Loto IV.
Szombathely, 8. aprilija 1917.
Štev. 14.
Pobožen. drüžbení, pismeni list za vogrske Slovence.
PRÖIÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novlu Je na leti vsakoml na njegov naslov 6 K. 8kfipno v edne faro .......... 4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto.12 K.
Cena ednoga drebea je doma 6 fllerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp, pleb. v Črensovcih, CSERFŐLD, Zalamegye.
K tomi oe more pošilali naročnine I vsi doplol, nej pa v tiskarno.
Vsi naročniki tak domašs kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konec leta „ Kalendar Srca Jesušovoga.“
Veseli se o Marija, alleluja!
(Antiphona).
Vüzem, veselja denl Veselja den za dobre düše. Pa je bila kda bolša düša od Marijine f Nikdar ne. Njeno veselje je zato dnes tüdi naj vekše. ,Feselle se v Gospodi i radujte pravični’, hvalitese, ki ste vednakoga srca." (Ps. 31. 11.) Z temi rečmi pozavlja sama radost, dober Bog, svoje verne düšice, naj ki-pijo v veselji pri njem. ,Veselte se v Gospodi!* To je prava i jedina ra-dost. Brez Boga ki se veseli, žuč' pije, čeravno se zaprvič sladek- vidi.-Gda ga požré, te ovara bridkočo njegovo. Plesi/ gostüvanja, zabave, kratkočasja i drüge svetcke veselice otrüdijo telo i vznemirijo düšo. Bog se ne išče pri njih, samo telo, zato se pa ženja po-njih, kak sv. Pavel apostol pravi, tüdi samo telo, to je gniloba, mantra, ne-mir. Koliko več dobi, ki düševno veselje išče! On Boga dobi. Bog je ra-dost njega iskajočih. Večni Bog, naj-boíši Bog, najlepši Bog. Düša moja, razumiš ti to: najbolši, najlepši, večni Bog? Razumiš ti to: dobili Onoga, ki je od vse lepote neskončno lepši, ki je od vse dobrote neskončno bolši pa ga te ne milijon let, nego na veke za svojega meti? — Vidi Š to je dobila Marija dnes, toga veselja se je vdele-žila na vüzemsko nedelo. Odičeni Jezuš, v neskončuoj lepoti i miíobi se njoj prikaže živj. koga je mrtvoga zakopala pred tremi dnevi. Vidi ga tak, kak de v nebi kralüvao, jezero sunc svetloba je čarna tema proti njegovoj svetlobi, vsi demanti, biseri sveta so menje vredni kak to najpozadnjejše blato poleg njegovih odičenih ran. Ne vmerje več, ne de trpelo to telo več, štero njemi je ona dala, vekomaj de živ njeni sin v toj lepoti i kralüvao nad celim svetom pa ga tüdi sodo zato ka ga je odrešo. Vse, kaj se je -dozdaj
godilo v njenom - prečistom maternom srci, se je oživelo znova pred njov. Zapüščénost bethlehemske štalice, groza püstine pri begi v Egipt, siromaštvo nazaretske hiši če, sovražtvo židovov obsodba Pilata, strašno križanje, tužno vmiranje, prežalosten pokop vse to je pred njo stopilo, kda je ovarala pred sebpv živoga Boga, odičenoga sodnika sveta, svojega predragoga; jedinoga sina. I vse to njoj je v veselje slüžilo. Križ! se smejala zdaj, grob je pozdrav-ljala, trnjav venec i cveke bodeče je radostno gledala, vse se njoj je v veselje-.spremenilo,, zato ka je zrok bilo njegove dike. Trplenje se spremeni v ve-selje. Zdaj je zarazmila popolnoma Jezusove reči: „Vaša žalost se v radost spremeni.“ (Jao. XVI. 20.) Kaj je brit-koga bilo, je na véke minolo, veselje, štero je pa nastalo, de na veke trpelo. V topila se je v lepoto i diko svojega mrtvoga a zdaj oživeloga sina i občütila tak veliko radost pri njem, ka bi, se njoj düša ločiti mogla od tela, če bi jo njeni dober Jezuš po čüdi ne bio obdržao v njem. Morje žalost} se spremenilo v morje radosti, morje žalost! se posüšilo, v šterom je plavala njena düša, z morja radosti, v štero so je pa zdaj pogrozila, ne samo ka se nikdar niedna kapljica ne posüši, nego vsaki hip vekše bo postajao to vso vekivečno večnost.
I ta radost Mariji na je tüdi naša. Mati nam je. Mati pa, če je dobra, se ne more sama veseli ti, nego razdeli svojo radost med deco svojo. Najbolša mati je Marija. Več ni šče ne včino i ne mogo vči niti za nas kak ona. Radost svojo nezmerno bo zato nam svojoj deci v najvekšej meri delile. — Z Ma-rijov bom se veselio! Oj kak tolažljivo je to za trpečo mojo düšo! Mati moja je vesela i vekomaj bo, meni, svojemi deteti tüdi da vživati svojo radost!
