J— TRST, sreda 20. julija 1955 Uto XI. - Št. 170 13099) DNEVNIK Cena 20 lir Poitnma plačana » Tri. 94-638. 93408, 37-338 ^UDNISTVO: UL. MONTECCHI it. «, UL aad. — TELEFON »3-IM IN 84-SM — Poštni ^ 3T~3M — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: 100, osmrtnic« »0 Hr - Z» FLRJ M vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 dm - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellteo 1-11., Tel. 33-82 1 predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, telrttotna »00, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — Federat. ljudska rcpuMSe« J«goN»yi>a: lzvod^10' : Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Po*ni tekoči račun Založništvo tržaškega tlaka Trat 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega h*o*en«Mga tiska, Utaavia re j . Ljubljana, Stritarjeve 3-1., tel. 21-»2t, tekoči račun pri Komunalni banki r Ljubljani 00 - KB - 1 - X - 371 - Iddaja Zalot^iStT«ti*aafcefa tpka O. - rr* aw, »o W - Z! fLKJ Z1 V3*K mm Sirme l acojpca za vse vrsic ugi«nov po aru - ruuiui.. rt, vji. o. rciiiLu m., m. oo-M Lj/uiMjmim, .wii*ijcv* 3-1., wi, ii-MR, rw* — -i - — r i — - —- —— - - ■ ■ — ■«— — —■ Sporazum o dnevnem redu v Ženevi vznaku dobrih perspektiv konference ^ kratki In mirni dlakualjl ao aa zunanji mlnlatri na predpoldanakl aajl aporazumall o MaoMlllanovem kfdlogu za dnavnl rad, ki pradvidava v prvi točki nemško vprašanja, v drugi pa avrapako varnoat - ka kšpaldanakl aajt ao načelniki vlad obširneje razvili mleli avojlh včerajšnjih gavarov, zlaatl a Nemčiji i». Po včerajš- •ke "k uv°dnem dnevu šenev-j <»n(erencc, ki je pokazal, 11 *etirje velikia prizade- ^ ’ *»* bi ustvarili čim bolj M, m-pv® ozračje za razgovori H 'udi, da so nasprotujo-l.^*1 »tališča še vedno zelo « Začrtana in da med dru-"ted zahodnimi delegacija bil *' eno*no,l'> ki bi litin w pri*skovati po priprav-t« »Iv ra*K°vorih v Parizu in t»»I° *m’ v ta namen akli- ^ *** sestanku atlantskega pr, *■: i* danes konferenca na-"* pomemben korak natis T ,preietiem dnevnega re-** dnevni red vsaj v ne-blaži nasprotje med m.l”w in sovjetskim »tali-braš' p0 Ptvrrn je treba dati ^ nnost nemškemu vprašanju. a«,.?111**** pa problemu var-11 * Evropi, tp ?banji ministri štirih vele-Pnidn *° ** »ostali danes pred-toiB, Vp°d predsedstvom An-nili so soglasno skle- ntil.j .. 1*1’ načelnikom vlad iton*. J1 tinevni red za delo n,*r*nce. 1 "*®ška združitev • *vtopska varnost •'zorožitev r**voJ stikov med Vzho-** Zahodom. 4. y Rgi j..' ® doseženem sporazumu i*nt n.z ,no sporočili novinar-•tirik j . n'bi tiskovnih uradov štirih T, tki tiskovnih uraaov •tsvniu *Rac’i- Ameriški pred-dal j ;Tames Hagerty je do-ntsr Pr*dviden tudi pri- >heri’ da bi eden ali drugi izlil . ***lnikov delegacij ho-1,1 . *2Pravljati o vprašanjih, f, 1. nt na dnevnem redu. doeeV '* ,0 »godilo, bo mogoč VltH * ostalimi načelniki »n,l'.P.nevni red je predlagal ^“Un Iun,np minist'r Mac v^!