeljal domov.
Vest o smrti se je naglo razširila po vasi, kjer je bil Kodermac doma in vse vaščane globoko spresunila, kajti med njimi vlada globoka solidarnost, ki je pogojena v skupni usodi teh družin, ki imajo svoje može in sinove na delu v Nemčiji in v Franciji:
Ta dogodek je tudi v Mannheimu vzbudil val solidarnosti s prizadeto družino. Tamkajšnji dnevnik je takoj razpisal nabiralno akcijo, ki je vrgla že precej denarja, da bi pomagala vdovi, ki je živela od moževega zaslužka:
 «»--------
Z nožem >e je urezala
Pri rezanju besa se je pred kosilom urezala v prste na levi roki 48-letna Maiija Mazzarana por. Silvestri, iz Ulice Giusti-
ubil s sekiro
niani 54. Po prejeti zdravniški pomoči se je vrnila domov. Ozdravela bo v 12 dneh.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Zločinska mrzlica* M. Murthi, F. Silvera. VERDI. 17.00: «Grmenje nad Timberlandomo, A. Ladd in in G. Roland, v barvah. VITTORIA. 17.30: «Le Fric», E.
Rossi Drago, J. C. Pascal. CENTRALE. 17.00:	»Zapeljiv-
ka*, J. Mansfield in J. Car-radine.
MODERNO. 17,00:	«Chikaški
pekel*, samo danes.
DE2URNA* 'LEKARNA
Cez dan in ponoči je odprta lekarna Villa S. Giusto, Korzo št. 242, tel. 31-52.
Njihova pomoč se je izkazala neobhodno potrebna, kajti gasilski stroji, ki so nameščeni v delavnici, so bili prešibki, da bi lahko ukrotili plamene, ki so v lesenem poslopju in med tekstilnim blagom zelo naglo širili.
Na kraj so kmalu potem prišli še vojaki in prebivalstvo, ki je nudilo svojo dragoceno pomoč, da bi se škoda čimbolj omejila. Medtem ko so ne-dušili ogenj, so ostali ob po-kateri gasilci z brizgalkami moči vojakov in prebivalstva hiteli reševati vse tisto blago, ki ga zublji še niso dosegli. Tako je uspelo rešiti šest šivalnih strojev za industrijsko izdelavo konfekcije ter nekaj tekstilnega blaga in konfekcije, kar je bilo v prvem nadstropju, kjer je delavnica, istotako pa so spravili na varno za kakšnih o-sem milijonov pohištva iz skladišča v pritličnem prostoru zgradbe, ki je bilo last kombinata pohištva iz Kromberka.
Z veliko požrtvovalnostjo je gasilcem uspelo rešiti pred u-ničenjem tudi skladišče vina in pa skladišče lesa in žago, ki je v neposredni bližini.
Skupno je zgorelo 65 šivalnih strojev, ki so jih pred kratkim uvozili iz Nemčije in so predstavljali zelo velik kapital za podjetje. Ogenj je uničil tudi veliko zalogo tekstilnega blaga, konfekcije, ki je čakala v skladišču, da jo razpošljejo magazinom in celotni arhiv podjetja. Po približnih računih znaša povzročena škoda vsaj 100 milijonov lir, ker so stroji, ki so se v ognju docela pokvarili, stali težke milijone.
Mimo tega, da je materialna škoda tolikšna, predstavlja nesreča zelo hud udarec za vse krajevno gospodarstvo, predvsem pa za tistih 80 delavk in delavcev, ki so dobili zaposlitev v tem modernem podjetju, ki je bilo ustanovljeno šele pred kratkim. Potrebno bo precej časa, da bo obrat dobil nove stroje in da bo proizvodnja spet stekla. Predstavniki oblasti, ki so prišli na kraj nesreče, so že obljubili pomoč, da bi se posledice čimprej odpravile.
Tuljenje sirene, ki je opozarjala na požar, je bilo zelo razločno slišati tudi v Gorici. Z višjih poslopij in z Grada so nekateri celo opazovali požar.
'OTZ
Predolimpijski košarkarski turnir v Bologni
V finalnih skupinah zmage fiSR Jugoslavije, Madžarske in Španije
Danes odločilna srečanja za udeležbo na olimpijskem turnirju
BOLOGNA, 18. — Danes se je nadaljeval predolimpijski
košarkarski turnir najprej z granjem tekem tolažilne skupine in nato obeh finalnih skupin.
