GLASI 10 TEKSTHNE TOVARNE NOVO MESTO
POSLOVANJE DO NOVOTEKS V LET01983
V letu 1983 nas je bilo povprečno zaposlenih 2586. Naredili smo 3.393.908 m tkanin in pletenin, ter 1.354.876 kosov konfekcijskih izdelkov. V lanskem letu smo prodali 3.452.024 metrov tkanin in pletenin, od tega na tuja tržišča 1.218.525 metrov, kar
Vemo, da gospodarimo v vedno bolj zaostrenih gospodarskih razmerah, a kljub temu smo dosegli kar lepe poslovne rezultate tudi v primerjavi z zastavljenim planom za leto 1983. Plan celotnega prihodka smo presegli za 11%, dohodka in čistega dohodka pa za 23%.
Tudi izvoz smo v primerjavi z letom 1982 močno povečali. Na konvertibilni trg smo prodali za 21% več tkanin in konfekcijskih izdelkov, plan
V	letu 1983 smo imeli za 28% višje povprečne osebne dohodke kot v letu 1982. V primerjavi z osebnimi dohodki tekstilne industrije v Sloveniji so naši povprečni OD za približno 12% nižji.
TOZD TKANINA
V	letu 1983 je bilo v tozdu Tkanina povprečno zaposle-
je 35% celotne prodaje. Konfekcijskih izdelkov smo prodali 1.940.546 kosov, od tega 1.148.179 kosov na tuja tržišča, kar je 59 celotne prodaje konfekcije.
Finančni pokazatelji za levo 1983 so naslednji:
pa smo presegli za 4%. Izvoz na klirinško področje se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 51%. Hkrati smo s konvertibilnega trga uvozili v primerjavi z letom prej za 14% manj surovin in rezervnih delov ali za 21% manj kot smo planirali. S klirinškega področja smo uvozili za 29% manj kot v letu prej.
Povprečni neto osebni dohodki na zaposlenega v letu 1983 so bili naslednji:
nih 909 delavcev ali za 4% manj kot v letu 1982 in za 1% manj kolje bilo planirano. Proizvodnji plani so bili preseženi v predilnici, pripravi in ple-tilnici, v ostalih delovnih enotah pa plani niso bili doseženi.
Produktivnost je v pripravi in tkalnici ostala na enaki ravni kot v letu 1982. V delovni enoti apretura je bila produk-
tivnost za 7% višja kot v lanskem letu, v ostalih delovnih enotah pa je nižja kot v letu prej.
Zaradi boljšega doseganja proizvodnih planov je bilo v tozdu opravljenih 59.833 nadur ali za 17% več kot leto prej. Bolezenski izostanki so se v primerjavi z letom 1982 povečali za 2. Največ so se povečale boleznine do trideset dni in sicer za 20%.
V	letu 1983 je bilo prodanih 3.452.024 metrov tkanin in pletenin, to je 8% več kot leto prej, plan pa je bil dosežen 96%. Izvozili so 1.218.525 m tkanin in pletenin, kar je 8% manj kot je bilo planirano.
V	lanskem letu so v TO Tkanina ustvarili za 1.806.823.005 din celotnega prihodka, kar je za 51% več kot v letu prej, plan pa je presežen za 3%. Dohodek je bil v primerjavi z letom 1982 večji za 43%, v primerjavi s planom pa je bil večji za 12%. Čisti dohodek je bil za 27% višji kot v letu 1982, v primerjavi s planom pa je bil nižji za 4%.
TOZD PREDILNICA METLIKA
V	tozdu Predilnica Metlika je bilo v letu 1983 povprečno zaposlenih 326 delavcev. V primerjavi z letom 1982 je bilo število zaposlenih za dva delavca večje, v primerjavi s planom pa za štiri delavce manjše.
Skupni plan proizvodnje je bil dosežen 98%. Klasična predilnica je izpolnila planske obveznosti, repco predilnica pa plana ni dosegla. Produktivnost, merjena s predeni na efektno uro, je za 6% višja kot v letu prej. V letu 1983 je bilo v predilnici opravljenih 2906 nadur, kar je za 44% manj kot v letu 1982. Tudi bolezenski izostanki so se v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za 4%.
Delavci v tozdu Predilnica Metlika so ustvarili 675.045.603 din celotnega prihodka, to je 58% več kot v prejšnjem letu, plan pa je bil dosežen 95%. Dohodek je bil za 25% večji kot v letu 1982, plan pa je bil dosežen 94%. Čisti dohodek je bil v primerjavi z letom 1982 večji za 19%, plan čistega dohodka pa je bil dosežen 91%.
TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO
V	novomeški konfekciji je bilo na koncu leta 1983
povprečno zaposlenih 246 delavcev, kar je za 2% pod planom. Izdelavnih minut so naredili 17.554.838, to je za 10% več kot je predvideval plan in 3% več kot so naredili v letu 1982. Tudi produktivnost, izražena v izdelavnih minutah na efektivno uro, je za 6% večja kot je bila leto poprej. V lanskem letu so naredili 14.709 nadur, kar je za 65% več kot v letu 1982.
Na domačem trgu so prodali 609.954 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je za 23% več kot v letu 1982, izvozili so 268.895 kosov, kar je za 25% več kot v letu prej. Zaloge gotovih izdelkov so se zmanjšale za 16%.
Celotni prihodek je bil realiziran v višini 579.913.138 din ali 82% več kot v predhodnem letu, plan pa je bil presežen za 32%. Dohodek je v primerjavi s planom višji za 46%, v prime-tjavi z letom 1982 pa za 87%. Čisti dohodek je v primerjavi z letom 1982 višji za 113%, plan pa je presežen za 75%.
TOZD KONFEKCIJA II VINICA
Povprečno število zaposlenih je bilo v tozdu konfekcija Vinica v primerjavi s planom in v primerjavi z letom 1982 za 1% manjše. V proizvodnji so naredili 16.122.567 izdelovnih minut in s tem za 3% presegli zastavljeni letni plan. Produktivnost, merjena z izdelavnimi minutami na efektivno uro, je bila za 3% manjša kot v letu 1982. V lanskem letu so v tozdu opravili 4867 nadur, kar je za 380% več kot v letu poprej. Izostanki zaradi boleznin in porodniškega dopusta so v primerjavi z letom 1982 zelo upadli, zmanjšali so se za 23%.
Na domačem trgu je bilo v letu 1983 prodanih 165.296 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je za 4% manj kot v letu 1982. Hkrati so izvozili 172.562 kosov ali za 27% več kot v prejšnjem letu. Tudi zaloge gotovih izdelkov so se občutno zmanjšale in sicer kar za 66%.
V letu 1983 so v Konfekciji Vinica ustvarili za 532.507.217 din celotnega prihodka, to je za 65% več kot leto prej, planske obveznosti pa so presegli za 31%. Dohodek je bil v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 višji za 80%, v primerjavi s planom pa za 48% višji. Čisti dohodek je bil za 114% višji kot v letu 1982, planski čisti dohodek pa so presegli za 80%.
	Leto 1982	Leto Ind. 198383/82	
Celotni prihodek	2.778.843.634	4.393.863.378	158
Dohodek	932.603.078	1.463.295.485	157
Čisti dohodek	605.594.061	950.237.391	157
Razdelitev čistega dohodka — za osebne dohodke	475.693.905	617.420.471	130
— za skupno porabo	53.830.839	84.776.182	157
— za posl. in rez. sklad	76.069.315	248.040.738	326
	povprečje	povprečje	Ind.
TOZD, DL Predilnica	l-Xll 1982	I-X11 198383/82	
Metlika Predilnica	11.954	14.430	121
Novo mesto	11.697	14.775	126
Priprava	10.829	13.656	126
Tkalnica	12.182	15.461	127
Apretura	10.978	14.149	128
Pletilnica	11.663	15.810	136
1VS	15.580	19.552	125
SS tkanina	15.274	20.000	131
Skupaj tkanina	11.822	14.945	126
Konf. Novo mesto	11.303	14.401	127
Konf. Vinica	10.491	13.837	132
Konf. Trebi nje	11.231	15.236	136
Trgovina	13.673	17.163	126
DS Skupnih služb	14.615	19.100	131
Skupaj Novoteks	11.958	15.346	128
TOZD KONFEKCIJA lili TREBINJE
Povprečno število zaposlenih je bilo v letu 1983 za 1% večje od planiranega in za 5% večje kot je bilo v letu 1982. V proizvodnji so naredili 37.848.745 izdelavnih minut kar je za 17 več kot je predvideval plan in 15% več kot so naredili v letu 1982. Produktivnost, merjena z izdelavnimi minutami na efektivno uro, je za 4% višja kot je bila v letu 1982. Bolezenski izostanki so ostali na enaki ravni kot leto prej.
V letu 1983 je bilo prodanih 723.839 kosov konfekcijskih izdelkov, kar ja 7% več od planiranega in 9% več kot je bilo prodanega v letu 1982.
Celotni prihodek je v letu 1983 znašal 264.729.997 din, kar je za 107% več kot v letu
1982	ali za 52% več kot je predvideval plan. Dohodek je bil za 111 višji kot v lanskem letu ali za 57% višji kot je predvideval plan. Cisti dohodek je bil za 111% višji kot v letu 1982, plan čistega dohodka pa je bil presežen za 61%.
TOZD TRGOVINA
Povprečno število zaposlenih v letu 1983 je bilo za 8 delavcev večje kot je bilo povprečje v letu 1982 in za 10 delavcev manjše kot je bilo planirano. Nadur so v letu
1983	naredili 2541, kar je v
primerjavi z letom 1982 za 1 manj. Tudi bolezenski izostanki so ostali na ravni iz leta 1982. Delavci v tozdu Trgovina so ustvarili v letu 1983 301.684.487 din celotnega prihodka, kar je za 44% več kot v letu 1982 in 11% več kot je predvideval plan. Dohodek je bil za 35% višji kot v letu prej, plan dohodka pa so presegli za 7%. Čisti dohodek je bil za 20% večji kot lani, plan čistega dohodka pa je bil dosežen 95%
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
V letu 1983 je bilo v delovni skupnosti skupnih služb zapo-
slenih povprečno 295 delavcev, to je za 5% manj kot je predvideval plan. Opravljenih je bilo 6739 nadur ali za 29% več kot v letu 1982. Bolezenski izostanki so se v primerjavi z letom prej povečali za 5%.
Celotni prihodek v delovni skupnosti skupnih služb je bil realiziran v višini 233.159.931 din ali 35% več kot v letu 1982 in 12% več kot je predvideval plan. Dohodek je bil v primerjavi z letom prej višji za 28% v primerjavi s planom pa za 3% višji. Čisti dohodek je bil v primerjavi' z enakim lanskim obdobjem višji za 30, v primerjavi s planom pa je bil višji za 5%.
Plansko analitska služba
Kaj smo pridobili z novimi tkalskimi stroji STB 220?
Malce skeptično je gledala večina delavcev na nove tkalske stroje, ko smo začeli odpirati zaboje, v katerih so bili zapakirani. Tudi dvomi so bili izraženi, ali bodo ti stroji sploh stekli. To so bila mnenja tistih, ki so mislili, da to morajo biti enakovredni tkalski stroji kot sulzer. Seveda je bila želja vseh, da bi kupili takšen
stroj, ki bi bil visoko produktiven in kvalitetno izdelan. Vendar pa je gospodarska situacija narekovala nekakšen kompromis, zato je prišlo do odločitve, da smo kupili tkalske stroje ruske proizvodnje. To je kopija sulzer statev, toda izdelane niso po licenci. Vemo pa, da kopija ni nikdar tako kvalitetna kot original.
Kaj bomo pridobili s temi stroji? Stari VTR stroji so bili tako dotrajani, da je bil odstotek slabe kvalitete previsok. Težko je bilo priti do rezervnih delov, bili so prepočasni za današnji čas, saj vemo, da je čas od naročila do dobave izdelka vedno krajši. Ena tkalka je posluževala le štiri stroje. Vemo pa, daje na našem področju problem delovne sile.