Pride tisti čas! Pride vüra ločitve,
pride čas, kda moj k riž na zemlji sam ostane, jaz bom pa v grobi mimo spao, jaz bom pa z düšov k Mariji hiteo veselit se. Kak dugo? Vekomaj. Mati me čaka že, krona je spletena, obleka svetlosti dogotovljená, edno fali še samo: rane moje düše, mojega trp-ljenja ne so dorasle še, križ moj je premali še, trpljenje preslabo. — Si zbrišem suzo pokore za vso nepotrp-1jivost i močrio obečam: bom mimo, veselo trpo vse, ščista vse, naj večna alleluja me pri materi Mariji veseli.
Najvekša pa jinjübezén.
Spisao M. Carnot.
Nad Češkim lesom *) pripeka poletno sunce. Njegovi traki se odbijajo na oknah samotne hiše dovice Kate. Ravno najlepši den za žetvo, če bi bio Ferdi doma! Ne v Galiciji, — ne, v Sibiriji mora biti. Ovak bi že gotovo pisao svojoj mami kakšo karte, od marcija mao. Ali zobstonj čaka pošto.
Kata stoji pri okni. Kak so njoj vlasje seri postati. Garne oči so njoj poslali milejše, vekše. Lepša je' zdaj, kak kda je pri zdavanji bila. Lepša celo kak deklina na klopi pri peči z šo-pom zreloga vlatovja v roki.
,Treza, si že čüla pravili, ka rdeče in čarno na lesi (logi) pomeni krv in mrtvečki prt?“
„Ve je pa ne rdeče pa čarno, liki sunce sija kak vsikdar v juliji. Trébelo bi že žeti. Ali pa ščete, ka vam vse preide?*
„Ne mi je za Zrnje, ne mi je za krüh, če mojega Ferdija ne de domo, če je mrtev, če ga je, glad bujo v Sibiriji.*
„Mpjte pamet!*
Zopet tihota, sama Katino oddiha-vanje se je čülo; zdaj zaendrügim kak streli iz strelsboga jarka, zdaj bole poredci, kak oddihavanje vmirajočega ranjenca.0 Stenska vüra je tiho tiktakala in zmes so se trla süha betva med Trezinimi prstami.
*) Češki les so gore na Češkom.
2.
NOVINE
1917. Apriliia 8.
Treza je nestrpna. Že skoro celo leto je zapüščena saeha ! Kda se je vojna začnola in je mogeo na drügi den v vojaškoj obleki oditi v Prago*), je prišla z objokanimi očmi v to hižo in dobila od Ferdija zlati prstan. Tak so si dogučali, ka de za tri mesece — duže bojna tak nede trpela 1 — gostü-vanje!
Kata je poglednola na vüro: »Že de štiri? PoČakam pošto, znabiti dnes kaj pride. Si dobro poglednola v novinab, je ne med mrtvimi? Med telkimi imeni oko preveč lehko štero preskoči.“
„Te pa mislite, ka ne vem čiteti?"
»Dobro, dobro, samo ne bodi tak čemerasta, Treza! Žetvo pa dnes ne-hajve. Mislim, ka se mora skoro Odločiti. Ve te že poženjamo. Bog ti plati, za dobro volo, Treza!“
»Naj bo, idem, da me tak neščete poslüšati.*
, „Ka de to gučala! Vütro proti vé-čeri pá pogledni tüsem, če ti je ne neprilično.“
„Že bo. Z Bogom!“
„Idi z Bogom!“
Treza je zaprla za sebom dveri in Šla. Nekaj je bilo med njima, ka jihvi je,löčilo. Kata je topo gledala vün na témni les. Videla je námestah tmične oblake v sunčnoj svetlobi.
Treza se je ne nikaj paščila proti domi. Šla je, navzgor proti cerkvici, ali za molitev njoj je ne bilo. Pred óčmi je videla podobo lagoje puníce, kak se čte v povestab, štere dosta la-žejo. ,Na misel so njoj prišle pesmi od zaročnika daleč v tüjini, šteri drügo išče, drügo ljübi, in kak daleč je od Češkoga lesa do Sibirije, kak mnogo vojakov — — nekaj jo je steplo: če bi Ferdiji izstrelili oko, če bi ga ob-strelili — —■ —
Sploh bolj čarno in rdeče je posta-jalo nad Češkim lesom, kak če bi se vse sveto, lepo spremenilo v plamen in vogelje.
Pá je ne dobila pisma dovica Kata. Bolj kak kdaj jo je obhajala misel: Zdaj sem brez doiha; zdaj mi je kuča in-polje Več nikaj ne vredno!