Pozno popoldne je prispela
v Bologno italijanska košarkarska reprezentanca. Igralci so šli v Športno palačo, kjer «o prisostvovali tekmam finalnih skupin.
Srečanja v tolažilni skupini so dala sledeče rezultate:
Velika Britanija—Svic* 75:63 (39:24)
Grčija—Avstrija 89:69 (45:26)
Tajlandija — Surinam 82:61 (36:25)
Nemčija—Taiwan 77:65 (34:28)
V orvi tekmi II. finalne skupine je Madžarska premagata Izrael 86:78. l-roti vsakemu pričakovanju so se morali Madžari precej boriti, da so prišli do zmage. Manjkal jim je odlični Greminger, kar se je posebno poznalo. V prvem polčasu so Madžari poslali na igrišče najbolj hitre in prodorne igralce, a vseeno se je ta del igre končal z Izraelom v vodstvu. žele v drugem polčasu so Madžari zaigrali veliko bolje in ker so bili boljši tudi v osebnih metih, so prisilili nasprotnike, da so klonili.
Postavi sta igrali, kakor sledi:
Madžarska:	Banhegjii	(13),
Današnji spored:
ob 16.30 IZRAEL—JUGOSLAVIJA
(II. skupina)
ob 18 SP ANI J A—KANADA
(I. skupina)
ob 21 BElGIJA—CSR
(I. skupina)
ob 22.30 MADŽARSKA—POLJSKA (II. skupina)
iiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiimiimmi
Šahovsko prvenstvo LRS v Izoli
Včeraj kolo
Danes nadaljevanje prvenstva, v soboto pa prost dan
IZOLA, 18. — Danes se je nadaljevalo šahovsko prvenstvo Slovenije z igranjem prekinjene partije Kržišnik-Cuderman v jutranjih urah, medtem ko je bilo popoldne tretje kolo.
Udeleženci prvenstva so za-
dovoljni tako z organizacijo, ki brezhibno teče, kot tudi z izbranim krajem. V petek bodo igrali še četrto kolo, nato pa bodo imeli že težko pričakovani počitek. Prireditelji so šahistom pripravili prijetno presenečenje in jih bodo odpeljali na morje, kjer bodo kandidati za naslov prvaka LRS lahko preizkusili srečo tudi v ribolovu.
V drugem kolu prekinjena partija med Kržišnikom in Cudermanom se je, kot se je pričakovalo, končala v prid prvega. Cuderman je bil ob prekinitvi v slabšem položaju in čeprav se je potrudil, ni mogel drugega kot prepustiti
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
prof. EMILA KOMELA
se najiskreneje zahvaljujemo čč. gg. Mazori in Rijavcu za tolažbo v poslednjih trenutkih pokojnikovega življenja, sosedam za vsestransko požrtvovalno pomoč, Zvezi prosvetnih društev, Travniškemu zboru in prosvetnemu društvu »Danica* z Vrha za vence in drugim darovalcem za cvetje, zboru iz Podturna za pesem «Libera», gori-škim pevcem za prelepo žalostinko «Usliši nas, Gospod*, pevskim zborom prosvetnih društev Vrh, - Poljane, Peč in Standrež pod vodstvom Dorija Klavčiča za žalo-stinke na pokopališču, č. g Mazori in prof. Jelinčiču iz Trsta za ganljive govore pri odprtem grobu, spremljevalcem, udeležencem na pogrebu in vsem tistim, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami v tem bridkem trenutku.
Družina KOMEL
Gorica, 19. avgusta 1960.
točko svojemu nasprotniku.
O današnjem kolu lahko rečemo, da je bilo zelo borbeno, kar dokazuje precejšnje število remijev. Zanimivo je, da je Vošpernik morda v trenutku trudnosti spregledal nevarnost, ki je pretila njegovi trdnjavi. Ko je to spoznal, je bilo že prepozno in se je moral zadovoljiti z zamenjavo trdnjave z nasprotnikovim lovcem. To napako je drago plačal, ker ga je nasprotnik prisilil na remi. Z zmago bi se Vošpernik uvrstil skupno s Stupico na čelo lestvice, kamor brez dvoma spada tudi velemojster Pirc, ki pa je moral v prvem kolu kloniti, zaradi česar je sedaj prisiljen deliti drugo mesto z njegovimi najnevarnejšimi tekmeci.