Karakteristike STB strojev so naslednje: hitrost trenutno znaša 190 do 200 obratov v minuti, to pa bo možno povečati tudi do 250 obratov, če bomo
uspeli v naslednjih letih zamenjati nekatere sestavne dele.
Delovna širina znaša od 140 do 220 cm. Votkovna menjava je štiribarvna, s pogonom od listkovke.
Možnosti tkanja je do štiri-najstlistnih vezav, to se lahko tudi poveča na osemnajst listov. Z vključitvijo STB strojev v proizvodnjo bomo oziroma smo pridobili naslednje:
—	odstotek slabe kvalitete bo manjši glede na proizvedeno količino tkanin,
—	izdelava bo pravočasne-
jša, ker so stroji hitrejši kot VTR,
— zelo pomembna pridobitev pa je tudi to, da se končno lahko ukine sobotno delo v popoldanski in nočni izmeni.
Da bi te zahteve uresničili je bilo potrebno vložiti precej truda, volje in tudi znanja pri montaži strojev.
Pred odločitvijo o nakupu teh strojev smo si ogledali nekaj tovarn, kjer so ti stroji že tekli, z namenom, da bi si ustvarili čim boljšo predstavo o tem, kaj storiti, da bo proizvodnja na teh strojih čimbolj stekla. Vendar vsega se ni dalo videti in predvideti.
Odločili smo se, da bomo montažo vodili in izvršili sami. Menim, da ta odločitev ni bila
slaba, saj smo jo končali v krajšem času, in lahko trdim, da tudi uspešnejše kot v tovarnah, kjer so sodelovali monterji proizvajalca strojev. Takoj moram omeniti veliko prizadevnost vseh vzdrževalcev, ki so sodelovali pri montaži.
Kaj nas je vodilo pri montaži, da bi le-ta bila čim uspešnejša?
Na prvem mestu je bila ugotovitev, da stroj, takšen, kot ga proizvajalec sestavi, ne more zanesljivo delovati. Zato je bilo potrebno posamezne dele stroja razstaviti, pregledati, popraviti, kar ni bilo dovolj natančno, in ponovno sestaviti.
Katera dela so opravili naši vzdrževalci?
(Nadaljevanje na 4. str.)
1.	Pri pogonu stroja so morali zmanjšati jermenico na elektromotorju. Pri pogonski sklopki je bilo potrebno zamenjati vzmeti in jermenice obrusiti, ker so bile preveč grobe. Pogonski jermeni so bili različnih dolžin na istem stroju.
2.	Listni vzvodi so bili nenatančno izdelani, zato je bilo potrebno vsakega posebej pre-geldati in po potrebi obdelati ter poravnati.
3.	Osnovni valji so bili predolgi in jih ni bilo mogoče dati na snovalo, treba jih je bilo skrajšati in narediti nosilec ležaja enake izvedbe, kot je na sulzer strojih, ležaje osnovnega valja pa ponovno obdelati zaradi grobe izdelave, sicer bi bile napake v tkanini — blende — zaradi neenakomernega obračanja osnovnega valja.
4.	Pogon osnove je bil sestavljen tako, da ga ni bilo možno razstaviti, in obratno, zato je bila narejena sprememba, ki omogoča lažje in hitrejše delo vzdrževalcev.
5.	Blagovni valji so bili različnih dolžin in jih ni bilo možno postavljati s stroja na stroj, zato je bilo treba vse popraviti.
6.	Vležajenje vlečenega valja je bilo slabo, ker so drsni ležaji izpadali.
7.	Slabo je bilo mazanje blagovnega regulatorja.
8.	Nekatere mazalke je bilo treba zamenjati, ker so bile tako izvedene, da niso bile dostopne.
9.	Podstavki stroja so bili različnih dimenzij in jih je bilo treba v glavnem ponovno obdelati.
10.	Najpomembnejše delo pa je pravilna nastavitev bila, kajti od pravilne nastavitve tega je največ odvisno, kako bo stroj deloval, zato smo vsako bilo ponovno v celoti nastavi-
li.	Ohišje pogona bila je bilo nekoliko preveliko, kar je onemogočalo, da bi tkali na širini 160 cm, zato ga je bilo potrebno ponovno obdelati.
11.	Pomanjkljivost, ki pa jo še nismo odpravili, so premajhni vodiki volka, ki otežujejo tkalcu, da bi hitreje vdel votek. To pomanjkljivost bomo odpravili z zamenjavo z vvllerjevimi.
12.	Največja omejitev, ki preprečuje večjo hitrost stroja, pa je listovka. Le-ta je izdelana precej grobo, material pa je nekvaliteten, zato ne dovoljuje hitrosti nad 200 obratov v minuti. Šibka točka v listovki so vzmeti, ki se lomijo in povzr-
očajo napake v vezavi tkanine. Točkasti zvari na platinah niso dovolj kvalitetni in včasih popustijo. Glavni ekscenti v
%
9
1
S
T
U
S«M
r
•\-A
1
iii * **
A., v.
2
0, X ^
A A
3
c j	ItfS
X1	f -
A A
4

5
-V. A.
6
listovki so grobo obdelani, zato jih bomo zamenjali v garancijskem roku.
13.	Na stroju so mehanske votkovne ustavke, ki pa niso dovolj zanesljive, posebno še na desni strani stroja. Zato so v vseh tovarnah to ustavko sneli s stroja. Našim vzdrževalcem je uspelo to ustavko nastavki tako, da deluje zanesljivo. Če bomo hoteli povečati hitrost stroja, bo potrebno te votkovne ustavke zamenjati z elektronskimi.
14.	Votkovna menjava omogoča tkanje štirih barv. Zaradi nezanesljivosti delovanja tega mehanizma marsikje tkejo samo z eno pozicijo, posebno pri gladkih artiklih. Naši vzdrževalci so dosegli, da tkemo z vsemi štirimi pozicijami.
Naštetih je nekaj pomembnejših pomankljivosti, ki jih je bilo nujno odpraviti, če smo hoteli zagotoviti pravilno delovanje stroja. Pojavljajo se pa še nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jih je treba sproti
odpravljati, izhajajo pa predvsem zaradi uporabe slabih materialov.
So pa tudi nekatere prednosti, kot je npr. dvojni napenjalni svornik, ki omogoča, da osnovo ni treba ročno napenjati, kar zmanjšuje število pretrgov osnovnih niti.
Zelo pozitivna je tudi avtomatska izvedba iskanja votka v primeru pretrganja. To omogoča tkalcu lažje delo, posebno pri večjem številu listov.
Namen tega članka je prikazati dejanske pomanjkljivosti na stroju, ki pa se z dodatnimi spremembami, predvsem pa z zavzetim in vztrajnim delom, dajo odpraviti.
Ko bo gospodarska situacija omogočala postopno zamenjavo nekaterih sestavnih delov, bo ta stroj možno preurediti tako, da bo po produktivnosti povsem enakovreden sulzer strojem, bo pa še vedno skoraj za polovico cenejši od sulzerja.
Avtosuk služi svojemu namenu
Za hitro tekoče statve je zelo tudi obremenitve preje večje, pomembno, da je preja, ki se na Zaradi hitrega praznjenja vot-njih predeluje, čim kvalitetne- kovnih navitkov pa je tudi več jša, ker so pri večjih hitrostih ustavitev, kar zmanjšuje pro-
duktivnost in možnost posluže-vanja večjega števila strojev.
Po fazi sukanja se mora vsa preja pariti, zato da se pri nadaljnjih fazah predelave ne krotoviči. S parjenjem se križni navitki nekoliko deformirajo, kar pri tkanju spet povzroča več pretrgov, posipavanje na-vitkov, več napak v tkaninah in tudi več odpadkov. Da bi se temu izgonili, je potrebno po parjenju vso prejo ponovno previti, če je le možno na čim večje navitke, ki se ne bodo tako hitro izpraznili.
V ta namen je bil kupljen križno previjalni stroj avtosuk' pri firmi Eliteks na Češkem. TO| je dvostranski stroj, na vsaki strani je 24 vreten. Vsako vreteno ima svoj pogon in vozlač, neodvisno od drugih vreten.
Hitrost previjanja znaša od 500 do 1200 metrov v minuti. Vsako vreteno ima tudi para-finer, ki se ga po potrebi lahko uporablja, ter mehanični čistilec. Možno je vgraditi tudi elektronski čistilec.
Stroj trenutno poslužujeta dve delavki, vsaka 24 vreten. Koliko vreten naj poslužuje ena delavka je odvisno predvsem od kvalitet preje in velikosti navitkov, ki se previjajo, ter seveda hitrosti, s katero previjamo. Trenutna kvaliteta preje nam omogoča maksimalno hitrost.
Kaj smo pridobili s tem strojem? Do sedaj smo uporabljali cilindrične navitke od 800 do 1000 gramov in končne navitke do 1200 gramov. V eni izmeni je tkalec moral zamenjati na vsakem stroju v najboljšem primeru najmanj 10 navitkov.
Sedanji navitki pa so težki do 3 kg, v povprečju po 2,5 kg. To omogoča tkalcu, da v eni izmeni le enkrat natakne navitke na stroj.
Ker je sedaj manj ustavitev strojev, to tkalcu omogoča, da ima več časa za nadzor strojev in tkanine. Na vsakem navitku je možno naviti tudi rezervno nit. kar omogoča, da se stroj pri spraznjenju enega navitka sploh ne ustavi. Vendar bo potrebno v ta namen še preurediti vretena za natikanje navitkov.
S tem strojem bomo torej dosegli večjo produktivnost tkalskih strojev, predvsem pa boljšo kvaliteto tkanin.
MATIJA KRAMAR
MAMO racnaM TOMUMi NOVO MOTO
JM? NOVOTEKS
Novosti na področju kemične tekstilne tehnologije v naši DO
1.	Barvanje mešanic PES/cel
V iskanju novih možnosti razširitve Novoteksovega programa (s prehodom na cenejše in domače surovine) se zadnji dve leti uveljavljajo artikli v mešanicah PES/cel, to so kombinacije PES z bombažem, cel. vlakni, viskozo, lanom itd.
Posebno poglavje v tehnologiji te vrste tkanin je barvanje, ki zaradi drugačnega izvora in kemične strukture vlaken zahteva drugačen pristop. Barvanje teh mešanic je zato do sedaj povzročalo nemalo preglavic zaradi neizkušenosti na tem področju in seveda nepoznavanja te tehnologije in njene problematike.
Barvanje celuloznih vlaken je veliko bolj komplicirano kot barvanje volne. Če barvamo v preji, je nujna posebna
priprava preje — predftksi-ranje zaradi krčenja za zahtevnejše artikle, odkuhavanje preje ter zelo mehko navijanje. Prav tako pa seje bilo glede na naše pogoje za delo težko odločiti za najprimernejši postopek barvanja (po tipu barvil, obstojnostih, dolžini barval-nega procesa).
Končno pa lahko sedaj rečemo, da je tehnologija barvanja teh mešanic osvojena — odločili smo se za barvila ..COTTESTREN C” firme BASF (to je mešanica disperz-nih barvil za PES in reduktiv-nih za cel. del), posebej prirejena za mešanice 70 PES/30 cel. vlaken in primerna za barvanje tako v preji kot kosovno.
Barvanje je relativno enostavno — cnokopelno, dvostopenjsko, kar vključuje naslednje faze:
Program barvanja in oksidacije preje oziroma tkanin iz mešanic pes
a/barvanje
I2PUST
fRfrJA KEMIK., CCTTESTREN t
^	BARVILO
TS-dal
—	dodatek barvila in kemikalij za PES-del ter barvanje na 130 C°, 60 min.,
—	spust temperature na 80 C, dodatek kemikalij za cel.— del in 20—60 min. barvanje cel.—dela.
—	izpust,
—	oksidacija v novi kopeli,
—	intenzivno izpiranje.
Kot že rečeno, tehnologija
je relativno enostavna, ob-
(Nadaljevanje na 6. str.)
stojnosti so na ravni volnenih artiklov, postopek ni predolg,
moremo izogniti, lahko le korigiramo izhodiščno recepturo.