*. vPrašanje. ali bodo o n,IM»n.iih. naštetih v dnevno ,r*du. razpravljali po I«rtv 1 *° navedena, je Ha- ui?Osvorn' ,n* i* % * P* misli, da no britanske 3e j,-* »ir George Young **ci)e hp; , ’ da se bodo dele-negj ,e. -'le sprejetega dnev-JPentirat: Hagert ni hotel ko- 'reba j,. vPrnšanja. ali bo "•la N,,)*' prvo točko dnev-Prehod ?-*’ .Preden bo mogoč Popada sr -"ua Jiru*>' deial J*- d" jdločit-u ’*dnim ' načelnikom Ra- • o načinu razgovorov. J* tudi napovedal, da -v,„ v B*čelniki vlad takoj **du. Pr*šanj na dnevnem Istij, .'"jPiit ameriške dele-T dn.J« ”1*1. da je sporazum ''»r }. Pe.,P redu «zelo vesel, dek vJJ?.-'boljši zngk za napre-da.,,0 J‘..'!rence», ,-tn opozoril. ’ na prejšnjih konfe-buj)k .Potrebni tudi dnevi . -rb *a dnevni red. C|j* j.. n,,c brilanske delega-,*yoraZu le izjavil, da je bil eljslfi dosežen po «priia-Wla ki je pote- °»rg{i, "tirno, v najboljšem T'*o ra, °dal je, da ministri j'0nf.r*^Pr*vljali o trajanju ?’*enhn?Ce iir°t je znano, je bo v j^er napovedal, da se '»h) j ot.o vrnil v Washing-b|,dru*P.* »o načeli sštevil-‘ !kvPrašanja» poleg ti-Pn našteva dnevni red •tih, u:®?. vPrašanja» poleg ti-'n da kil našteva dnevni red Poroj,.. “O ministri tudi o tem v!*d (j. svojim načelnikom l* Prevl.a* !raiania konferen. bo VoRi , 1® mnenje, da s« V*st n V Petek-'tri so t 'POrazumu med mini-biku n* i sporočili predsed- ‘t®ii vnien^ow,riu' ki i* v Pr*»i «Creux de Genthod« *in*rišHk® obilno pošto Jiekat.-ju zadevah, nato pa *uPov»i j ženevskih trgovinah darila za svoje vnuke. "kteinm0^ tiskovni konferenci U urau ’>r,t#nskega tiskovne-b» vnr.* n’ bdte1 odgovoriti »»M a*,*,nJe. ali so se mini- •dJnesi* '* t"*1« vprašanj bejM»vzhod*- Tod* njego-bfMaJet 0 'številnih drugih JlriJtrV kl *° 'ih načeii t»ko. ’ dhJčJo sklepati, da Je **cij^,d,pavnik ^francoske dele- ščeni štirje udobni stoli v katere so sedli načelniki vlad po naslednjem vrstnem redu: Sulganin. Eisenhower, Faure in Eden. To Je prva skupna slika predstavnikov štirih velesil po koncu vojne. Potek seje Današnji plenarni seji je predsedoval francoski ministrski predsednik Faure. Prvi je govoril angleški ministrski predsednik Eden. ki mu je sledil Bulganin. Eden je ponovil in obširneje razložil teme. ki jih je prikazal v včerajšnjem uvodnem govoru; pogodba petih (štiri velesile in združena Nemčija), sporazum najvišji številčni moči in oborožitvi združene Nemčije in sosednih držav ter ustanovitev demilitariziranega področja med Vzhodom in Zahodom. Eden je ponovno poudaril, da <« zdi Veliki Britaniji vprašanje Nemčije življenjsko važno in izmed vseh najnuj-»eiše. Tudi predsednik sovjetske vlade Bulganin je predvsem razvijal misli svojega včerajšnjega gpvora in med drugim dejal, da je treba tako vzpostaviti odnose med obema Nemčijama, da bi bila kasneje združitev laž« izvedljiva. Izrazil pa je mnenje, da pogoji za nemško združitev še niso dozoreli in da Nemčija vsekakor ne bi smela biti vključena v zahodni vojaški sistem. Pač pa je Bulganin izjavil, da razume, da ne bilo realistično, zahtevati razveljavljenje pariških sporazumov.. Predsednik Eisenhower je govoril predvsem o atlantskem paktu in zagotavljal, da ima povsem obramben