Tam nendri vejgabog gde v sovraž-noj deželi je moj Ferdi. Živ ali mrtev ? Mati ne sme znati? Če je v lazareti (bolniinica) ali ne sme pisati? O meni slobodno piše, čeravno je —. Tak ga imam rada, kak gda smo ga krstili pred 24 letami. Pa njegova zaročnica? O če pride — ves ranjemi, razrezani -domo!
Pa če je ravno ne v lazareti, tam je dosta drügih. Njegovi tovariši morejo kaj znati od Ferdija! Jaz pa sedim tü in vmiram od ljübezni in od hre-penenja po njem! Den za dnevom odide, te de pa prekesno — — —
Treza je ?latovje na klopi povrgla.
»Ne maram če de to cela moja že-tva! Nekak že poženja. Morató, ino-ram!“
Šla je v zadnjo hižo, si oblekla čarno svilno obleko, v šteroj je hodila k zda-vanji, vzela za prgiščé srebrnih koron
*) Praga je glavno mesto Celoga.
in spravila vküp. ka njoj je pamet in Ijübav zmisliti dala. In ljübav je mi-slila samo na Ferdija, kaj bi ga moglo razveseliti, če je znabiti v šterom lazareti v Dragi ali celo v casarskom Beči. Ne je to zato tak strašno daleč! Ob moj Ferdi je mogeo dosta več hoditi. — —
Grmelo je, ali ne je zapazila. Močen veter je pihao, tak ka so slaba okna si:lepetala.
Šla je v prednjo hižo. Kaj ka je zdaj tak svetlo, tak svetlo. Vüni se je vlevao dež kak iz škafa. „Ej ka to meni, teh par kapljic! Ve je ne ka-menje.“
»Sestra Serafina, stara Čebinja stoji Vüni in šče biti sestra v lazareti.*
Za par minot je stala Kata z velikim korblom z podkovanimi šovliujami pred sestrov Serafinov, prednicov naj vekšega lazareta v Pragi. Ali je prinesla obveze ali vino ? Ne, sestra šče biti. Ali nema nikoga doma? Ne, hiša je zaklenjena. Ali jo je ne strah betežnikov, ranjen-cov, vmiračojih? Ne, téliko ljübezni še ma v sebi. Ali bi zaistino rada pógle-dnola lazareti Da, in vse, vse de de-lala noč i den, ka de samo što od nje želo. Ali hoče to obleko na sebi imeti? Da, zato ka jo je imela te, kda je pri zdavanji bila in jo veseli, ka jo je Dozdaj prihranila. In ali si ne bi obüia raj ležejšo obütél ? To pač; ti šo!inji so bili za na dugo pot, zdaj • njoj več ne jtrebe, podkovanih, zdaj je prišla do
cilja, do cílja —..-----r
Še tisti večer je Kata s sestrov Sera-finov prehodila vse dvorane (vekše hiže) lazaretove, s sklenjenimi, vküp-djanimi rokami z vlažnimi ali ostrimi očmi. In če je imeo šteri vojak zave-zano čelo, oči, je spitavala, što je. — „öh, mojega Ferdija nega tü!“
„Dajte Bogi hvalo za to! Gotovo je še živ, zdrav, brez ran —
»Sestra Serafina, ali že cele tedne, mesece ne piše !*
,Teliko pisem in kart se zgübi... Ali je Ferdijovóga imena ne bilo v no-vioah med mrtvimi?" ;
„Ferdijova zaročnica je vse pregled-nola —*
»Ona bi je gotovo najšla! Mama, vaš Ferdi pride nazaj, vüpajte se! Ite samo domo! Tü je prežmetno za vas.* »Za mene ? Naj ostanem, naj! Den in noč bom delala vse, ka trebe. Slo-bodno spitavlem vojake, če šteri Dvojega Ferdija pozna, če zna kaj od njega?"
Sestra Serafina se je smehljala.
„Ne bom nikaj nepotrebnoga brbrala. To se ne spodobi. Kde so rane, tam mora na većnost mislili —“
Kata je ostala več tednov v lazareti. Skoro vsako vüro so prihajali in od-hajali novi gostje. Ali nieden ne ve nikaj od Ferdija. Znankar je v Sibiriji. Včeraj je eden pravo, ka jih je v Srbiji tüdi dosta spadnolo pa spomrlo. Naj-brže je Ferdi med njimi. Gospod Bog njemi daj večni mir!*
Samo ednok je mogla sestra Serafina
Kato nazajdržati; Kata je štela iti v Beč pozvedavat za Ferdijom; dobri casar njoj prej mora dati kakše pismo. Sestra Serafina njaj je dopovedala, ka casar Franc Jožef ne more dati cele države popišati kak casar August; naj ima potrpljenje kak jezere drügih Austri-jank! Kata je bila na to tiha in mirna skoro kak Mati Jezusova na 'Kalvar¾i pod križóm, z mokrími očmi, s sklenjenimi rokami —	.