2.	Kemična apretura artiklov iz mešanic PES/cel.
S strani dessinature, prodaje in razvojnega oddelka je dogovorjeno, da je potrebno artikle iz mešanic PES/cel, PES/bombaž, PES/viskoza in kombinacije z lanom ustrezno kemično apretirati, če želimo doseči kvalitetnejši otip, ki ga zahteva kupec. Od raličnih firm smo se odločili za permanentno apreturo f,- e Boeh-me, ki jo sestavlja kombinacija treh sredstev, obstojnih na mokro pranje, kemično čiščenje, drgnjenje, dajejo pa tkanini mehak, poln, gladek, „sili-konski” otip, odvisno pač, kakšne so zahteve za določen artikel. Različen efekt dosežemo na ta način, da spremenimo doziranje posameznega sredstva. Zato pa je treba opraviti več poskusov, saj na končni izgled tkanine vplivajo
pojavili pa se bodo problemi pri reprodukciji želenih nians, saj se različna cel. vlakna različno obarvajo, čemur se pa ne
številni parametri (različen surovinski sestav, gramatura, vezava, način barvanja, dessin itd.
Proizvajalec nam je omogočil, da izvršimo preizkuse na naših tkaninah v njihovem laboratoriju in skupaj z njihovimi strokovnjaki odločimo izhodiščne recepture za osnovne skupine artiklov kolekcije „pomlad 1985”. To je za nas velika ugodnost in prihranek, saj bi sicer morali vse preizkuse opraviti neposredno v proizvodnji, vemo pa, kaj to pomeni.
Istočasno pa se lahko ob obisku firme dogovorimo tudi za apretiranje drugih artiklov (posebno v mešanicah 65% PES/35% volna za dosego bombažnega otipa).
Naj omenim, da smo v zvezi s tem problemom kontaktirali z več proizvajalci pomožnih sredstev (domačimi in tujimi), pa tudi z ostalimi DO s podobnim žanrom, te pa v večini primerov uporabljajo sredstva
(starejši tip!), ki vključujejo fazo kondenzacije na 160°C. Te možnosti pri nas nimamo, Boehmejeva sredstva pa imajo ravno to prednost, da faza kondenzacije odpade.
3.	Pranje in mehčanje jeans — artiklov
V naši Konfekciji šivamo hlače in jopiče iz domačega (Prebold, Pobj(eda) in uvoženega (Italija, Španija) jeansa. Dosedanja praksa pranja teh artiklov samo z vodo seje pokazala kot neustrezna, artili so bili po takšnem „pranju” pretogi, trdi pa tudi karakterističnega „zapranega” izgleda ni bilo. Kupec pa danes zahteva ravno nasprotno — rahlo zbledelost barve in izredno mehak otip.
Glede na vezavo, grama-turo in trši ali mehkejši otip različnih kvalitet jeansa spreminjamo dodatek mehčalca. Kvaliteta jeansa po tem postopku ustreza zahtevam tržišča.
Začetne težave so odprav-
Zato je bilo potrebno vpeljati ustrezen postopek pranja in mehčanja, pri tem pa so nastale mnoge težave, saj pralnica Konfekcije do sedaj ni bila primerno opremljena za to vrsto postopka pa tudi zaposleni v pralnici so se morali naučiti ravnati s kemikalijami.
Poleg vseh kemikalij smo morali nabaviti tudi ustrezne posode za doziranje, urediti prostor za skladiščenje kemikalij in tudi dotok vode oz. umivalnico z mešalno napravo za pripravo mehčalca.
Odločili smo se za pralno in mehčalno sredstvo domače proizvodnje. V prvi fazi peremo material z dodatkom antipenil-ca in sode, nato izpiramo in mehčamo v rahlo kislem mediju ter sušimo.
Ijene, proizvodnja večali manj nemoteno teče. Naj zaključim, da smo z vpeljavo tega postopka dosegli velik prihranek, saj bi v nasprotnem primeru morali iskati usluge zunaj naše DO.	c,-A
b/oksidacija
/loocc
iNfENJlVNO
IžPIKANJE
SREDSTVO
fpH'2,,5)

Novosti iz invalidskega zavarovanja
Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je določil nekaj bistvenih sprememb tudi s področja invalidskega zavarovanja.
— Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
a)	v I. kategorijo se razvrstijo delavci oz. zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti.
b)	V II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s kvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje
drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom
c)	v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.
— Za svoje delo. se štejejo dela oziroma naloge, h katerim je bil zavarovanec razporejen pred nastankom invalidnosti, ter dela oziroma naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
— Za drugo ustrezno delo se štejejo dela oziroma naloge, ki jih zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko
opravlja določen delovni čas z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, ali se za taka dela oziroma naloge lahko usposobi s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo.
— OZD je pristojna in dolžna urejati vsa vprašanja, ki se nanašajo na preprečevanje invalidnosti ter varstvo delovnih invalidov.
— —Pri ustvarjanju pogojev za uresničevanje pravic iz invalidskega zavarovanja sodelujejo: skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnost za zaposlovanje ter druge institucije.
— Sredstva za nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka ter zaradi skrajšanega delovnega časa ugotavlja in izplačuje OZD v breme skupnosti. V svoje breme pa OZD izplačuje nadomestilo za čas
čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo.
— OZD so dolžne obdržati delovnega invalida na delu in mu zagotoviti ustrezno delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
— Na druga ustrezna dela mora OZD razporediti tudi delavce, ki delajo na delovnih mestih, pri katerih je nevarnost za nastanek invalidnosti in delavce s spremenjeno delovno zmožnostjo.
— OZD morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte s statutomm skupnosti in zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede pravic iz invalidskega zavarovanja, katerih uveljavljanje je preneseno v združeno delo.
E. V.
Kaj bomo sprejemali na referendumu v naši DO?
Konec aprila načrtujemo v naši delovni organizaciji izvedbo referenduma, na katerem bomo sprejemali spremembe določenih samoupravnih aktov, ki jih moramo prilagoditi novostim v zakonih. Poglavitni zakoni, ki zahtevajo dopolnitve samoupravnih aktov v DO, so:
a)	zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu,
b)	zakon o zdravstvenem varstvu,
c)	zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju.
Ker ti zakoni zahtevajo spremembo predvsem tistih samoupravnih aktov, ki se sprejemajo na referendumu, bomo hkrati priključili še spremembe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev.
Ad a) Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu
zahteva od nas, da uskladimo samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo investicijske naložbe in akte, ki urejajo uveljavljanje pravic delavcev do minulega dela kot dela osebnih dohodkov.
To pomeni, da bomo usklajevali akte tako na ravni DO kot na nivoju tozdov.
Spremembe, novosti v aktih na nivoju DO:
1.	samoupravni sporzum o združitvi v DO:
—	opredelitev splošne določbe o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka,
2.	statut DO,
3.	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke:
—	opredelitev odvisnosti osebnega dohodka iz naslova minulega dela glede na povečanje dohodka na podlagi vlaganja v investicije,
—	opredelitev meril za ugotavljanje mase sredstev iz minulega dela v povezavi z živim delom,
—	združevanje sredstev za minulo delo na podlagi načela solidarnosti in vzajemnosti.
Spremembe, novosti v aktih na nivoju tozdov:
4.	samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozdu:
—	odločanje o sredstvih,
—	razporejanje dohodka,
čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti pri gospodarjenju,
5.	statut temeljne organizacije:
—	opredelitev postopka za sprejem investicije,
—	opredelitev pobudnika za investicijska vlaganja,
—	oblikovanje predloga in sprejem investicijske odločitve,
6.	pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke:
—	ustrezno mora upoštevati določila zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu,
7.	temelji plana tozda in plani tozda:
—	investicijska odločitev mora biti skladna s temelji plana in planom tozda, v temeljih
plana morajo biti predvidena sredstva (pokritje) za investicijsko odločitev.
Ad b) Zakon o zdravstvenem varstvu zahteva sledeče spremembe v:
1.	pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke:
—	pravice do socialne varnosti, ki jih zagotavljamo iz dohodka organizacij združenega dela oz. na podlagi dogovorjenih meril s solidarnostjo v zdravstveni skupnosti,
—	nadomestilo osebnega dohodka, povračila potnih stroškov, pogrebnina — posmrtnina,
—	minimalni življenjski stroški v povezavi z nadomestilom osebnega dohodka,
—	opredelitev konkretne višine nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni.

J	V1NISKEMU	TOZDU	NAJVIŠJE	OBČINSKO	FRIZ-	J
*	NANJE: Ob črnomaljskem občinskem prazniku, kije bil 19. 4
*	februarja, so v Črnomlju podelili plakete, najvišja občinska 5 J priznanja. Med sedmimi nagrajenci je bil tudi Novoteksov *
★	tozd na Vinici, ki je v desetih letih obstoja dal velik prispevek 4
★	k razvoju viniške krajevne skupnosti in občine. Na fotografi- *
J ji: direktor viniškega tozda Mirko Mihelič (na desni) spreje- * J	ma plaketo	iz	rok	Jureta	Perka,	predsednika	črnomaljske	4
*	občine.	*
★	★
Ad c) Zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju prinaša novosti, ki bodo opredeljene predvsem v pravilniku o delovnih razmerjih, samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO.
1.	Samoupravni sporazum o zdrušitvi v DO:
vsebuje splošne določbe za zagotavljanje pogojev za usposabljanje, zaposlovanje in razporejanje delovnih invalidov, delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti v okviru delovne organizacije.
2.	Pravilnik o delovnih razmerjih:
vsebuje največ novosti in dopolnitev in se ne sprejema na referendumu, temveč ga sprejemajo delavski sveti tozdov. Ta pravilnik določa:
—	pravice in obveznosti delovnih invalidov (pravice do razporejanja, prekvalifikacije oz. dokvalifikacije, denarna nadomestila),
—	pravice in obveznosti delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti (pravice do razporeditve na ustrezno delo teh delavcev, prekvalifikacije in denarna nadomestila).
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke konkretizira denarna nadomestila za posamezne kategorije delavcev invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo za opravljanje drugih ustreznih del in nalog za čas čakanja na razporeditev ali prekvalifikacijo.
Ad d) V samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev so predvidene novosti predvsem na področju dodeljevanja posojil za stanovanjsko izgradnjo.
Ker je material za referendum izredno obsežen, pozivamo vse delavce, da ga v toku javne razprave skrbno proučijo in se bodisi zaradi dodatnih pojasnil ali dodatnih predlogov, obračajo na strokovne službe.
ANICA SMERDU
^muH
IZ PREDILNICE METLIKA
Letni občni zbor IGD tozda Predilnica Metlika
4. 2. 1984 smo imeli metliški gasilci redni letni občni zbor.
Na zboru smo ocenili delo društva v preteklem obdobju. ki je v glavnem temeljilo na programu dela društva, ki smo ga sprejeli pred enim letom.
Zelo kritično smo ocenili vse tiste naloge in programe, ki jih nismo uspeli povsem opraviti, ob tem pa smo ocenili tudi vzroke za manj uspešno opravljene naloge, kajti le tako bomo lahko izboljšali delo našega društva v letu, kije pred nami.
Analizo o delu društva sta podala predsednik in poveljnik društva v poročilih o aktivnosti ter operativnem delu društva. Poročili v celoti objavljamo.
POROČILO PREDSEDNIKA
Tovarišice in tovariši gasilci, spoštovani gostje!
Danes, ko imamo pregled in analizo dela našega društva v preteklem enoletnem obdobju, je prav, da osvežimo le nekaj pomembnih in odgovornih nalog s področja požarne varnosti, kateri posveča naša družba vse več in več pozornosti. To ni slučajnost, temveč je plod prizadevanja vseh družbenopolitičnih dejavnikov, da dosežemo čim višjo stopnjo varnosti pred požari, pri ljudeh pa čim višjo stopnjo varnostne kulture. Vsa ta prizadevanja so naravnana k preprečevanju nastanka požara na vseh področjih življenja in dela, kajti samo lanskoletni požari so povzročili ogromno škodo našemu gospodarstvu, predvsem gozdnemu, kije neprecenljiva. Požari so terjali tudi človeška živ ljenja, veliko ljudi pa je bilo ranjenih. Zato je tudi poostrena družbena odgovornost za vse tiste, ki ne izvajajo zakonskih in drugih določil s področja požarne varnosti.
