846                                                                                                             Dr. Bogo Grafenauer
Uvod v posvetovanje
Ko kot predsednik prireditvenega odbora odpiram današnje posvetovanje, želim najprej poudariti, da to ni prvo znanstveno posvetovanje o Osvobodilni fronti, da pa ima vendar med temi prireditvami poseben značaj. Ob 25-letnici (28/30. aprila 1966) je bil simpozij, pri katerem so govorili v bistvu sodelavci te organizacije, tako da ni bilo vse v isti smeri (saj je dr. Škerl zagovarjal svoja posebna stališča, pa tudi diskusija ni šla le v eno smer), vendar je uradna smer partije močno prevladovala (26 referatov in obsežna diskusija je objavljena v Prispevkih IZDG 1966, str. 5-462). Ob 30-letnici (26.-29. jan.) se je dogajalo to le v okviru skupnega jugoslovanskega simpozija z značilnim novim naslovom Osvobodilni boj narodov Jugoslavije kot splošna ljudska vojna in socialistična revolucija; slovenski zgodovinarji so mogli dati le relativno skop povzetek svojih rezultatov (5 referatov, objavljenih v Prispevkih 1972, str. 7-31). Ob 40-letnici (17./18. nov. 1981) pa je bilo posvetovanje namenjeno Osvobodilni fronti v okviru širše tematike »narodne in socialne politike... od konca 19. stoletja do danes« (tj. do blizu 1980). Kolegi so me naprosili, da bi vodil sklepni del posvetovanja in ob koncu skušal povzeti njegove dosežke. Tej nalogi sem skušal ustreči. Toda ne glede na različne poudarke konkretnih rezultatov ali še vedno odprtih vprašanj ob posameznih referatih so se mi odprle ob primerjavi koncepta posvetovanja z njegovim uresničenjem vendarle za moje pojmovanje nekatere bistvene pomanjkljivosti. Vsebinsko sem izpostavil nepopolno pokritost problematike: med obema vojnama sploh ni bila obravnavana politična akcija zamejskih Slovencev (le fašistični načrti o zatiranju Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini), v Jugoslaviji je bila upoštevana v tem času med temeljnimi skupinami OF le KPS, tako da je bil frontni značaj Osvobodilne fronte preprosto spremenjen v korist partijske organizacije, v čas po 1945 je seglo do srede 70-ih let vprašanje »federalizma v ustavnem sistemu« (s premalo poglobljeno analizo ustavnih sistemov 1945, 1953 in 1963) in dovolj plastičen prikaz razvoja položaja koroških Slovencev v drugi avstrijski republiki (do 1976). Ob tem izhodišču (zlasti glede neustreznosti uresničenja posvetovanja s frontnim značajem OF, ker so bile zunaj KPS obravnavane le sovražne ali vsaj zaradi svojega razkroja propadu zapisane politične sile starega sveta), sem skušal podati oceno, ki je nakazovala potrebo po drugačni in zgodovinsko resničnejši in popolnejši večstranski podobi, toda moja stališča so doživela le dosti ostro kritiko v poročilu o posvetovanju v Naših razgledih, drugod, kolikor vem, niso bila niti omenjena. Pač dam-natio memoriae za to, kar ni bilo času primerno.
Ta opozorila sem nanizal le zaradi poudarka dejstva, da je današnje posvetovanje nastalo iz želje pokazati prav obratno stran Osvobodilne fronte: izhodišče pluralistične organizacije 1. 1941 za upor zoper okupatorja, ki je obsodil slovenski narod na smrt (ne le s Hitlerjevim ukazom »Machen sie mir dieses Land wieder deutsch« in z izseljevanjem politično izpostavljenih Slovencev katerekoli smeri /zlasti izobražencev/ ter s stališčem madžarskih oblasti do »Vendov«, marveč tudi z Mussolinijevimi ukazi v Gorici konec julija 1942, ki smo jih brali v tržaškem Piccolu v taborišču Gonars). Seveda pa ob tem v imenu celotne slovenske zgodovine ne moremo tudi danes v smislu nekaterih novih bodisi posameznikov bodisi političnih tokov stvari preprosto obrniti in molčati o tistih smereh, ki so v najbližji preteklosti doživele zasluženi zgodovinski zlom. Če bi se uklonili takšnim zahtevam
Dr. Bogo Grafenauer
847
po retrogradnem uveljavljanju stališč zgodovinskega zloma boljševiškega sistema za presojo življenja v 30-ih letih našega stoletja, bi seveda zagrešili preprost falzifikat našega tedanjega življenja. Ne govorim tega v obrambo tedanjega krščanskega socializma in stališč Dejanja, marveč v obrambo zgodovinske znanosti - načela historizma, ki mora vselej zgodovinsko resničnost presojati po merilih njenega časa in ne po merilih, ki so zgodovinski resničnosti bistveno tuja.
Uvod v posvetovanje