Rezultati današnjega III. kola so sledeči:
GUZEL—PUC remi (v 39. potezi)
DRAKSLER — VOSPERNIK remi (v 45. potezi) CUDERMAN — NJEGOVAN remi (v 13. potezi)
BAJEC—KRŽIŠNIK remj (v 18. potezi)
PIRC—VAVPETIČ 1:0 ROBLEK—IVACIC remi <v 37. potezi)
LONGER—STUPICA remi (v 14. potezi).
Po tretjem kolu vodi Stupica z 2 in 1/2 točkama. Njemu sledijo z 2 točkama, Pirc, Kržišnik, Bajec in Vošpernik, medtem ko jih imajo drugi manj.
Temesvari (3), Gabanyi, Judick (2), Liotai (4), Greminger, Zsi-ros (16), Bohaty (12), Simon (6), Bencze (23), Božic, Gzatz.
Izrael: Kupferer (7), Cohen-Ninitz (3), Kastan, Lubowitz Lustig (3), Hamo (12), Ben-Bassat, Kamvinski (23), Ram (13), Tari (3), Hoffman (14), Hazan.
Sodnika: Padilla (Urugvay) — Marchesi (Italija).
V prvi finalni skupini je CSR uremagala Kanado z rezultatom 74:76. S tem porazom so Kanadčani praktično izločeni jz končnega turnirja v Rimu. Cehi so od začetka do konca zaigrali borbeno in niso nikoli dovolili nasprotnikom, da bi se preveč približali njihovemu košu. V 11. minuti drugega polčasa so si zagotovili tako razliko v koših, da so bili še pred koncem srečanja gotovi zmage. V prvem polčasu je Konvicka polagoma zmedel svojega direktnega nasprotnika Ingaldsona in ga prisilil da ',e grešil. Zaradi tega so se Kanadčani znašli v drugem delu igre 'orez svojih najboljših l-gralcev. Lahho se reče. da so Cehi igrali po stari navadi z odličnim tempom, medtem ko so se Kanadčani branili kakor so pač mogli_ in dosegli, da ni bil rezultat še poraznejši.
Postavi:
CSR Tetiva (5), Kinski, Bo-brovski (5), Lukasi B., Luka-sik D. (3), Konvicka (11), Ko-necny (3), Rylich (18), Maum-ruk (9), Pistelak, Stastny, To-masek (20).
Kanada:	Gardner, Vipond
(2), Mc Creae, Stulac (6), in-galdson (14), Ager, Reynolds (11), Kootnikoff (3), Brtless
(9), Mc Kibbon (10), Monnot, Gardner A. (7).
Sodnika: Skjlojannis (Grčija), Giotto (Italija).
Tudi borba med Španijo in Belgijo je bila zelo ostra. Španci so bili na videz boljši ,/i so si znali tudi priboriti zmago z 80:71.
Moštvi sta šli na igrišče v sledečih postavah:
Španija:	Bertomeu, Nora,
Martinez (12), Ensenat, Navarro (13), Luis (13), Guillen, Ro-driguez (35), Codina (6), Gon-zales, Buscato (2), Martos.
Belgija: Aers (15), Weenen, Van Avele (4), Eygel (7), De-pauvv f 12). D’Oir, Aerts, Van-kerssehever (14), Loridon (11), Vinck, Nicodeme (8), Chava-gne.
Sodnika: Sussi (Italija), Frau-sto (Mehika).
V zadnji tekmi večera je Jugoslavija prijetno presenetila z zmago nad odličnimi Poljaki, ki so napravili vse, da bi ustavili hitre in prodorne nasprotnike. Proti jugoslovanskim igralcem danes ni bilo mogoče iti, ker so ved. no našli pot do koša in odgovarjali na vsako akcijo Poljakov z nevarnimi in skoraj vedno uspešnimi profiakcija-mi. Med Jugoslovani sta bila najuspešnejša Korac s 24 in Djurič s 25 koši.