Delo našega društva se je odvijalo v glavnem po zastavljenem programu, ki smo ga potrdili na občnem zboru društva 6. 2. 1983. Prav tako smo se vedno vključevali v programe gasilske zveze ob organiziranju tekmovalnih vaj in drugih prireditev. Na področju CZ smo sodelovali s štabom CZ, kije prav tako organiziral tekmovalne vaje enot CZ za moške in ženske.
Manj uspešni smo bili pri izvajanju nekaterih programskih nalog, te so:
Na področju aktiv nega sodelovanja GD Metlika in z ostalimi IGD, kije bilo zastavljeno s ciljem spoznavanja spe-citičnih razmer in problemov gasilske operative, nismo dosegli vidnih rezultatov, kajti srečali smo se le na občnih zborih ter na tekmovalnih vajah, kjer smo izkoristili priložnost za izmenjavo mnenj o različnih problemih, predvsem s področja organizacije dela ekip.
Posebej moram izraziti nezadovoljstvo zaradi slabega sodelovanja z našim matičnim IGD Novoteks Novo mesto. Tudi to seje končalo z udeležbo na občnih zborih, izvedena pa je bila samo ena vaja, o okviru usposabljanja vseh zaposlenih v tozdu, za akcijo v primeru reševanja in gašenja manjših požarov.
Premalo smo naredili na področju usposabljanja gasilskih trojk, ki so razporejene po izmenah tako, da lahko v vsakem času po potrebi delujejo pri gašenju manjših oz. začetnih požarov. Poleg tega pa bi morale gasilske trojke delovati preventivno v svojih izmenah ter opozarjati ostale sodelavce in posameznike, če ne spoštujejo določil pravilnika o požarni varnosti. To je predvsem kajenje na prepovedanih mestih (v skladišču, pred skladiščem, nasproti prostora za maziva in goriva), zalaganje prihodov
do gasilnih aparatov ter hidrantov in ostalih naprav, ki so namenjene preprečevanju požara.
Skratka, trojke naj bi širile požarno varnostno kulturo v svojem okolju, kjer delajo, tako da bodo sodelavci potem tudi na svojih domovih varno ravnali z. vnetljivimi snovmi. Za izvajanje tako pomembnih nalog pa je potrebna določena stopnja usposobljenosti. Prav tako je potrebno tesno sodelovanje z IGD Novoteks, ki ima na tem področju več izkušenj in več gasilskega kadra.
Pri izvajanju protipožarne preventive imajo pomembno nalogo tudi vodje izmen, ki so teoretično usposobljeni za izvajanje preventive, hkrati pa tudi neposredno odgovorni inšpekcijski službi za neizvajanje določil in požarne varnosti v svoji izmeni. Zato se bomo še naprej prizadevali za vključevanje vodij izmen v aktivno delo društva, s čemer ga bomo tudi kadrovsko okrepili.
Več truda bomo morali vložiti pri vključevanju mladih delavcev in delavk v društveno aktivnost, predvsem pa v podmladek ter naše operativne desetine, za kar bo potrebno izvesti več vaj, priprave na tekmovanja pa bodo nekoliko daljše. Ob tem pa ne smemo pozabiti na teoretično usposabljanje novih članov ekip, temveč jim omogočiti pridobivanje potrebnega teoretičnega znanja s področja gasilske tehnike.
Posebno pozornost bomo morali posvetiti usposabljanju za delovanje v splošni ljudski obrambi in samozaščiti, zato se bomo vsi člani aktivno vključevali v tozdu in ostalih okoljih v vse oblike aktivnega delovanja SLO. Tako bomo dosegli večjo stopnjo pripravljenosti za samozaščitno delovanje vseh zaposlenih, za dosego teh ciljev pa moramo pravilno ravnati in izvajati naše programe usposabljanja slehernega zaposlenega v tozdu.
Ob zaključku poročila, ki ni zajelo vsega, kar bi bilo potrebno, moram povedati dejstvo, daje vse to, kar počne društvo pa tudi vsa ostala društva na področju požarnega varstva, namenjeno le zaščiti pred požari družbene in tudi zasebne lastnine. Zato pričakujemo vso podporo od strani samoupravnih organov, DPO in vseh tistih, ki so po službenih dolžnostih odgovorni za izvajanje protipožarne preventive, kajti naša temeljna naloga je preprečevati požare, ne pa gasiti!”
POROČILO POVELJNIKA:
..Preventivno delovanje članov in članic GD pa tudi vseh zaposlenih je zadovoljivo, kar dokazuje tudi to, da nismo imeli nobenega požara.
Vendar se ne smemo ustaviti, temveč čedalje bolj aktivno delovati na tem področju, saj vemo, da je dobra preventiva veliko boljša od dobrega gašenja. Več pozornosti bomo morali posvetiti strokovneifm izobraževanju gasilskih trojk po oddelkih in izmenah.
Društvo ni bilo poklicano na zunanjo intervencijo. Lanski tekmovalni del je polovično izpolnjen. Nismo izvedli medtozdovsko tekmovanje Novoteksa, zaradi objektivnih razlogov (proizvodno- planske obveznosti, proslava obletnice tozda).
Zenska desetina je po planu sodelovala na občinskem tekmovanju članic in dosegla zavidljiv rezultat, za kar jim izrekam pohvalo. Izvedenih je bilo nekaj suhih taktičnih vaj operativne desetine.
Sodelovanje s štabom CZ je dobro. Pripravili smo moško in žensko gasilsko enoto CZ za njihovo občinsko tekmovanje. Sedaj bomo skupno nabavili nujno potrebno dodatno gasilsko opremo.
V mesecu varstva pred požarom smo sodelovali v izvedbi zaključne vaje v organizaciji štaba operative občinske GZ, komisije za industrijo in občinskega štaba CZ. Vaja je bila kombinirana z 1GD Beti, skupaj smo dokazali visoko raven taktično-operativnih sposobnosti. V okviru tozda smo izvedli nekoliko pregledov preventivne komisije, pregledali gasilske aparate, hidrante in ostalo opremo ter sredstva. Pomembna ugotovitev je, da bomo v bodoče morali več skrbi posvetiti vzdrževanju obstoječe opreme, kajti dobro vemo, da je nabava nove zelo vprašljiva.
Sodelovanje z ostalimi IGD se dobro razvija.
Pred nami je novo enoletno obdobje, za katerega si bomo danes zastavili nove plane dela, ki bodo zahtevali veliko razumevanje vodstvenih struktur tozda pa tudi samih gasilcev in gasilk, da bi ga operativno izvedli.
V tem poročilu gotovo ni povedano vse, kar smo oz. nismo naredili kot bi morali, zato vas prosim, da me v svoji razpravi dopolnite.”
Naloge, ki jih bo moralo društvo izvajati v naslednjem obdobju, so zahtevne, zato bo potrebno več aktivnega sodelovanja, predvsem na strokovnem področju z matičnim društvom Novoteksa, so poudarili člani društva v razpravi. Več pozornosti bomo morali posvetiti sodelovanju s CZ in SLO pri izvajanju nalog s tega področja. Zato bo potrebno nabaviti nekaj dodatne gasilske opreme, dotrajano pa zamenjati.
Člani društva so zelo kritično ocenili nedisciplino posameznih sodelavcev, ki ne upoštevajo navodil in predpisov o izvajanju požarne varnosti, gre za nered v delovnih prostorih, zalaganje poti in prehodov ter dostopov do gasilnih aparatov in zasilnih izhodov, kajenje na prepovedanih mestih in podobno.
Ob zaključku razprave je zbor potrdil predlagani program dela društva, ki zajema le temeljne usmeritve za delo.
zato je bilo poudarjeno, da ga bo potrebno med letom dopolnjevati z novimi nalogami.
PROGRAM DELA:
Program dela IGD Novoteks, tozd Predilnica v Metliki, ima za leto 1984 izhodišče v programu del občinske gasilske zveze in programu komisije za industrijo. Zajema pa:
1.	izvajanje del in nalog, katere nam nalaga statut,
2.	vključevanje novih članov tozda v gasilsko organizacijo,
3.	vključevanje vseh članov IGD v akcijo za uresničevanje programa stabilizacijskih nalog s posebnim poudarkom na gasilstvo,
4.	delovanje v smeri razvijanja in utrjevanja delegatskega sistema v gasilski organizaciji,
5.	vključitev v priprave za 10. kongres GZ Slovenije,
6.	aktivno sodelovanje z GD Metlika in drugim IGD v smeri spoznavanja specifičnih razmer in problemov gasilske operative,
7.	operativno usposabljanje članovv (predavanje, vaje, tečaji),
8.	sodelovanje pri izvedbi akcij, katere bo organizirala občinska GZ in komisija za industrijo (NNP, občinsko tekmovanje, mesec požarne varnosti),
9.	sodelovanje z IGD Novoteks Novo mesto in izvedba medtozdovskega tekmovanja,
10.	izvajanje preventivnih predlogov,
11.	usposabljanje vseh zaposlenih v tozdu za akcijo v primeru reševanja in gašenja,
12.	operativno usposabljanje gasilskih trojk, ki so razporejene po oddelkih,
13.	modernizacijo in opremljenost IGD Novoteks Metlika.
NADA K.
POROČILO
29. 2. 1984 smo organizirali srečanje s tehničnim direktorjem mednarodnega sekretarijata za volno K. Dietherjem Schilerjem. Beseda je tekla o problemih in izkušnjah pri sirospun postopku predenja, o novostih in uporabnosti strojnega parka in otehnologije. Istočasno smo se dogovorili o uporabi mednarodnega znaka za kvaliteto „Woolblendmark” za naše proizvode.
Prof. dr. Jakšič nam je strokovno prikazal razvoj večfaznega tkanja (valoviti zev) od prvih začetkov pa do današnjega že dobro uporabnega stroja.
V okviru društva DITT in društva ekonomistov je bil 1.
3.	1984 organiziran razgovor o temi ..Analize razvojnih možnosti občine Novo mesto do leta 2000", ki gaje vodil mag. Marjan Ravbar, dipl. geograf.
5. 3. 1984 je društvo DITT organiziralo predavanje o temah „Večfazno in triaksionalno tkanje” (predaval je prof. dr. Danilo Jakšič) in ..Primerjava brezčolničnili tkalskih strojev sulzer in STB" (predavatelj je bil Matija Kramar, vodja tkalnice).
ElOBRBKl
Člani društva DITT Novoteksa med predavanjem o razvoju tehnologije tkanja v svetu in prikazom primerjave STB in sulzer tkalskih strojev v Novoteksu.
MIRJANA BAVČAR
Vzklik veselja smo izražali vsi, ki smo ta dan izvedeli za veselo novico, ki je prišla iz Beograda.
Komisija za otroško konfekcijo nam je dodelila največje priznanje „ZLATNO LANE” (lane je mladič košute) za safari komplet iz kolekcije TEEN.
„Sajam odevanja, kože i obuče” v Beogradu je naš največji modni sejem. Na njem razstavljajo vse tekstilne tovarne lahko, težko in usnjeno konfekcijo, trikotažo, perilo, predstavniki ročnih del (domača radi-nost), tovarne obutve ter proizvajalci modnih dodatkov.
Konkurenca je bila zelo močna predvsem med kon-fekcionarji, zato smo upravičeno veseli, da smo dobili naj večje priznanje med otroškimi konfekcionarji prav mi. Ocenjevalna komisija nas je skoraj na vsakem minulem sejmu vpisala v ožji izbor, a priznanje nam je bilo dodeljeno šele to leto. Ne samo komisija, v kateri so bile stroge oči kreatorjev in komercialistov, tudi obiskovalci so se množično ustavljali pred našim razstavnim prostorom, nekateri so si modele celo prerisali. Poleg nagrajenega so bili vsi ostali modeli prav tako pohvaljeni, toda sistem nagrajevanja je tak, da izberejo samo en model v ožji izbor. Razstavni prostor pa ni privabljal množice samo zaradi modelov, temveč tudi zaradi samega aranžiranja. Izkušnje so nam pokazale, da kreator svoje modele najbolje predstavi sam. Zato že četrto leto kreatorki sami aranžirava vse pomembnejše modne sejme.