Ali prišeo je veseli glas za mater od Češkoga lesa. Iz domače vesi je prišlo ka je v Pragi čakala iz Sibiriji:
Karta od Ferdija 1
Vsa zmoždžena, prečačkana. pre-štemplana je bila, liki edno se je raz-ločno čtelo na njoj: Ferdi je v Sibiriji živ in zdrav pa že pride domo, po bojni, Vse lepo pozdravlja---------------
Kata je stala pri okni gledala morje hiš v trakah večernoga sunca; k njoj je stopila sestra Serafina:
»Mati, se jočete? Ste kakši žalosten glas dobili?"
,Moj Bog, ne, ne! Moj Ferdi je živ in pride domo !*
,Bodite radi!"
,Nanč ne morem prenašati toga ve-likoga veselja. Skoro mi je žmetno pri srci! Moram iti molit, moram pred večni ,posvet." ;
V kapelo pred večno luč je nesla karto iz Sibirije. Nato je pa prehodila vse dvorane od postele do postele in kazala Ferdijovo karto.
Ali čüdno, na svojo hišo, na Trezo je ne mislila. Prej več ne de Šla domo, je pravila sestri Serafini. Njena Sreča šega že do nebes.
Drügo jütro je Kata ne bila kak po navadi pred sunčnim izhodom v kapeli. Sestra Serafina je poklonkala na njene dvere. Nikšega odgovora.
,Mati Kata, zadnja meša —“
Nikomi nikaj.
Kata je' ležala na posteli v čarnoj svilenoj zdavanjskoj obleki,* na belom prti, pri odpretom okni; toplo jütranje sunce jo je obsevalo.
V rokah je držala karte iz Sibiriji.
Nedeljsko zvonenje praških zvonov jo ji več ne obüdilo, njo zvesto, 1jübečo mater. Njene roke so bile mrzle, vüstnice modre in nebeški nasmehljaj na njih.
vkrepčevalne, tóč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. “V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muSkate!ka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljttčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnlm navodilom stanejo K 12 Poštnina proste proti povzetji. Za kraetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t.d. je to sredstvo Velikansko vrednost^ ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko] zmožností
Janez Grolich, drogerlja »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
1917. Anglija 6.
NOVINE
3.
Iz vode, — v vodo.
Knjiga, v šteroj se ni že popisano da čteti, je se 15. stoletja štampana.
Neki trgovec iz Strassburga je po morji na daljni izhod odpotüvao. Neki den se je morje začelo burkati i naš trgovec je tüdi dobo morsko boiezen. (Pri tom betegi jako tere človeka.) V strah! je pvrglo¾ srebrom napunjeno žačko na stolici, sam pa se prigao prek grajke. Opica štero je neki potnik meo rf sebom, je žačko hitro popadnola i ž njov zplezila na vrh glavnoga jam-bora. Tam je žacko odprla pa vrgla dva dolara na ladjo, ednoga pa v morje.' I to je točno tečas o pravila, dokeč se žačka ne spraznila. Na zadnje je to dolvrgla na ladjo posestniki, šteri je z.trüdom brao vküp svoje peneze. Domo pridoč trgovec je svojoj tem pripove-davao svoj potni dogodek. I tá namesto toga, da bi se tožila ali kriko gnala, je to pravila : „ Si lehko veseli, ka sva samo to za kažen dobila. Naj ti bo znano, peneze, štere sam ti na pol dala, sem iz odaje mleka dobila. I da sem jaz v vsaki pisker tretjino vode vlejala, je pravičuo bilo, ka je tretjina penez tüdi v vodo vržena.“
Bojna.
Den zmage se dnes obhaja. Istinska, prava zmaga je to, štera na večne čase slavi zmagovalca. Zmage toga sveta so prah i dini, raskadijo sé nag-loma. Kak imemJni vojvodje so biü že na sveti i zmagali milijone, pa na mesti njihovih zmag se ravno ali premagani vršeni giznavo, ali pa razvaline, po-drtine kričijo glasno mimoidočim: zmago je premagao tü čas. — Kristusova zmaga je pa večna. Večuo je prema-gana smrt z peklom i grebom. Veko-maj de živo v svetom blaženstvi v nebi, ki se y deleži njegove zmage. I kaj je to? Premagaj sebé, obiadaj greh pa smrt ti ne de škodila pa pekel je za tebe ne vstvorjen. Če maš što svetinj na prsah, če se ti zavolo junaštva casari in Kralji vklanjajo, kaj ti to hasni, če si rob greha, zajetuik hüdoga düha ? Vstanenje naj bo v tvojoj düši ob spomini Gospodovga od mrtvih vstanenja ! Oživi se, povrži grob greha, samo mesto naj se pozna, kje si ležao i prtovje, v štere sizasükan bio, to je telo svoje naj bo samo še to staro, ali düša njegova naj se obüdi, ožive, nebo gledaj, v Jezusovo lepoto se vtopi, skači, kak iskra po strnišči z edne dobre misli na drago pa jočič se veseli. Joči, Zakaj si razžalo Jezusa, glej, obladavec nebeski, večna dobrota je on i veseli se vrajži né si več, Jezusov si postao zato, ka nesčeš grešiti.