Uspeh Jugoslavije je zaslužen, pa čeprav je treba pohvaliti tudi Poljake, ki so do zadnje sekunde skušali prisiliti nasprotnike s skoraj dramatičnimi napadi, da bi klonili. Toda Djurič in tovariši so bili pri vsaki togi, s čimer so onemogočili, da bi Poljaki z ostrim skrajnim presingom dosegli preobrat v rezultatu.
Moštvi sta igrali v sledečih postavah:
JUGOSLAVIJA: Nikolič (5), Kandus (4), Korac (24), Lokar, Kristančič (3), Djerdja, Gordič, Daneu (8), Dragojlo-vič, Radovič (2), Djurič (25).
POLJSKA; Piskun (7), Wic-tovvski (10), Pstrokonski (12), Nartwski (9), Mlynarczyz, Ol-szeivski (8), Sitrovvski (6), Lopatka (2), Przywarski. Dre-gier, Swierczewski, Pacula
(10).
SODNIKA:	Righetto (Bra-
zil), Carganov (SZ).
Današnji rezultati tekem v obeh finalnih skupinah: Madžarska — Izrael 86:78 (33:36)
CSR — Kanada 74:67 (35:29) Španija—Belgija 81:71 (42:39) Jugoslavija — Poljska 71:64 (33:33).
Lestvica I. skupine
1. CSR	2	2	0	138	119	4
2. Belgija	2	1	1	147	141	3
3. Španija	2	1	1	133	135	3
4. Kanada	2	0	2	177	150	2
Lestvica II. skupine
1. Madžarska	2	2	0	180	170	4
2. Poljska	2	1	1	142	124	3
3. Jugoslavija	2	1	1	163	158	3
4. Izrael	2	0	2	131	164	2
Po 1 minuti in 20 sekundah borbe
Elorde spravil H. Gomesa k. &
Srečanje je veljalo za naslov svetovnega prv
SAN FRANCISCO, 18. — Z bliskovito zmago nad Američanom Haroldom Gomesom si je filipinski boksar Flasch Elorde obdržal naslov svetovnega prvaka v welter junior kategoriji.
Elorde je spravil nasprotnika k. o že po 1’20” borbe. Go-mes, kateremu je Elorde 26. marca letos odvzel naslov svetovnega prvaka, ni nudi] nasprotniku nobenega resnega odpora. že takoj v začetku ga je Elorde z močnim udarcem v čeljust spravil na tla, a se je pri štetju do 7 dvignil. Bil pa je precej «groggy» in Elorde mu ni dopustil, da bi re opomogel. Obdeloval ga je z levico ix. z desnico toliko časa, dokler ga ni ponovno spravil natla, tokrat do končnega štetja.
Kronika srečanja, al ka,
ki i«
ne a srečanja, ^ Ijal za naslov svetovnegaJ(1(j t
borbe je bil v korist
zelo kratka. gj
’r * SE
ki je takoj šel v n.aP„j do**1 vim udarcem z levico ni ( gel cilja, a takoj za teffl
je posrečilo najprej z . in nato še z levico zadei T da po glavi. Svetovni P je besno odgovoril in/atced: sprotnika z močnim u tp.. spravil za 7 sekund •( Komaj je Gomes vsta , * #i, Elorde ponovno P°Sn? - t pad in ga je premagal.
Srečanju je pris°stvo ^ mo 2.000 oseb. Obema n ..ji plačali po 8.000 dolarj < bližno 5 milijonov lir) ^
televizijske odaje in; larjev (okoli 18 mih)°n kot odstotek na prodane mce.	-
Olimpijske vesti
V Rimu bodo manjkali samo atleti Gvatemale in Bornea
Olimpijsko baklo so prenesli na italijanska tla in jo bodo v štafetah ponesli v Rim - 25. avgusta praznik?
RIM, 18. —■ Gvatemala in Borneo se ne bosta udeležila XVII. olimpijskih iger. Obe državi sta spočetka najavili, da se bosta udeležili samo tekmovanja v lahki atletiki, toda ob določenem roku njunih prijav ni bilo. Kasneje sta javili, da se sploh ne bosta udeležili olimpiade.