Da je način predstavitve prav tako pomemben, dokazuje tudi Sarajevski modni sejem, katerega smo prvič sami aranžirali z novo jesensko-zimsko kolekcijo TEEN in prejeli za celoten program najvišje priznanje ZLATO SKENDERIJO.
Dve priznanji, skoraj istočasno podeljeni, potrjujeta, da je kolekcija TEEN pravilno usmerjena na modnem tako in na prodajnem področju, kar je dokazala že dosedanja široka prodaj-nost modelov.
Priznanja se na vseh sejmih podeljujejo tovarni, posebno priznanje z diplomo pa dobi tudi kreator, ki je idejno oblikoval kolekcijo.
Marsikdo misli, da je kreatorjevo delo lahko. V današnjih razmerah, ko je skopa izbira modnih materialov in barv, je kreator v resnici umetnik, kar je bilo nedavno rečeno tudi v TV od-
daji Tekstilci za okroglo mizo.
Za uspešno kolekcijo pa ni pomemben samo kreator temveč celotni team delavcev in vsa priznanja gredo tudi njim: konstruktorjem in modelarjem ter vsem vzorčnim šiviljam in njihovi vo-
\rrm m Uri P grtr/m
MiCUV^CA
\ i \ PHOLHCSOM^VNAMOOmM
SA1'"'WU .JJjsm
d, iu-„ j, ndtuku dd * **i*iie pr>ym^t
71A ASE

f§L
a autvr*	rktpomon
|Atir ________________
PftSUS .JU^O USE'
w I' im pr ari A *iarr zarita kuja jtrtdrida	* » dedrljiranja
priznanja mi prtrf* Sranradtkot
dji, ki jih usmerja pri težki izdelavi.
OSTALI NAGRAJENCI
NA SEJMU
TKANINE
Zlata košuta — Teteks, Tetovo

„Prstan zlata košuta” — Nikola Spasovski ..Srebrna košuta” — BVK Posebna diploma — Toma Andjelovič
MOŠKA KONFEKCIJA
„Zlata košuta” — Pamu-čki kombinat Vranja za športni komplet „Prstan zlata košuta” — Tanja Vukič
..Srebrna košuta” — NIK, Zagreb za moško obleko in plašč
Posebna diploma: krea-torski tim tovarne „Zlata košuta” — Teteks, Tetovo za ženski komplet „Prstan zlata košuta” — Dragica Spajič »Srebrna košuta” — Triglav, Kranj, za žensko obleko Posebna diploma: Janja Kunavec
TRIKOTAŽA
»Zlata košuta” — »Bitola-tex” Bitola za žensko obleko »Prstan zlata košuta” — Vladimir Stojanovič »Srebrna košuta" — Trikotaža Olga Miloševič, Smederevska Palanka za moški komplet
Posebna diploma — Lalo-vič Stankovič Radmila
PERILO
Zlata košuta — Plantex, Plandište za garnituro perila
Prstan zlata košuta — Mirjana Perčevič Srebrna košuta — TIZ, Zemun za žensko pižamo Posebna diploma — Bora Filipovič
DOPOLNILNI ASORTIMAN
»Zlata košuta” — »KLJUČ— ŠIK” Sarajevo za žensko trenerko
»Prstan zlata košuta” — Ratka Minič
Srebrna košuta — Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik za moško jakno za na plažo
ROČNA DELA (DOMAČA RADINOST)
Zlata košuta — lnex Zla-tiborka — Sirogonjo za žensko jakno Prstan zlata košuta — Dobrila Vasiljevič Smiljanič Srebrna košuta »NARODNA RADINOST Surdulica za ženski pulover Posebna diploma — Tomislav Stojanovič
OTROŠKA KONFEKCIJA
»Zlatno lane” — NOVO-TEKS, konfekcija NOVO MESTO za športni komplet Prstan »zlatno lane” — Jana Jovič
Srebrno lane — JUTRANJKA Sevnica za baby komplet
Posebna diploma — Irena Zgonc in Simona Plajs
Tudi mi smo praznovali
Ob 8. marcu, dnevu žena je bilo v zadnjih dveh številkah našega glasila že precej napisanega.
Naj povem, da smo uspeli pripraviti kulturni program, katerega ste si na praznik žena ogledali v menzi. Nismo pa uspeli pripraviti razstave, kajti odziva zanjo ni bilo.
Ob 8. marcu smo nameravali pripraviti razstavo zbiralcev znamk, značk, pokalov, raznih starih predmetov, ročnih del itd., toda zaposleni s svojimi prispevki niso bili pripravljeni sodelovati. Vse to kaže, da si kako zanimivost radi ogledamo, nismo pa pripravljeni storiti ničesar, da bi pripomogli k nečemu boljšemu. Prav taki smo najbrž tudi na svojih delovnih mestih.
No upam, da boste ob naslednji razstavi pripravljeni sodelovati.
V kulturnem programu v menzi so se nam predstavili:
—	partizanski pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, kije nastopil s pesmimi:
—	„Pisemce” Petra Jereba,
—	„Planičkeje prala” Danila Bučarja,
—	..Spomin na zimski večer” Ferda Juvanca,
—	..Bom pa zlezel na češnjo” Radovana Gobca,
— vrtec je sodeloval z dvema skupinama, in sicer: nastopile so
SRNICE
— in, ne nazadnje, je nastopila tudi naša mladinka Slavica s pesmijo, posvečeno partizanskim materam.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik konference sindikata Alojz Strbenc.
..Jerebovci” so program zaključili s pesmijo ..Kolo” Vasilija Mirka in čestitali vsem materam, ženam in dekletom, posebej pa še delavkam iz drugih republik, katerim je bila pesem tudi namenjena.

ter ČEBELICE
DARJA CESAR
MNENJA NAŠIH DELAVK OB 8. MARCU
SLAVKA ČEH, stara 46 let, zaposlena 30 let v DSSS, mati 2 otrok:
„8. marec danes po mojem mnenju predstavlja izraz spoštovanja in priznanja ženski, ki opravlja enostavna gospodinjska dela ali visoko zahtevne politične funkcije. Pred tridesetimi leti, ko sem bila še dekle, se še nisem dobro zavedala pomena tega praznika. Danes pa, ko lahko gledam na stvari bolj objektivno in primerjam vlogoženske prej in sedaj, lahko z gotovostjo trdim, da se je ženska v veliki meri osvobodila in uveljavila kot enakopravni član naše družbe. Sama si težko predstavljam, da bi bila vezana samo na delo doma. Že s samo zaposlitvijo je ženski dana možnost, da je bolj ustvarjalna in ima možnost, da se vključi, kamor hoče, saj praktično ni meje, ki bi ji to preprečevala. Ogromnega pomena se mi zdi pridobitev, ki jo družba ponuja na področju varstva otrok, porodniških dopustov in omejevanja nočnega dela žena. Seveda pa bo na področju emancipacije žensk potrebno še veliko narediti. Predvsem pri spreminjanju tradicionalne miselnosti, ki žensko kljub velikim pridobitvam postavlja še vedno v podrejeni položaj."
DRAGA KAJTAZOVIČ, 48 let, zaposlena 21 let v šivalnici, mati 4 otrok:
„Ob 8. marcu smo včasih imele vse ženske zabavo, sedaj pa tega ni več. Mladina ne kaže več spoštovanja do stare-
jših sodelavk pa tudi do predpostavljenih ne. Tudi boljša disciplina je bila. Več se je delalo in bolje nagrajeno delo smo imele. Sedaj se pojavljajo protekcionizem in krivice. Predpostavljeni kažejo večjo naklonjenost le izbranim delavkam, ki vedno dosežejo svoje.
Glede zaposlenosti žensk mislim, da je pravilno, da so zaposlene, vsaj ne mislijo na .druge, stvari. Po drugi strani pa opravljamo dve službi — doma in tukaj. Seveda pa delo ni dosti vredno, če ga ne opravljamo z veseljem.”
ZDENKA FUŽINA, stara 25 let, zaposlena 10 let v tozdu Konfekcija I Novo mesto, brez otrok, samska:
„Po mojem mnenju so bolj emancipirane ženske na kmetijah, kjer se pretežno ukvarjajo z gospodinjskimi deli in vzgojo otrok, možje pa opravljajo pretežno težka fizična dela. Vsaj v primerih, kjer so kmetije opremljene s potrebnimi kmetijskimi stroji. Drugače pa je pri mestnih družinah, kjer sta zaposlena oba. Moški se je osvobodil celodnevnega fizičnega dela in ima po končani službi čas za počitek in razvedrilo. Ženski pa vtaki vlogi ostaja po končani službi še .služba, doma, opravlja cel kup opravil, ki že iz navade ali tradicije ostajajo na ženskah. 8. marec danes še vedno predstavlja dan, ki ga praznujejo ženske v spomin boja za enakopravnost, ne pa kot izraz resnične emancipacije ženske, delavke. Praznovanje je navada, v resnici pa je ženska še vedno v tradicionalni vlogi gospodinje, matere, žene.”
/ 7
SIMONA ŽMAVC, stara 37 let, zaposlena 12 let v tozdu Konfekcija I Novo mesto, mati dveh otrok:
„Ženska je danes v mnogočem enakopravnejša kot v preteklosti, saj se lahko zaposli in si s tem pridobi
samostojnost, ki je prej ni imela. Seveda se danes pojavlja še vedno izkoriščanje žensk in to predvsem doma, ko ženska pretežno sama opravlja dela, mož pa ji le pomaga. Po mojem mnenju bi si morala delo razdeliti, ne pa da mož le pomaga ženi. Danes je že nujno, da je ženska ravno tako zaposlena kot moški, ker se ob tej draginji družina z eno plačo težko prebije skozi mesec. Ravno vtem pajetudi dejanska možnost, da si ženska izbori trdnejši položaj v naši družbi. Taka praksa se vsakodnevno dokazuje že stem, da ima tudi ženska možnost soodločanja pri pomembnih družbenih vprašanjih in s tem prispeva h graditvi naše samoupravne socialistične družbe.”
IRENA GALE, stara 25 let. zaposlena 2 leti v tozdu Predilnica, mati dveh otrok:
„lmam občutek, da je včasih 8. marec pomenil več kot danes, ko praktično ni možnosti kaj dosti spremeniti. Ta dan praznujemo bolj v znaku pozornosti do ženske, ne pa zaradi uspeha boja za emancipacijo in enakopravnost. Ženska v bistvu še vedno ostaja v taki vlogi, kot je bila včasih. Ker delam tudi ponoči, iz lastnih izkušenj vem, da je tako delo neprimerno za žensko. Ženska ima v vsakem primeru več dela kot moški. Zato bi bilo prav, da se daje ob tem prazniku večji poudarek ženski, materi, delavki. Po mojem mnenju je pravilno, da je ženska zaposlena, saj na ta način ni odvisna od moža pa tudi družini lahko nudi boljšo ekonomsko varnost. Da bi odpravili tradicionalno patriarhalno miselnost in da bi ženski dali primerno mesto v družbi, pa bi bilo potrebno začeti že pri vzgoji otrok.”