Poročila z bojišč so sledeča:
Rusko bojišče. Pri Lucki so Rusi odbiti. Pri Baranovici so jih naši više 300 zgrabili i strlivo zaplenila Niko-lajevič nadvojvodo, bivšega poveljnika ruske vojske je nova Vlada dala zapreti. Te je najbole proti mir! bio.
Talijanske bojišče. 100 ppolk je 315
Talijanov zgrabo i nekaj*strliva zapleno pri Gorici.
Francozke bojišče. Francozi i Angleži so nekaj malo napredüvali.,
Vejaki Srca Jezusovoga. v Severnoj Ameriki v dežele Alaske Haine ime-nüvanoj vojaškoj naselbini se je iz 10. pp. nabralo 100 vojakov v te namen, ka do vsaki prvi pétek ali nedelo pobožno častili Srce Jezusovo i širili trojno vojaške jakost: čistočo, trepnost i pošteno govorjenje. Njihov vojaški dühovnik Ferry John, so njim neki prvi petek etak razložili geslo njihovoga drüštva: ,Samo tisti vojak je vreden, ka bi se zvao za pravoga domolüba, istinskoga krščenika i po pravici za Kri.stusovoga viteza, šteri skrbno pazi na stanovsko svojo čistočo, je jako-jako zmeren v živanji opojne pijače i svoja vüsta, srce, pamet občuva vsako kletne, neza-dovoljne, tožljive reči. Kak lelija čisti mladenec in mož Jezuš Kristus, ki se je sveto radüvao na svatbi v Kani, ki se je z globokim mučanjem ne da bi samo reč zazino na tožbo, pogrozo v krvnom morji ponižanja in tvpljenja, ki je junaški mantrnik, kda na íkrotki objem raz* prostora roke na ;križi: On je naš vzor.“ — Po tom vzori se ravnajo ti vojaki i po njihovoga zgledi nečistosti i preklinjanji je pol zaprte kak prija-nosti. Samo ednok se je spozabo neki z sebé i se zapojo, ali to ga je tak bolelo^ ka je ostro pokoro delao za pijanost. za edno pijanost. Slovenski vojaki, bole to ne md raztrgali,
Dom i svet — Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: KÖs Jožef od Sv. Sebeštjaná, febr. 25 je v glavo streljen, kak naznanja Vass Jožef, pešak 83. pp. z Martjanec. IIorvat Jožef z Küp-šioec láni nov. 3. na Romanskom i Báthori Jožef i Küpšinec, febr. 17. letos v občini Fjer v Albaniji. V njem je zgüba oča, ki je tüdi na bojišči, svoje najmočnejše vüpanjé, kak nam Sam naznanja z tužnim srcom. — Prosimo dobre naše uaročnike, naj molijo i darüjejo konči edno sv. obhajilo za naše pokojne vojake. To bo najbole potolažilo njihove dómače, kaj iz srca Želemo Od Srca Jezusovoga.
Na mlatived i žetvo dobijo vojaki sloboščino, ali morejo se sam! glasiti na reporli pri svojem vojaškom zapo-vedništvi. Dobijo pa to sloboščino i go-rični posestniki. Občinski poglavarje več ne smejo moldbenic delati. Oča posestnik i njegovi domači sin, zet. brat se smejo samo glasiti za dopüst.
Navuk za Tretji red sv. Frančiška bo na vüzemski pondelek popoldné ob treh v Črensovcih.
Velika povoden nas je opet pohodila. V kratkom polleti to že ta tretja. Tečas se je pa Müra bolše obnašala, kak Ledava i Črnec. Te drügi tepeš je takši ples zagnao, ne vem kdo njemi zigrao, ka nas je ne vö z hiš püsto. Ali lehko ga dober Bog poslao za po-koro i strašilo?
Novi Notariuš. V Črensovcih je edno-glasno zvoljen bivši notariuški namest-nik Graššanovič Géza za notariuŠa. Čestitamo.
Rusija. Veliki knezi so pristopili novoj vladi i svoja vojvodinjska imanja pre-püstiii državi. — Carico šo pred sod poslavili ka je brš z Nemci držala, rojena Nemica je naime. — Carsko drüžino spravijo v Anglijo.
Meksika je pod orožje pozvala svojo vojsko proti Ameriki. Boj še ne napo-vedan.
Naši püšpeki (škofi) so imeli v Buda-pesti shod, na šterom so o kot. samou-pravi (autonomiji) razpravlali.