Skupno se bo udeležilo iger 85 držav, kar predstavlja v
primerjavi s preteklimi olim-piadami, rekord. Do danes 18. avgusta se je že uradno prijavilo za tekmovanje v vseh panogah 6.790 atletov. To število se bo brez dvoma zvišalo, in to precej, ko bodo znane prijave posameznikov še za štiri panoge. V prihodnjih dneh bo namreč zapadel rok za sprejem prijav za telovadbo, konjski šport in streljanje (21. t. m. ob 24. uri), medtem ko bo zadnji rok za prijavo dvigalcev uteži zapadel opolnoči 23. t. m.
V lahki atletiki bo nastopilo rekordno število 75 držav. To pa zato, ker so pristojni organi mnenja, da bosta , mednarodni olimpijski odbor in mednarodna lahkoatletska zve. za privolila v udeležbo Norveške in Malezije, ki sta pre_ pozno poslali prijave, a imata za to prepričevalen izgovor.
# # #
SIRACUSA. 13. — Olimpijsko baklo so nocoj prenesli s šolike ladje «Amerigo Ve-spucci*, ki jo je pripeljala iz Grčije, na italijanska tla.
Ladjo, ki se je ustavila kakih 400 m pred nabrežjem v Siracusi. so pozdravili s sirenami, medtem ko je množica 35.000 ljudi navdušeno ploskala. Ladji so šle naproti praznično okrašene jadrnice, motorni čolni in veslači. Kadet ladje je prevzel baklo in stopil z njo v čoln, ki je vozil ob obali, medtem ko so močni reflektorji osvetljevali prizor. Ko je kadet stopil na kopno je ponesel baklo do elegantnega stojala, ki je bil na sredi trga «della Capita-neria* in z njo prižgal plamen.
Okoli stojala so bile tribune s predstavniki oblasti in številnimi povabljenci. Po dvi. gu zastave in zaigranju italijanske in olimpijske himne je župan Siracuse spregovoril ne. kaj priložnostnih besed. Za njim je imel uradni govor predsednik dežele Majorana, ki je orisal pomen zdravega olimpijskega tekmovanja, ki združuje mladino vsega sveta.
Po govorih je Majonara stopil z odra do stojala, kjer je prižgal baklo, ko jo je izročil prvemu italijanskemu nosilcu, mednarodnemu sodniku Lo Bellu. ki je doma v Siracusi.
Z odhodom prvega nosilca
bakle, ki so jo odnesli proti Cataniji ter z odigranjem himne, med katero so spustili zastave z droga, se je zaključila prva slovesnost na italijanskih tleh.
* * *
RIM, 18. — V olimpijskem naselju je že vse živo. Dan za dnem prihajajo novi tekmovalci in se pridružijo drugim, ki so se že udomačili v prostorih, ki so jim jih prireditelji določili. Največ je a-meriških atletov, katerih skupina šteje 281 oseb. Takoj za njimi so tekmovalci Sovjetske zveze, ki jih je 218. Precej močne reprezentance imajo že v Rimu Romunija (116), Avstralija (104) ter tudi Japonska (158).
* 4: *
Včeraj zvečer so otvorili v olimpijskem naselju bar, kjer je posebno po zaslugi velikega «juke boxa» precej hrupa. Ob otvoritvi so tekmovalci in tekmovalke tudi plesali do 11. ure, ko je konec vseh zabav in se začenja počitek za vse. V klubskem baru prodajajo brezalkoholne pijače, kavo in slaščice. Namestili so tudi mizo za prodajo spominčkov. V kratkem bodo postavili tudi mizo za igranje namiznega tenisa.
* + *
Tajništvo zvezne delavske zbornice v Rimu je poslalo predsedniku ministrskega sveta, ministru za delo in rimskemu prefektu pismo, v katerem predlaga, da bi proglasili 25. avgustt to je dan začetka XVII. olimpijskih iger, za praznik.
Oba tehnična delegata mednarodne kolesarske zveze Che-sal in Dauge sta s; ogledala določeno progo za tekmovanje ekip na kronometer, ki je dolga 33,333 km. Sporazumno s prireditelji kolesarskih dirk na olimpiadi sta sklenila potrditi progo, katero bodo morale ekipe prevoziti 3-krat.
Tekmovanje kolesarskih ekip na kronometer bo 26. t. m. Ob 9. uri bo start prve ekipe, kateri booo v razmahu 1 minute sledile vse Ostale.