----------------------
KADROVSKE NOVICE
v_____________________y
V času od 8. 2. 1984 do 9. 3. 1984 so sc v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji delavci:
TOZD TKANINA:
Delovna enota predilnica: Jože Germovšek
Delovna enota barvarna: Jože Kobe
Delovna enota tkalnica: Igor Boltes, Nenad Dragišič, Šefika Durakovič, Mirica Sučevič, Radmila Mihajlovič
Delovna enota priprava: Martin Jšralj, Alojz_ Bradač, Nikola Šebuk, Igor Žabkar Delovna enota oplemenitil-nica: Franc Bašelj, Jože Lužar, Vojislav Kuč
Investicijsko vzdrževalni sektor: Jože Kovačič
TOZD KONFEKCIJA: Anica Štubljar
TOZD TRGOVINA: Marija Piletič
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Ksenija Željko (zaposlena v skladišču konfekcijskih izdelkov za določen čas) Jurij Stegnar (sektor za organizacijo in informacijske sisteme)
V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci:
TOZD TKANINA: Delovna enota barvarna: Mehmed Grošič
Delovna enota predilnica: Djuro Rajak, Jože Klemenčič Delovna enota priprava: Stanislav Krivec, Justina Leljak, Nada Babič
SONJA MURGELJ, stara 19 let, samska, zaposlena 2 meseca v tozdu Tkalnica:
..Pravilno je, da se daje vsa pozornost in priznanje ob tem prazniku materi in delavki, vendar se mi stalno vsiljuje občutek, da so kljub vsemu ženske na Zahodu bolj eman-cipirane kot pri nas. Mogoče se res lahko pohvalimo, da imamo v Sloveniji visok odstotek zaposlenosti žena, ki je najvišji na svetu, in da je s tem ženska pri nas bolj samostojna in nedovisna kot kdajkoli prej, vendar je to bolj posledica nujnosti za obstoj, eksistenco ali ohranjanje življenjskega standarda. Mislim, da bi morala vsaka ženska doseči čim višjo izobrazbo. Saj je znano, da ravno zaradi neizobraženosti ženske ostajajo zaprte, nerazgledane in apatične, nesposobne spremeniti karkoli pomembnega. Družba naj bi nudila več možnosti za zadovoljevanje interesov, ki so specifični za ženske. Otresti bi se morali togosti, monotonosti, to je predvsem v odmaknjenih krajih od mestnih središč zastrašujoče prisotno. Ustvariti bi morali bolj pestro družbeno življenje, ki bi nudilo ženski večje možnosti, da razvije svoje potencialne sposobnosti tudi v prostem času, saj jih v službi ne more, ali pa vsaj v popolnosti ne. Seveda pa je pogoj za večjo emancipacijo žensk tudi sprememba družbenega sistema na eni, in spodbuda okolja (moža, partnerja) na drugi strani.”
Delovna enota tkalnica: Jelka Hočevar
Investicijsko vzdrževalni sektor: Branko Amf
Delovna enota oplemenitil-nica: Darja Grabrijan
TOZD KONFEKCIJA: Fani Matko, Zdenka Jakše, Alojzija Hudoklin, Grozdana Radjelovič
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Marija Retelj
UPOKOJILI SO SE NAŠI SODELAVCI:
Jaruška Hočevar (TOZD K on lekcija)
Martin Levak (prodajni sektor)
Jožica Jalovec (finančno računovodski sektor)
Betka Berlan (finančno računovodski sektor)
PRERAZPOREJENI SO BILI:
Ankica Vezmar iz opleme-
nitilnice v SS TOZD Tkanina Janez Jerman iz šivalnice v oplemenitilnico
Stane Makše iz tkalnice v šivalnico
Anica Sluga iz SS TOZD Tkanina v barvarno
Milena Stipič iz TOZD Konfekcija v prodajni sektor (razvoj izdelkov)
Jože Majerle in Mira Kump iz TOZD Konfekcija v tehnično razvojni sektor
CIAM0 TOtrniM TOV««« NOVO MUTO
/JUT NOVOTEKS
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!
A?.'	'■ r-TPugVfairji?y/
Nekaj zanimivih detajlov s športnega sejma ISPO v Miinchnu
Obširen sejem s približno 25 prostori prikazuje bogato izbiro oblačil zaaktivni šport, modele za prosti čas, jogging modo in športno opremo za sezono jesen — zima 1884/85.
Zanimivi so bili bluzoni z izrazito V linijo, ohlapni, s tako imenovano etažno podobno v enobarvni ali dvobarvni kombinaciji. Veliko je bilo kombinezonov, ki so popolnoma izpodrinili klasične smučarske hlače, kajti namenjeni so pravzaprav tistim, ki se le malokdaj popeljejo na smučeh. Model krase visoki ovratniki, veliki žepi, zadrge, dinkarji, dvo-barvnost, mehkoba materiala, kimono rokavi in izredna praktičnost. Izdelani so predvsem iz platna, ki je obvezno podloženo zaradi meh-
kobe, jadrovine, plastifici-ranega platna in svile. Prevladujejo živi toni barv: tu-rkiz, močno modra, oker rumena, rdeča in hladni toni s sivo, sivomodro, črno, belo, barvo praproti in drevesnega lubja. Smučarske hlače so izrazito tekmovalne, poenostavljenih linij, s podloženimi koleni in s ščitnikom iz plastificirane-ga materiala.
TATJANA DEAK
VSI ZA NOVE ŠOLE IN VRTCE!
Občinski samoprispevek o izgradnji šolskega prostora v občini Novo mesto, ki je bil sprejet na referendumu v letu 1979 in katerega program je vseboval novogradnje, dozidave in adaptacije 11 osnovnih šol ter štirih šol usmerjenega izobraževanja, se izteče ob koncu maja 1984. Občinska izobraževalna skupnost je ob pripravi novega samoprispevka za izgradnjo šol ter prepotrebnega mostu čez Krko v Novem mestu, analizirala program izgradnje šolskega prostora v obdobju 1979 — 1984 ter njegove uresničitve in ugotovila sledeče:
V	I. fazi je bilo predvideno, da bo do konca leta 1982 dograjena in usposobljena osnovna šola Stopiče, ekonomska srednja šola in glasbena šola, center usmerjenega izobraževanja in kmetijski šolski center.
Vil. fazi. ki naj bi potekala v letih 1983 do 1985, naj bi po programu zajemale novogradnje osnovnih šol Drska, Otočec, Vavta vas in Žužemberk ter dozidave in adaptacije osnovnih šol Bršljin, Grm, Milka—Šobar—Nataša, Mirna peč, Šmarjeta in Škocjan.
V	prvih letih uresničevanja programa gradenj, to je v letih 1979 in 1980, še niso bila /brana in zagotovljena potrebna sredstva po investicijskih programih in predračunih izvajalskih del. kot so to zahtevali predpisi s področja investicij, zato je grozilo, da bodo morali začete gradnje ustaviti. Odbor /a gradnjo šol pri občinski izobraževalni skupnosti je predvideval, da bo občinska izobraževalna skupnost skladno s programom izgradnje šolskega prostora dobila za manjkajoča sredstva dolgoročna posojila bank. Kljub vsem prizadevanjem takih posojil bank občinska izobraževalna skupnost ni dobila niti tedaj niti pozneje, zato je skupnost uspelo dobiti del premostitvenih posojil od izvajalcev del (Pionir. Slovenijales) ter nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti.
Zaradi zakonskih in resolu-cijskih omejitev ter stabilizacijskih ukrepov ter zaradi izpada precejšnjega dela sredstev iz programa (krediti bank, obveznosti TOZD po stopnji OAOVc iz dohodka) je bila v začetku leta 1982 resno ogrožena gradnja centra usmerjenega izobraževanja.
V	teh razmerah je odbor za gradnjo šol dal pobudo skup-pščini občinske izobraževalne
skupnosti in izvršnemu svetu občinske skupščine, da naj bi tozdi združevali sredstva za izgradnjo delavnic centra usmerjenega izboraževanja, ki v prvotnem programu niso bila predvidena. Predlog je bil sprejet in združeno delo je podprlo program zbiranja dodatnih sredstev za gradnjo delavnic. Predvideno je bilo, da se bo na ta način zbralo 451.000.000 dinarjev, vendar je bilo zaradi novih resolucij-skih in zakonskih omejitev, zaradi katerih je bilo potrebno ustrezno znižati prispevno stopnjo in iz nje izločiti sredstva za investicije, zbranih in združenih le nekaj nad 36.000.000 dinarjev — se pravi komaj okrog 8%.
Tako je odbor za izgradnjo šol v letu 1983 ostal tudi brez najpomembnejšega vira sredstev, kar je povzročilo, da celotno 11. fazo izgradnje šolskega prostora v referendumskem obdobju 1979 — 1984 ni bilo možno uresničiti. Odbor za gradnjo šol in občinska izobraževalna skupnost ugotavljata, da bi bil predviden program izgradnje šolskega prostora za obdobje 79—84 v celoti uresničen, če ne bi prišlo do navedenih sprememb.
Program izgradnje osnovnošolskega prostora, ki je bil skoraj v celoti vključen v drugo fazo, je obsegal 11 osnovnih šol.
V 1. fazi je bila opravljena dozidava OŠ Stopiče, ki je obsegala učilnice, jedilnico, kuhinjo, kabinete, kurilnico, garderobo in plinsko postajo ter opremo, medtem ko še ni dograjena telovadnica in izvedena celotna adaptacija stare šolske stavbe.
Poleg dozidave OŠ Stopiče so bili pridobljeni še naslednji šolski prostori:
1.	Zaključek gradnje Osnovne šole Šentjernej.
2.	Preurejeni prostori bivšega dijaškega doma v Šmihe lu za potrebe Osnovne jšole Milka Sobar—Nataša v Šmihelu.
3.	V osnovni šoli Grm je bila urejena jedilnica.
4.	Osnovna šola Katja Ru-pena Novo mesto je s preselitvijo glasbene šole iz njenih prostorov pridobila 3 učilnice in 5 kabinetov.
Program izgradnje srednješolskega prostora je bil v celoti vključen v prvo fazo in je v večjem delu uresničen.
Med zgrajenimi objekti je tudi kmetijski šolski center, za katerega so zagotovile sredstva Industrija motornih vozil Novo mesto. Izobraževalna skupnost Slovenije in sam center.
V tem obdobju so bili za potrebe usmerjenega izobraževanja pridobljeni prostori za:
1.	Pedagoško akademijo v bivšem dijaškem domu v Šmihelu.
2.	Dom učencev Majde Šilc v Šmihelu.
3.	S preselitvijo nekdanje poklicne šole in zdravstvene šole iz Ulice talcev v center usmerjenega izobražev anja je te objekte prevzela srednja šola za gostinstvo in turizem v Novem mestu.
Skupaj je bilo za izgradnjo šolskega prostora v obdobju 79—84 porabljenih 633.574.106 dinarjev.
1.	Iz poročila o uresničitvi referendumskega programa izgradnje šolskega prostora za referendumsko obdobje 1979—84 povzemamo, daje neuresničen program izgradnje 11 osnovnih šol. Izgradnja teh šol se prenaša v naslednje obdobje,
2.	Program izgradnje osnovnošolskega prostora v naslednjem obdobju je potrebno zasnovati na sredstvih, kateri viri so zanesljivi in bodo v programskem obdobju stalni,
3.	Zaporedje izgradnje posameznih šolskih objektov je potrebno zasnovati na merilih, ki jih je že sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Novo mesto,
4.	Pri zasnovi novogradenj, dozidav in adaptacij je potrebno poiskati takšne rešitve, ki bodo najcenejše.
Na osnovi kriterijev in meril se določa naslednji vrstni red gradnje:
1.	Osnovna šola Otočec
2.	Osnovna šola Vavta vas
3.	Osnovna šola Mirna peč
4.	Osnovna šola Škocjan
5.	Osnovna šola Šmarjeta
6.	Osnovna šola Žužemberk
Možni viri financiranja so
naslednji:
1.	samoprispevek za obdobje 84—89 (1% od netto OD)
2.	del združene amortizacije osnovnih šol (50%)
3.	samoprispevek od 1. 1. 84 do 31. 5. 84
Glede na višino sredstev, ki jih je mogoče zbrati, in cene objektov ter glede na vrstni red gradnje bi v tem referendumskem obdobju gradili, dozidali in adaptirali naslednje šolske objekte:
1.	Novogradnja osnovne šole Otočec, 14 učilnic,
2.	dozidava osnovne šole v Vavti vasi,
3.	dozidava osnovne šole Mirna peč,
4.	dozidava osnovne šole Šmarjeta,
5.	dozidava osnovne šole Škocjan,
6.	začasna preureditev osnovne šole Žužemberk.
V posameznih krajevnih skupnostih, kjer bi se odločili za dodatno zbiranje sredstev od organizacij združenega dela ah da bi del krajevnega samoprispevka namenili za izgradnjo šole, bo možno program uresničiti prej in v posameznih primerih tudi v večjem obsegu (npr. namesto dozidave — novogradnjo).