Mrtev vas pozdrávlja. Vörss Viktor, praporščák (zászlós, Fáhnrich) 64 pp. z Beltinec je té. Pred kratkim je od njegovoga poročnika g. Ivana Marinčka našem! vredništvi žalostna novica pos-lana, ka je vogrskomi Slovenci, Vörös Viktori, praporščaki febr, 26. .granata glavo odtrgala. Z žalostnim glasom obreštimo stariše Vörösove. Kak smo se pa presenctili se ve da z veseljom, kda nam to sinovino pismo prinesejo, štero je marc. 13. v. Ljübljani na pošto dano i v šterom njim javlja da se na izpit pripravlja. Nato pozvedavamo v Ljübljani i od g. Vörösa te odgovor dobimo, naj se ne staramo za njega, je živ po zdrav i ka da yogrske Slovence vse lepo pozdraviti. Pompta o njegovoj smrti je pa tak le nastala. Močen topniški ogenj je bio od obe strani febr. 26. Kre njega je spadnola dol žaréča se s plinom (gazom) na-punjena granata, štera je ednomi njegovomi sosedi glavo odtrgala, drü-gomi roko i nogo, njega je pa vrgeo na tla slap i plin od njé. Omedlo je i brez zavesti je ležao dva dni i edno noč. Te 4 še je predramo. Poročnik, njegov pajdaš, kda se je- ta nesreča zgodila, je poslao ordonanca naj pogledi, kaj1 se je zgodilo. Te kak ovara g. Vörösa brez zevestnoga ležati, poleg njega Pa odtrgano glavo pajdašovo, v sili i strah! poroČniki neznani, ka je granata g. praporščaki glavo odtrgala. Ité, da je od ročne bombe ranjen mogo iti prle v bolnišnico, kak je Vörös k zavesti prišo, je drügoga naznanila ne moglo dati, kak je dao. — Hvala Bogi, ka je pomota bila to, ka g. Vörös praporščak žive i srčno prosi naše molitve, da bi ga dober Bog ohrano živ)jenji, rad bi naime postao dühov-nik i pomagao rešüvati vaše düše. dragi Slovenci. Tü bodi omenjeno tüdi, ka je g. Vörös tüdi odlikavan že z velikov srebrnov i bronastov svetinjov.
Z Rusije pozdrávljata svoje domače i p )znance po dopisnici našemi vredništvi poslanoj Slavič Matjaš z Beltinec i Berendiaš Franc z Gančan. 8. decembra sta vlovljeniva, nahajata se v Kiem zdrsviva.
Aprjl 16. je opet tisti den, kda nam može i dečke z domi potegne vojska. Rojeni od 1872 do 1891 in od 1867 do 1899 moro pod orožje stopiti, če so za vojaško slüžbo sposobni bili spoznani. — Edno, samo edno reč bi
4.
NOVINE
1917. Anriliia 8.
meli k vam dragi slovenski vojaki, iz med šterih, Bog ve koliki se ne pos-lovijo od nas za večni sod, to ne zbi-rajte se v krčmi, ne pijančivajte, molite, prečistite se, z cerkvi idite svojo pot, v krčmo pa samo teliko, kaj je potrebno za živlenje. Krčme so ne zato, ka bi si düše v njih pogübili nego jedino zato, naj si telo v njih okrepite. To edno reč poslühnite.
Slovo vzemej0. Maučec Ludovik ognji-dar, , Maučec Martin, tapničar z Gaučan i čeh Ivan z Pólane od fare svoje i cele Slovenske krajine, očé, materé, bratov, sester, dühovnikov, prijátlov, neprijátlov, vsem se zahvalo za dobrote i prosijo vse za odpüščenje, poleg sivöje prisége radi ido kraljá i domovino branit, ido v te najvekši ogenj pa lí se ne bojijo, zato ka je k njimi on, ki vodi celoga sveta boj: dober Bog. ravnotak se poslovi Talijan Štefan, ,desetnik 83. pp.iz Sela od svojih Vseh dragih domáčih, svojega pletianoša i vrednika Novin; Lovrenčič Štefan, Berdén,	Janoš,	Malačič	Štefan,	Ošlaj
í*ranc,	Török	Jožef,	Vogrin	Jožef
z Filovec, i vsi 18 let stari, najmlajši Vbjaki z Male	Polane;	Žižek Štefan,
z D. Bistrice, Ritlop Ivan i Nedelko Vince z Gornje, Ščavničar Štefan z Štrigove, Seálai Marko z Črensovce, Pučko Ivan, Cigüt Ivan, Gerič Štefan j V. Polane, Gerič Štefan z M. Polane, Krlj Ivan z Hotize pešaki 26. pp., Gígan Janoš, domo br. 18. dpp. Bajbar Štefan,	í)omijm Jožef,	Hdrvat	Alojz
z tišinskefare od predragih starišov, bratje, rodbine, žen, deče, poznancov, domačih gospodov dühovnikov, domače cerkvice, i občine, vrednika naših listov, od šestér v bolnišnici sobočkoj i gos-poda zdravnika dr. Gaigera. Poslovijo še od mile domovine i od nas njihovih dragih i žalostnim srcom gledamo za njimi, šteri idejo se darüvat za nas, za nášo domovino kda drevje še nema listja, rože ne cvetja. Ali naj se poto-laŽimo, nam velijo. Oni obljübi, da ostanejo do smrti ne samo pravi Slovenci, nego predvsem verni Krist-jani in srčni vojaki. To nas naj tolaži pa molitev za nje.