# # #
je iz Frankfurta pri Rim prva skupina 20
Danes spela v
nemških veslačev. Skupino vodi predsednik veslaške zveze Nemške zvezne republike Wal-ter Wulfing. Med veslači je eden iiajmlajših udeležencev r-limpijskih iger komaj 13-letni
Klaus Zerter, ki je kr,n j k e.	.	.ristf
Pred to skupino )e Lnp')1! v Rim član švedskega skega odbora Ekelund. . gg* vodošleci je treba predsednika olimpijskf® tepf ra Nemške demokrata:	ti)"
blike Heinza Schoebla u* nika Helmuta Behrend”-
plavanje
Trije francoski plavalni rekordi
ANGOULEME, 18. ^ y f coska plavalna zveza J® pričakovanju olimpijskih >8 ^i iedila kontrolni katerim so bili riosežen^^ novi državni rekordi:	m
let je *preplaval 200 m repJ v 2’07”9, Heta Frost
e*f|2
vala 400 m prsno v
ntiDl :■!
m hrb«n<U
končno je Rosy Piacet segla na 100 rn"l. Tudi Audoly j« f 11» | nov francoski rekord n ju na 200 m prsno 2’44”1. Na tej progi je 2#' ska zveza določila nori*1
NOGOMET
V Pfi)vj
LENINGRAD, 18. 7v. je ’
teljski nogometni .te8[;,, *v**
reprezentanca Sovjetske
rePu, U
premagala z 2:1 13 rn0fLoubli*»
ške nemokratične Tekma je bila na sti rov v prisotnosti 6,5-'-
* # #
KOPENHAGEN, l8-
pe**
Madrid je nocoj Prerni3j. t* sko reprezentanco s j 1 polčas se je končal ’■ '
VATERPOLO^
ZAGREB, 18. — ski vaterpolo tekmi. 8 '5I3. včeraj v Zagrebu, je ja premagala moštvo „ 0 Nemčije s 5:3 (3:0). "*); sl» , gi so domačini z®ra J igre razočarali.	.	jtrfj:
Kljua zmagi so se slovanskem moštvu r 0 01 razni nedostatki. Pre?s0 je opazilo, da igralci n MV pripravljeni, kar seJre. fe,) lo v rlrugem delu 18 j so vidno popustih, s . zli>’ j dovolili Nemcem. da	i|
šali razliko v golih. -jgfij
V Zagrebu je komen*arjev in m. in05.#) obupal nad možnostj javO j
ki je bilo med re®n!IJg za olimpijske kolaJh-jjjil.
,. — 1 - . I - 1- .. : J r. rl 1 V
7,.\V	e	v	TfcjC	-
sploh kaj doseglo v *" p
MATEVŽ HACE
KOMISARJEVI ZAPISKI
■» Druga knjiga
1 Bračič pade pri Kočevju [
OOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
5 decembra. Nastanili smo se v Sodražici in pripravljali napad na Kočevje. »Temeljito se moramo pripraviti,* je govoril v štabu Bračič. Naš Potočnik je štel zaplenjeno orožje in mu-ničijo: dvajset mitraljezov, dve sto petdeset pušk, več tisoč nabojev za puške in mitraljeze, tri sto bomb. Posamezni bri-gadni štabi so se prepirali, kdo je imel več uspehov in zaslug pri uničenju postojanke v Laščah. Take prepire je po navadi zaključil prav kratko Bračič: »Postojanko je uničila Štirinajsta divizija*	,	„	...
V Sodražico je prišel neki degradirani komisar. V nemški ofenzivi se mu je porazgubila brigada, pa ga je glavni Štab poslal v našo divizijo. Bil je lepo oblečen in obut v bleščeče lakaste škornje. Krilil je z rokami in hitro govoril: «Ali sem jaz kriv, če se je brigada raztepla? Drži novince, če jih moreš.*
«Seveda si kriv,* ga je zavrnil Luka.
Bračič je godrnjal: govoril je, fla Štirinajsta divizija m zbiralnica za degradirane.
K nam je prišla skupina oficirjev z juga. Bili smo Jih zelo veseli, ker so bili hrabri in sposobni borci. Spoznal sem Miča Došenoviča, ki je bil pozneje komandant šercerjeve brigade, nato pa celo načelnik štaba štirinajste divizije. Milenka Kne-zeviča smo dodelili Trinajsti brigadi. Kmalu se je proslavil v borbah. Gotovo je največ storil, da je postala Trinajsta brigada uradna.