Skupnost otroškega varstva ugotavlja v analizi razvojnih možnosti otroškega varstva v občini Novo mesto za obdobje 81 do 85, da je potrebno zagotoviti v Otočcu, Šmarjeti. Mirni peči in Škocjanu tamkajšnjim predšolskim otrokom organizirano vzgojo in varstvo.
Takšna rešitev bi zahtevala, da se v Otočcu, Mirni peči, Šmarjeti in Škocjanu ob dozidavi šol ustrezno projektirajo
tudi potrebni prostori za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Skupnost ugotavlja, da bi bilo potrebno pri omenjenih osnovnih šolah dodatno zagotoviti za prostore vrtca, pri vsaki šoli še 140 m2 ali 560 m2 prostora za vse navedene objekte, kar v skupni vrednosti predstavlja 31.200.000 din.
Javna razprava je za uresničitev drugega dela programa izgradnje šolskega prostora v obdobju 84-89 v teku.
Referendum je takorekoč pred vrati in OK SZDL kakor tudi občinski svet ZS pospešeno vo-
Zaradi nakopičenih prometnih problemov se je Novo mesto, zlasti pa stari del mesta in Kandija, znašlo pred mnogimi zagatami. Ceste so ozke, zvite in deloma strme, križišča so nepregledna in neurejena, parkirišč je povsem premalo, avtobusna postajališča mestnega in primestnega prometa so le redkokje urejena, avtobusna postaja na Novem trgu je že zdavnaj premajhna in nima nikakršnih pomožnih objektov za potnike. Primestni avtobusni promet povzroča preglavice potujočim na delo in z dela, ob nekaterih zelo prometnih cestah ni pločnikov, pa tudi sicer je za varnost pešcev slabo poskrbljeno.
Strokovne študije, ki so bile narejene zaradi zgoraj naštetih problemov, so pokazale, daje za Novo mesto zelo pomembna os Mačkovec — Ločna — Cesta herojev — „novi msot” ob železniškem mostu — Šmihel. Na to os se vežejo vse prečne cestne smeri. Ob tej osi so razmeščene zelo pomembne dejavnosti in objekti v mestu kot npr.^ srednješolski kompleks v Šmihelu, zdravstveni center, športni objekti, upravni in bodoči trgovsko-poslov-ni center na Novem trgu in ob Ljubljanski cesti, banke, šolski center ob Cesti herojev in Ulica talcev, večja stanovanjska naselja (Drska, Cesta Herojev, Mestne njive), po-mebne proizvodne zmogljivosti (Krka, Novoteks, Labod) ter pomembne druge javne ustanove. Na to os se bo vezala tudi bodoča avtobusna postaja, ki je predvidena na desnem bregu Krke ob novi obvoznici med železniško progo in stadionom. Avtobusna postaja na tem mestu bi omogočala primerno in potrebno povezavo med cestnim in železniškim prometom, primerno stičišče avtobusnih linij z vseh
dita javno razpravo. Vsi vemo, da se nahaja naše gospodarstvo v težavah da se vsakodnevno soočamo s problemi, katere le stežka premagujemo, da so zato razmere ob drugem referendumu drugačne, težje kot so bile pred petimi leti in vendar nam to NE SME biti ovira, da rečemo svoj DA za samoprispevek. Zavedati se moramo, da naši otroci morajo imeti boljše možnosti za izobraževanje, za pridobivanje višjega in kvalitetnejšega znanja, ki ga bodo s pridom uporabili na pravem mestu v gospodarstvu.
TOMAŽ MOŽINA
cestnih smeri, omogočala bi primerno navezavo zdravstvenega, srednješolskega, upravno poslovnega in drugih pomembnih predelov mesta ter obsežnega stanovanjskega območja Drska — Irča vas — Brod z razvojno usmeritvijo v smeri Mrzle doline, Šmihela in Regr-če vasi.
Ključni objekt za kakršnokoli nadaljnje urejanje prometa v Novem mestu je novi most ob železniškem mostu in cestna povezava med Ljubljansko cesto na levem in Partizansko cesto na desnem bregu Krke. Za most in obojestransko cestno navezavo so projekti že izdelani.
OPIS REŠITVE MOSTNE POVEZAVE
Novi most je predviden vzporedno z železniškim z odmikom osi okrog 10 m v smeri mesta. Mosta bo 175 m dolg in 15,2 m širok, od tega vozišče 10,5 m s pločnikoma širine 2,10 m na obeh straneh. Zaradi višinske razlike med Ljubljansko in Partizansko cesto bo cestna povezava in tudi most v nagibu z levega na desni breg. Most je predviden v betonski izvedbi z dvema opornikoma v reki.
Zaradi cestne navezave na Ljubljansko cesto je potrebno urediti novo križišče nekako na mestu nekdanje upravne stavbe Elektra, zato bo treba to stavbo podreti. Na tej strani bo potrebno preurediti^ še dostop k upravni stavbi ŽTP in na železniško postajališče Center, dostop k vrtcu in upravni stavbi občinske skupščine ob Ljubljanski cesti ter preurediti pomožni dostop do doma JLA. Balinišče bo potrebno prestaviti na drugo lokacijo. Na desnem bregu je v prvi fazi predvidena le ureditev križišča ob železniškem
podvozu. Potrebno pa bi bilo odstraniti stanovanjsko hišo in izboljšati navezavo Partizanske ceste v smeri mesta. Kasneje^ je predvidena preložitev Šmihelske ceste vzporedno z železniško progo, to je v podaljšku mostu mimo železniške postaje Kandija s ponovno navezavo na Šmihel-sko cesto pri zgornjih zapornicah. Prav tako je predvidena preusmeritev Partizanske ceste za stavbo internega oddelka bolnišnice, to je na obrežju Krke. S tem bi zdravstveni kompleks prostorsko zaokrožili in razbremenili motečega tranzitnega prometa. To seveda kasneje, za kar odpira možnost prav novi most.
Novi most je tudi pogoj za urejanje prometnih razmer v starem mestnem jedru. Tam bi morali dati prednost pešcu in javnemu avtobusnemu proem-tu, avtomobilski promet pa preusmeriti na novi most. Bistveno bi skrajšali čas potovanja s stanovanjskih območij na desnem bregu Krke na delo v Bršljin in Lončno. Skratka, nova povezava obeh bregov Krke bi bila vsestranska pridobitev v urejanju utripa mesta.
NAČIN FINANCIRANJA
Sedanje razmere v cestnem prometu v Novem mestu povzročajo težave vsem, tako občanom kot združenemu delu. Prometni zastoji in počasnost odvijanja prometa povzročajo stroške zaradi izgube časa, večje porabe goriva in večje obrabe vozil, pa tudi sicer se negativno odražajo na bivanje v mestu. Prav zato je pričakovati pripravljenost vseh, da most zgradimo in s tem omogočimo, da bo promet v mestu laže in hitreje stekel.
Za izgradnjo mostu bi predvidoma zagotavljali sredstva iz naslednjih virov:
—	z združevanjem sredstev 0,5% samoprispevka občanov mestnih krajevnih skupnosti za dobo 5 let, kar je ocenjeno na 80.000.000 din,
—	s posebnim združevanjem sredstev organizacij združenega dela,
—	s sredstvi Skupnosti za ceste SR Slovenije v skladu s planom in dogovori,
—	s sofinanciranjem del s strani komunalnih organizacij (prestavitve komunalnih vodov) in območne vodne skupnosti (ureditve reke Krke),
—	z zagotavljanjem sredstev v planih samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih
Gradnja novega mostu v Novem mestu
MAMO TfKSTaNITOMMi NOVO MOTO
JMT NOVOTEKS
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!

dejavnosti za obdobje 1986 — 1990 ter
— s sredstvi skupščine občine Novo mesto.
Izgradnja bo terjala znatna sredstva, zato bo potrebno pripraviti podrobne izračune o združevanju sredstev in o tem skleniti ustrezne samoupravne sporazume.
Gradnje mostu se bomo lotili, če se za to vsi resno in odgovorno odločimo na referendumu in če smo pripravljeni za to sprejeti del obveznosti.
Gradnjo bomo pospešili, če bomo strokovne naloge oz. vodenje investicije zaupali strokovno usposobljeni organizaciji oz. službam, ki bodo sposobne voditi zahtevne strokovne in javne aktivnosti in če bomo zagotovili javno obravnavanje vseh odprtih in konfliktnih vprašanj.
Most bomo zgradili, če bomo dogovorjene obveznosti izpolnjevali z vso samoupravno odgovornostjo.
Življenje v tem mestu bo toliko prijetnejše, kolikor z njim živimo in smo pripravljeni za to tudi dajati.
25. marca vsi na referendum
MEDNARODNI SEKRETARIAT ZA VOLNO
Trend ženskih tkanin za sezono jesen—zima 1984/85
Da bi lahko spremljali modne usmeritve tkanin za ženska oblačila, se moramo takoj na začetku seznaniti z barvami, ki jih predvidevajo v sezoni jesen-zima 1984/85. Strokovnjaki mednarodnega sekretariata za volno iz modnega študija v Parizu so objavili svojo barvno karto. Ta je razdeljena v štiri skupine:
—	Prva skupina: BARVE PRIMITIVNIH UMETNOSTI
V tej skupini so nežne variacije nevtralno hladnih in toplih barv: beage, barva kamelje dlake, hladna bobrova rjava barva, mahagoni in čokoladno rjava. Zimska mornarsko-plava bo nadvse pomembna pa tudi slonova siva barva.
Ta skupina nevtralnih barv bo zamenjala črno barvo, ki je prisotna že nekaj sezon. Hladne in tople barve se bodo med sabo lahko mešale ali pa bodo v kontrastnih tonih z barvami ostalih skupin. Uporabljali jih bomo za enobarvne tkanine, barvane po kosih, barvane v preji in za tiskanine.
—	Druga skupina: BARVE JAPONSKIH LAKIRANIH SLIK
To je skupina globokih lepih barv, kjer prevladujejo plave in rdeče. Z ene strani hladne barve (modre), a z druge tople (rdeča, barva bakra). Bogastvo barv se vidi že na prvi pogled: te niso navadne, ampak zelo razkošne, četudi so modre barve za en ton nižje, bodo posebno primerne za športna oblačila. Te barvese bodo uporabljale za barvanje tkanin po kosih in za barvanje preje. Zelo dobro se bodo mešale sskupino barv primitivnih umetnosti pa tudi s skupino barv indijskih peres.
Te barve bodo uporabljali pri tiskanju tkanin — vpliv bogastva japonskih in kitajskih brokatov.
—	Tretja skupina: BARVE INDIJANSKIH PERES
Namen je, da se barve te skupine uporabljajo le kot poudarek v trikotaži. Te barve se bodo mešale v glavnem z barvami iz skupine primitivnih umetnosti, z namenom, da osvežijo skupino barv japonskih lakov, pa tudi za niansi-ranje ali pa da dobimo barve lažnega kameja.
Pomembno je doseči močan kontrast teh barv.
—	Četrta skupina: BARVE KITAJSKIH AKVARELOV
Bledi pasteli, novo zimsko vzdušje, doseženo z igro svežih in finih vodnih barv ali kitajske keramike iz dinastije Sing. Te barve priporočajo za enobarvne tkanine, barvane v kosu, tudi barvanje preje ali trikotaže, jersey in barvane podlage pri tiskaninah.
Lahko bi bile barve izbrane krep tkanine, volnene satene, krtačene ali kosmatene tkanine.
POMEMBNO: Po nekaj letih, ko so bile v modi enolične hladne, nevtralne in sivkaste barve, je vrnitev k toplim in ognjenim odtenkom.
PURE NEW WOOL
TKANINE ZA SEZONO JESEN—ZIMA 1984/85 SO RAZDELJENE V TRI GLAVNE SKUPINE, KI SO ZAMIŠLJENE TAKO, DA ODGOVARJAJO RAZNIM TIPOM ŽENSK IN NJIHOVIM POTREBAM PRI OBLAČENJU, IN TO SO:
A)	ŠPORTNA SKUPINA,
B)	DOMISELNA SKUPINA,
C)	ODLOČNA SKUPINA.