, To je podpora. Grof Batthiány Vilmos, púšpek (škof) nytranski so desetjezér koroni podpore poslali ma-djarskomi pobožnomi listi „A Sziv,“ šteri vsako nedelo shaja v toj velikoči, kak naše Novine. Jezniti, ki ga vrejüjejo, se toplo, navdüšeno zahvalijo na pod-pori zato, ka do ga mogli zdaj bolje širiti med vojaki, ka do mogli več düš ž njim rešiti. — Rešenje düš, je cilj tüdi Novinam, zato je podpirajte, dragi krščeniki. Jezere toti ne morete dati na njé, ali nekaj malo pa včasi le lehko zmolite v té namen i vržete siromaškomi Jezuš! na pomoč kakši groš, ka de se njegova sv. reč bolje širila i vzdržavala. Njegov intereš je stoteren.
Italjanske. Kak listi poročajo se je tüdi tü začnola revolucija; v več mestah je proglašeno obsedno stanje. Zavolo cenzure se malo zve.
Amerika. se naglo oborožüje in se pripravlja na bojno z Nemčijov.
če OB previdimo, nastopajo v katrigah ,,strupi (giíti) prehlajenja" šteri nam povžro-čaj bokčine. če preveč delamo, nastopajo v kotrigah „snovi vtröjenja*, šteri skodijo de-tovanji mišic. Oboje odpravimo, če se ribljemo z Feilerovim ,Elza-fluidum*. Pred bojnske cene. 12 steklinie postnine prosto pošle za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Gentrala 146. Horv.
Morilec nekdajsnje srbske Kraljice,
Dragi, Rišič, srbski polkovnik se je vtopo. Bio je tüdi na Midas ladji, štero je reZtki podmprski čun potopo.
P0zdrav p08ilajO: EdšiéU Jožef, pešak 26. pp. z Gederovec; se za srečnoga se čüti, ka slovenski vojaki po vseh doželah dobijo do rok dobro čtenje v svojoj maternoj reši štero je gordrži v teh groznih dnóvah. Prosi mó-litve za uboge vojake. Stojko Jurij, desetnik 20. dpp. z Gomilic, starišom, ženi, deteti, prosi molitvé za vojake; veselijo se vsi našim Novinam, ón Slovence je more Vogrom tol-raačiti; Bobovec Andraš, paziteo zajetih ; zahvali se v Marijinom imeni za lepo čtenje naše, štero njemi je velika podpora za düšno živlenje v töjini. Zilavec Jánóš, četorvdja ti.pp. z Vadarec, vsem dühovnikom. posebno grač-kim i cankovskimi, vsem Slovencom, starišom, žeai, bratji, dobrotnikom i 12. Reši Sv. R. V. Že tretje leto trpi z naši mi 8lovenei v strelnih jarkah vnogo za domovino, lehko se vüpa zato, ka poslühnejo domači vročo prošnjo vseh slovensko vojakov, štera je ta: ne pohajajte krčme; ženski spol, živi čiste iponisno : Krajcar Jožef podd. z 6. Sioika, g. plebanoš!, svojim domačim i celoj fari i žele vsem veselo al!elujo.
Slovo vzem00. Bežonja Ferenc, pešak, 29. pp. z M Polane, Bernjak Martin z Ižekovec, Vugrinec Ivan, domobr. 20. dpp. z Ivanec od starišav, bratje, pajdaša, fare domače i dühov-nikov; srčno se zahvalijo vsem za dobroto njim skazano, prosi odpüščenje i se zroöijo vsem v gorečo molitev, ka z egnja povražnoga,, kam ide, prido nazaj v veseli slovenski kraji.
Za mir guéijo v Rusiji i v Angliji. Naši namenijo znova ponűditi mir Rusiji. Zdaj brščas bo sprejeo '
V znak jo zletel0.v Vladivostoki na Rus-kom 7 miljon rubelov vredno strlivo i 100 jezer puda pámuta. — V Tordi pri nas je vmoro zemeljski ge 18 ljüdi.
Pruški V0jV0da Fridrich Kard, šteroga so Angleži ranjenoga sgrabili, je vmro od ran.
Rusija. Nemiri dale trpijo. Gar šče na Angleško pobegnoti. Carinjo so obtožili, ka je ona pov¾ročila, te velike zmešnjave.
Pošta.