V noči na 9. december smo napadli Kočevje, kjer sta bili nemška m domobranska posadka. Pet naših topov je bruhalo
granate na grad. Napad so začeli oddelki šercerjeve, Tomšičeve in Trinajste brigade. Štab divizije je bil v Rakitnici. Bračiču sem pokazal pismo, v katerem nam je CK naročal, da se brigadni in divizijski funkcionarji ne smejo po nepotrebnem izpostavljati. Bračič je samo skomignil z rameni: «Saj si videl kako je šlo v Grahovem počasi; če ne bi divizijski možje posegli v borbo, bi se še bolj vleklo.*
No, končno smo se pogovorili, da bosta šla Bračič in Mile Kilibarda k topovom, kjer bosta do polnoči. Krt, Luka in jaz bomo ostali v štabu. Po polnoči bi z Luko zamenjala Bračiča in Kilibardo.
Deževalo je neprestano. Bračiča je skrbelo, ali granate zadenejo ali ne. Deli Tomšičeve brigade so se zavarovali proti Ribniški dolini pri Beli cerkv;. Po polnoči sva Sla na položaj jaz in Luka. Pri topovih na položaju Šercerjeve brigade sva ostala do desetih dopoldne. Stari borci so bili mirni, medlem ko je novince vznemirjalo vsako treskanje granat Najbolj sem se čudil dvema borcema iz bloških hribov, ki sta bila pred vojno znana pretepača, sedaj pa sta nemirno obračala oči in tiščala glavo v grmovje. Pobaral sem ju: «Bodita korajžna, kakor sta bila včasih, ko sta s kolči gonila fante po dolini.* Eden izmed fantov mi je odgovoril, da bi bila, če bi se vojskovali s kolči...
10. decembra. Deževen dan. Borbe so se menjavale. Obveščevalci niso imeli več podatkov o sovražnikovem gibanju. Popoldne so me poklicali v Mlake, kamor je prišel pomočnik komisarja glavnega štaba Viktor Avbelj. Spremljal ga je inštruktor centralnega komiteja Svetina, ki sem ga prvič videl. Pripovedoval sem Avblju, kako so ranjenci iz šercerjeve in Trinajste brigade prepevali na vozilih in na nosilih. Zelo hrabro so se obnašali Ronko, Tiger, Rihar, Jaka, Milenko Kneževič in Mičo Došenovič, pa komisarji Tonček Turnher, Ivo Kenk, Gustelj Svete, Daki, Gedžo, Pogačev, mitraljezci Pirc, Tone in drugi.
Treskalo in ropotalo je, kakor da bi bili na pravi veliki fronti. Borci so se borili izredno hrabro Proti poldnevu je zmanjkalo granat. Bračič je klel operacijski načrt, po katerem so določili premalo granat. Poslali smo ponje komorase v Stare
žage. Kočevsko postojanko bi bili skoraj zavzeli, če bi bili imeli dovolj granat. Tomšičeva brigada se je tolkla z močno nemško skupino, ki je prihitela iz Ljubljane. Druga nemška skupina iz Rommelove armijske divizije, ki je v hitrih pohodih prišla iz gornje Italije, je obšla Loški potok, prišla v hitrem pohodu skozi kočevske gozdove in udarila v hrbet Trinajsti brigadi. Od Kočevja do Rakeka se je raztezalo osvobojene ozemlje. Naša obveščevalna ni bila pravočasno obveščena, da se premika po gozdu nemška kolona in da drve iz Rakeka čez Cerknico, Bloško planoto in skozi Ribniško dolino proti Kočevju nemške motorizirane enote.
Bračič je bil zelo nervozen, ker se je postojanka tako trdovratno držala. Kljub opominom se je izpostavljal; nato je jurišal s Trinajsto brigado in padel. Tako je naša divizija izgubila najhrabrejšega vojaka — poveljnika. Bil je tudi zelo delaven in je zelo malo počival. Tudi od podrejenih komandantov je zahteval delavnost, odločnost in gibčnost v akcijah.