A)	ŠPORTNA SKUPINA
Pri tej skupini je prva misel posvečena gibanju izven hiše in življenju v prirodi. Ta tema je v glavnem inspiriranastka-ninami enobarvnih površin pa tudi z irskimi tvidi in šetlandi (tkanine iz grobejše volne).
Vrste tkanin: fine kosmatene tkanine, tkanine z dvoje lic, kordi, delno kosmateni kordi, pogosto v kombinaciji z bombažem, da bi izboljšali odpornost na vodo in ob slabih vremenskih razmerah, ali da bi se dobil grob videz. Volneni progasti žameti, razno karo efekti, ribja kost.
Plemenitenje: ratine in valjkanje, polstenje, kosmatenje, obdelava tkanine na odbojnost vode.
Končni izdelki: plašči, 3/4 jakne, kratki suknjiči, posamezni oblačilni predmeti za aktivnost v naravi, športna oblačila in usklajene obleke.
Tiskanje: slikarstvo 60. let.
Barvanje: skupina primitivnih umetnosti pa tudi celotna skala jasnih, umazano-belih barv in iz skupine japonskih lakov.
Ta skupina ŠPORTNIH tkanin je razdeljena na nekoliko podskupin:
LEŽERNA — Za čas, ki ga prebijemo v prirodi. Za pustolovske, odločne osebe, vedno v gibanju. Tkanine: z dvema licema, rustikalen (grob) irski tvid. Efekti ročnega tkanja. Za plašče in ločena oblačila (za kombinacije).
V GIBANJU — hoja, sprehodi, kolesarjenje, jahanje. Ra-tineji in jerseji, tkanine z dvoje lic, del volne, del bombaža, tako da bi se lahko zoperstavili slabim vremenskim razmeram, krtačene tkanine ali keroji. Plemenitenje z valjanjem. Usklajenost bluz in kril, progaste ali efektni pepita. Barve: primitivnih umetnosti pa tudi skupina japonski laki.
DIVJINA — tkanina iz volnenega krzna (slivernit), jersej obojestranski, rustikalen jersey (bukle), jerseji moheri. Pri tem pa ne smemo pozabiti bele tkanine v žanaranskem jerseju — rahlo kosmatenje.
POD 0° C — z licem na obeh straneh, v upadljivih kontrastnih barvah, za progaste in karirane plašče (tvid).
B)	FANTAZIJSKA SKUPINA
Po končanem obdobju enoličnosti, osiromašenem z barvami, se zopet javlja potreba po bogati in teatralni do-mišljenosti, ki zahteva bogatejše in živahnejše tkanine v barvah pa tudi poudarjene z efektno prejo. To so tkanine, polne barv, z vtkanimi efekti, ton-do- tona, mehke tkanine. Primerne za neodvisne, moderne ženske v gibanju, aktivne in v glavnem mlajše ženske, ki se oblačijo po modi in bežijo od sivine vsakdanjosti.
Vrste tkanin: z licem na obeh straneh, jerseji efektnih prog, pomembnost na tvidih so proge z velikimi efekti (žakardi, volneni progasti zameti).
Plemenitenje: valjanje in kosmatenje.
Končni izdelki: serija za tople in udobne plašče, kombinacije oblačil in oblek.
Tiskanje: keramika, temna ali jasna, inspirirana z muslimansko keramiko.
Barve: japonski laki, kitajski akvareli, indijanska peresa.
Tudi ta skupina tkanin je razdeljena na nekoliko podskupin:
DOMISELNOST — poudarek na tvidih, v glavnem irskih, ali z bogatejšim in modernejšim vzorcem. Prevladujejo tka-
ninez vlikanim bukleom v kombinaciji barv skupin primitivnih umetnosti in japonskih lakov. Tudi razkošni tvidi v velvetu, usklajenim s tkaninami z licem na obeh straneh, večbarvnim, z izrazitimi efekti (nope) v barvah (kot poudarek) iz skupine indijanskih peres.
NIANSE PROG — prodor ženskih oblek, plaščev, kostimov. Bogate tkanine, polne barv, športne ali svečane. Flaneli, kosmatene tkanine, mešanice volna-svila. Črtasti tvidi s prekinjenim efektom, črtaste žakardske tkanine, tudi tkanine s kako efektno bukle nitko.
UPADLJIVE — plameneče tkanine, z močnejšimi konst-rasti. Razni tvidi, močno kosmateni karo in progasti. Efektni tartani in karo z bogatimi barvnimi polji. Sevron in ribja kost. Tople tkanine za mlade. Barve: japonski lak in indijanska peresa.
STIL — razni žakardski vzorci: geometrijski, cvetni, gladki, ribja kost pa tudi karo. Barve: primitivna umetnost v kombinaciji z japonskimi laki.
nine, rahlo kosmaten ali iz mohera. Ne pozabite na tkanine z obojestranskim licem.
UGLAJENE — plašči, ženske obleke, kostumi... Vedno je poudarjena usklajenost plašča z žensko obleko ali kostumom, kjer pride vse bolj do izraza domiselnost. Na primer kombinacija dveh enobarvnih tkanin: kosmaten pliš v diagonali in temno zelen saten. Pa tudi kombinacija rdečkaste ali oranžno-rdeče tkanine s svetlečim progastim volnenim satenom. Ta skupina je sorodna lanskoletni skupini, ki smo jo imenovali NAPRAVLJENO PO MERI.
ELEGANTNE — kostumi, ženske obleke. Nadaljevanje teme iz predhodne skupine. Svetleče kosmatene tkanine, flaneli (nesterskega videza), pogosto moške proge, v kombinaciji s progami nasprotnega dezena.
IZZIVAJOČE — ženske obleke. Prefinjene, elegantne, zapeljive, čipkaste. Bele žakordno-krep tkanine. Penasti žerseji in žerseji s svetlečimi metalnimi nitkami. Polpr-ozorne tkanine, krepi, dvojni s svetlečimi in nesvetlečimi programi. Cela skala barv indijanskih peres kot ravnovesje črni barvi. Enako tudi mornarsko - plava barva.
TEKSTILNA UMETNOST
To je bila posebna tema lanskega leta za sezono jesen — zima 1983/84 pod imenom ARTISANAL. Rojena je nova umetnost tekstila, ki uporablja vse moderne fine tehnike, a napaja se iz stare umetnosti tkanja tekstila. Tkanine so: krepi, z razporki, rezane, mečkane in reljefne tkanine, imitacija ročno tkanih tkanin, rustikalni tvidi grobega videza, vendar zelo mehkega otipa, tkanine z velikimi reljefnimi efekti.
ZAKLJUČEK
Izbor ene od teh treh skupin tkanin je odvisen od vsake ženske posebej in njenih aktivnosti. Odločna je in zaveda se svoje ženskosti, prepričana v svoj okus in izbor, čeprav so oblačila nekoliko nenavadna in barvno bogatejša. Različnost tkanin iz vseh treh skupin predstavljajo njen izbor raznovrsten, vendar pa poudarja njeno osebnost v skladu z njenim razpoloženjem in aktivnostjo. V iskanju dezena je postavljena naloga na čim večji gibčnosti.
Pogoj za uspeh italijanskih in francoskih proizvajalcev tkanin je KREATIVNOST, predvsem pa njihova neodvisnost.
Svetnik za žensko modo Mednarodnega sekretariata za volno MISS ALIX—ANN BERRV
C)	ODLOČNA SKUPINA
V to skupino prištevamo tkanine iz svile — plemenitih vlaken: volna, kašmir, alpaka, moher, angora, zatem vse tkanine visokega sijaja, svilenkastega videza, mercerizi-rane. Te tkanine so zelo elegantne, bogate, prefinjene predvsem pa nadvse ženstvene.
Vrste tkanin: sateni, otomani, volneni velveti, žerseji, ba-ratea, volnene čipke.
Plemenitenje: krtačena, prešana, svetleča, kosmatena in strižena obdelava.
Preja: česana (zelo natančno), krep preja in prešana bukle preja.
Končni izdelek: oblačila za življenje v mestu in za delo.
Barve: barve lesa ali primitivnih umetnosti, kitajskih akvarelov in japonskih lakov.
Tiskanje: inspirirano z lisami, podobno parketom ali ladijskim tlem
Ta skupina je razdeljena na pet podskupin:
ODLOČNA — za moderne osebe, ki živijo zelo intenzivno. Suknjiči in njihove koordinacije z drugimi deli oblačil. Tkanine: kosmateni velvet, mornarsko-plave in sive barve, krep mornarsko plav, koverti, en sivi šine, drug rdeči šine. Usklajeno s črtastimi kosmatenimi tkaninami. Enake tkanine z reljefnim plemenitenjem. Kvaliteta je za to skupino obvezna.
PREFINJENA — suknjiči in koordinacije. Večbarvni in bogati moheri, zelo dekorativni. Tkanine za kostume oker, rjavo ter umazano-beli, usklajeni s plaščem karirane tka-
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1—A: delovna laza v tkalnici
1—	J: tekstilna surovina
2—	A: zelenica v puščavi
2—F: naša letalska družba
2—	J: gramofonska družba
3—	A: avtomob. oznaka Ljubljane
3—	D: pomembna naprava za pomorščake
4—	A: krajevni prislov 4—E: kraj pri Ljubljani
4—	H: kemijska oznaka lantana
5—	A: najmanjši delec snovi
5—	F: postopek predenja z odprtim krajem
6—	A: enaka vokala
6—	D: Rovena......(nasprotno od „čuje”)
7—	C: NaCl
7—	J „TAKO" v ljubljanskem narečju
8—	A: kuharsko opravilo (nedoločnik)
8—	1 nemška kratica za celulozna vlakna
9—	A: uho (v angleščini)
9—E: volnarske tovarne
10—A: modernejši ples
10—E: isto kot 5—A
10—K: priljubljen časopis (kratice)
NAVPIČNO:
A: dve osnovni surovini, ki jih predeluje Novoteks
B: nasprotno od .jemati" — huda bolezen
C: 6., 24. črka abecede — avtom, oznaka Doboja —žensko ime
D: manjše naselje — rečna žival
E: osebni zaimek — južni sadež (olje!)
F: svojilni zaimek — mrtev (nemško)
G: isto kot „2—F vod.” — avtom, oznaka mesta na Kosovu — glina
FE nenasičeni ogljikovodik — kratica za numeracijo vlaken 1: ime film. igralke Turner — krajevni prislov J: nasprotno od ..priden” — organska spojina K: vrsta avtomobila — 15., 17., 12., 13., 12., 19. črka abecede L- ime jug. konfekc. podjetja — vrsta poliesternega vlakna
SESTAVILA: Cl—A
1.	v glasbi oznaka za desno roko,
2.	površinska mera,
3.	zgoden,
4.	poškodbe tkiva,
5.	ime glavnega in odgovornega urednika našega glasila,
6.	kraj v neposredni bližini Novega mesta,
7.	zelo popularna pevka narodno zabavnih melodij,
8.	nekdaj dajatev učitelju ali
duhovščini. Prvotno seje dajala v naravi (žito, živila) pozneje pa v denarju; njena višina je bila določena z zakonom,
9. nočno zabavišče,
10.	začetnici imena in priimka znanega slovenskega glasbenika, kompozitorja in glasbenega pedagoga,
11.	_ samoglasnik.
Če ste februarski številki našega glasila pravilno rešili vreteno ste dobili:
1. A, 2. NA, 3. INA, 4. MINA, 5. IGMAN, 6. IGUMAN, 7. GUMNA, 8. UMAG, 9. MAG, 10. AG, 11. G
Pri reševanju vretena vam želi uredniški odbor obilo prijetnega razvedrila.
De Ka
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Posebna hvala tov. Ivkoviču in njegovi družini, ki so mi nesebično stali ob strani v težkih trenutkih.
Kroni Redep
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice se lepo zahvaljujem za lepo-darilo, ki ste mi ga kupili ob odhodu v pokoj. Povem, da sem zelo hvaležna in se bom rada vseh spominjala. Nadalje želim veliko delovnih uspehov in vse prijateljsko pozdravljam, hvaležna
FANI LESJAK
GIASItt TtKSTMJ« TpttUIMK NOVO MSSTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS ie glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2100 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Sintler (predsednik), Brane Franko-vič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Matjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.