Šerüga J. podžiačni. Sv. Seb. prepisáo
sem Novine. V, pondelek pridi. Oletič M. Sv. Martin. Dij edne Novine in List brezplačno vsele Kržanič Juliki deteti v 6radiščar, zato ka me lepo prosila i je sirvta.
Markovič Ferenca, pešaka domači. Naz-
nanite mi, če ste že kaj od vašega zvedili, ka ga te ne mo dali dale iskati.
Janez Berden. Hrastje. Penezi so prišli. Hvola. Cur Ferenc. Copinci. PošIem sinovi. Vojaki nikaj ne platijo, samo se podpora prosi po mogočnosli od dnih, ki morejo kaj dati.
Vsem veselo al!elujo Želemo. Kosar Jula. Martinje. Bog plali na dari za samostan.
BorejČarje mate 14 Novin pri Marič Mihali v Soboti. Zakaj ne hodite po nje, prosimo odgovor? Listov brez Novin ne damo.
Radostno sliko
moči, ena ge nam kaže zd:a\ človek. Ve deli ga dek ma tek.
Sliko ne-nevol je ka že pa, č ga múčijt trganjj, proti nski neuralgiš-ni betegi bodanje kanemori delati i os labi. Fel-lerev „EI safluid* z svojim iz vrstnim
Učinkom boiečiue hitro odpravo Vrači bo* v bei. glavi, zobeh, ramah,.hrbti i križecah. Odprava betege, štere si človek spravi po prehlajenji, na vetri, od prepiha; mokroga vremena i sta--nüvanja, kak kašeo, našec, zaslinjenost, gutobol, zato bi to sredstvo mogli vsikdar pri roki meti. Vnogo zdravnikov je rabi i priporoča. Ribanje z „Elsafluidom* jako pomaga proti trüdavi, oslabljenosti, nesnenosti, slabomi pogledi. Mi ne delamo poskűšnje z nepozoanimi sredstvo niti z takšimi. štera se „brezplašno“, to je ,zabadav" ponüjajo, da ta li dosta penez, stanejo i nikaj ne basnijo. Fellerov „EIafluidu je pa že vnogo let posküšano dobro vrastvo,. štero vnogo jezér pisem hvali i njemi je naj-vekšeodlikovanje podeljeno. Gene predbojnske t 12 malih, 6 dupliških, ali 2 specialnivi kanti poštnive prosto 6 k., 24 malih ali 1S dupliških ali 4 specialne kante fran¼o 10 k. 60 m. i 48 malih ali 24 dupliških ali 8 specialnih kant franko 20 k. pri lekarniki.
Feller V. Eugen. Stubica
Gentrala 146. (Hrvatska).
Če nemamo téka, ali nas mantra riganja, nas želo-dec bole, obisti žgejo, se pri nas stavlja, pomagalo Fellerve poganjajoce rebarbarske ,Elsa pilule*. Cene predbojnske:" S skatelj franko 4 k. 40 f., 12 skatelj 8 k. 40 f. Oboje vrastvo se dobi pri lekarniki Feller V. Eugen i Stubloa Gentrala 14tí. Horv.
Zdrava plača
odporni disni organi so fundament dugoga življenja. Tem obctttljivim organom lehko vnogo skodi (kak veter mraz, prah, dim. sühota)i küžne bolezni. Da nepretrgano morejo veliko dela zvrsávati, ne cüdo, če njim to delo včasi premoti bolecina v gnli, kasljanje, sline, zamuk-njenost, teško dihanje, prsne bolecine, smicanje vramah, bolečina v hrbti i drüge posledice prenapomoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoci od prehlanosli. To tüdi Znamo, ka včasi z maloga oslabljenja velika boiezen-gnta i plüc narasté. Dobro je zato vsikdar pri hiši meti zagorski sirup za prsi (Syrupus pectoralis), šteri boiezen vtiša recke topi, pomaga proti kaš!ji i zvužgaiinL Vnogo ljüdi, ki so že dosta vrastva brez nspeha pozküsili, pravi, da zagorski prsni sirup jako krepi plača, cisti gut i poživlja celi organizem. V mrzlom poletji, v spre-menljivih okloberskih i ápnlskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki dosta mora gucati, so dosta na prostora ali pa v zaprtih, praánatih delavmcah delajo, nadale slabim i deci.
Vnogo zahvahiih pisem potrdi, da plüča oiivlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo ddbroga téka ga deca i slabi jako štimajo. Veliko prednoat ma, ka plüča prehlajenja občuva i vtrdi. Zdravniki ga tüdi jako preporacajo i se nalehci lehko notrijemljé, ne kak kakši neposküšani inozemski teji, karamelle, pastile i drüge takše reči. Cene predbojnske: 2 kanti firako za 5 koron poálje v pravo; kakovosti FELLER V. EU6EN lekarnik STUBICA CENTRALE 146 (Zagreb iup.)
Nfömetott az Egyházmegye kőnyvnyomda gvorssajtójSn Szombatbelyeo.