Dolgo smo strmeli v mrtvo truplo hrabrega komandanta. Pokopali smo ga Luka, Krt in jaz. Poleg je bila tudi njegova žena Mira. Za padlim Bračičem je prevzel poveljstvo divizije Vasja-Klanjšček Jože, operativni oficir Sedmega korpusa.
V borbi je bil ranjen tudi Mile Kilibarda in je odšel v bolnišnico. Zaradi velike nemške premoči smo se umaknili iz Kočevja na področje	Hinje—Suha	Krajina. Izgubili	smo	21
borcev, 38 jih je bilo	težko, 32 pa	laže ranjenih.
18. decembra. Zvedel sem, da moram 20. decembra v višjo partijsko šolo, kjer bom mesec dni. Moje dolžnosti bo oprav ljal Krt. Stane Dobavičnik-Krt je rekel, da bi bilo bolj primerno, če bi šel on v višjo partijsko šolo, ker da je bolj potreben komunističnega učenja kakor jaz.
Iz divizije je šel tudi Turnher Tonček. Vasji Klanjščku sva naročila, naj čimprej spozna enote štirinajste divizije. Klanjšček je bil iz Šercerjeve brigade.
20 decembra. Na dvoru smo se zbrali tečajniki: Hribar Janez, komisar Osemnajste divizije,	Novak Ivan-Očka,	Klemen-
Oerne Franc, Čoban,	Svetkova hči Marica, Peršič,	Daki	iz
Tomšičeva brigade, Tine Šušteršič, Hafner, Tončka, terenka iz
Gorenjske in še vrsta drugih komisarjev in komanut, Predavala sta Boris Ziherl in Nuša. Ta mesec serarep'/»l1 prebrati več obširnejših tekstov, med njimi tudi u sovega Dona Kihota.
v	ih	^	n
31. decembra. Novo leto smo pričakovali v 'eseIJJeio 11 kah. Prepevali smo in poslušali poročila z bojišč, smo se pomenkovali...	^
21. januarja 1944. smo opravili izpite in zaklju^pid
V izpitni komisiji šentjurc.
sta bila Ivan Maček-Matija
M
Po končanem izpitu je Maček rekel: »štirinajst0.	m
je šla na štajersko. Več ti bo povedal v Kraigher. Skrbi za partijsko organizacijo. Tončka 1 L boš vzel s seboj. Naj bo namestnik komisarja bris. „ 01. štajerskem se držite hrabro.Glej, da niti ena pa nizacija ne bo kje propadla. Težki pogoji bodo na Razvijajte in utrjujte partijo v štirinajsti divizijo glejte, da ne bodo borci po nepotrebnem padali. Var pjea treba z borci in zaostriti budnost nad sovražniki, 86 w so bolj prekanjeni kakor so pa bili italijanski fašish^jjia
mzaoija ne do Kje propadla. Tez KI pogoji bodo na ® llrt Razvijajte in utrjujte partijo v štirinajsti divizfP^.vAl glejte, da ne bodo borci po nepotrebnem padali. Var jjeu. treba z borci in zaostriti budnost nad sovražniki, 86 pa1,,' so bolj prekanjeni kakor so pa bili italijanski fašisU'ty.ji)0l še vrsto nasvetov in napotkov za partijsko delo v ° diviziji.
še istega dne sem se oglasil v črmošnjicah pri	’
komisarju glavnega štaba. Na velikem stenskem 7,e ,rjra'?H( je s palico pokazal, kod bo divizija hodila, mane*
je s palico pokazal, kod bo divizija hodila, many' operirala. »Ker je štirinajsta divizija najboljša	of>L
hrpiša smn in rvvclali no Čfo iorclžn Ala/I nnf fn co	1
Na štajerskem se sedaj bore Zidanškova in Šlandrov«' popa še nekaj odredov je tam. štirinajsto divizijo sl*j bi tja zato, da bi mobilizirala moške za našo vojsko, o j,eF bremenila enote na jugu naše države, da bi razb*18 gjtr vojni aparat pri nas in da bi se narodnoosvobodilni jt* razširilo do zadnje slovenske vasi. Vseh teh nalog VUjcO* ske enote ne morejo opraviti same. Bodite hrabri. spodobi hrabrim vojakom, sinovom slovenskega n j komunistom!*	(Nadaljevanj*^