značaj. Med govorom se je obrnil k maršalu Zukovu in rekel: »Vedno sem govoril resnico. Poslušajte, kaj vam povem: če sem po vojni, ko sem že šel v pokoj, sprejel poveljstvo atlantskih sil, je bilo to samo zato, ker sem bil trdno prepričan o miroljubnem in obrambnem značaju atlantskega pakta in ker sem bil mnenja, da s tem služim miru*. V imenu sovjetske delegacije je odgovoril Bulganin; «pozriamo predsednika Eisenhowerja. Vedno smo verjeli velikemu vojaku in predsedniku velike države*. Eisenhocver je zagotovil Bulganinu, da se ZDA ne bodo nikoli spustile v napadalno vojno proti zSSR. Dodal je, da bi se ZDA odločile za vojno samo, da bi se branile. O nemškem vprašanju so štirje načelniki vlad podali danes mnogo obširnejša poročila kot včeraj. V krogih, ki so blizu francoske delegacije, izjavljajo, da se nesoglasja med štirimi delegacijami tičejo bolj časovnih razdobij in metod za uresničenje načrtov o vprašanjih nemške združitve in evropske varnosti kot pa bistva vprašanj. FTancoski ministrski predsednik Faure je priredil danes koeilo načelnikom ostalih treh delegacij in njihovim najož.jim sodelavcem. Eisenho-werja je zastopal Dulles, kajti predsednik kot državni poglavar ni mogel sprejeti, po diplomatskem protokolu, uradnega vabila ministrskega pied-sednika. S sovjetske strani sta bila na kosilu Bulganin .n Hruščev O včerajšnji večerji pri Eisenhowerju je izjavil danes predstavnik ameriške delegacije, da je potekala v zelo prisrčnem ozračju. nenruievo mnenje 0 2BRBVSKI Članek »Politike11 o procesu proti Benečanom BEOGRAD, 1». — Jutrišnja ■Politika* s« v članku pod naslovom (Nerazumljiv postopek* vprašuje, kaj je pripravilo italijanske sodne oblasti v Vidmu in Čedadu do tega, da so začel« pripravljati proces proti članom partizanske enote, ki se Je po kapitulaciji Mussolinijeve Italije borila na strani Jugoslavije proti fašistom. ■Bilo bi zanimivo vedeti, pravi list, kako so se italijanske sodne oblasti mogle odločiti za kršitev mirovne pogodbe prav v dobi, ki Jo označuje vedno večje sodelovanje in medsebojno razumevanje med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih, in soditi ljudi, ki so se borili na strani zaveznikov, kot zločince. Te nezaslišane, nepravične obtožbe, ugotavlja list, globoko zaskrbljajo jugoslovansko javnost, kaltl tako ravnanje, ni v skladu z napori obeh držav in z duhom med- sebojnega razumevanja, ki se kaže v vsem razvoju, ki Je pripeljal do ženevske konference.* BiEOGRAD, 19. — Zveza sindikatov Bolgarije je zaprosila Zvezo sindikatov Jugoslavije naj pošlje 10 delavcev na letni dopust v Bolgarijo. Zveza sindikatov Jugoslavije je vabilo sprejela. Avgusta bo 10 jugoslovanskih delavcev odpotovalo na letni oddih na Črno morje. Za prihodnje leto je Zveza sindikatov Jugoslavije povabila deset bolgarskih delavcev na letovanje v Jugoslavijo. « » « BEOGRAD, 19. — Sinoči je odpotoval na tritedensko gostovanje v Sovjetsko zvezo ansambel narodnih plesov »Kolo* iz Beograda. Člani ansambla bodo nastopili v Moskvi, Leningradu, Kijevu in drugih mestih Sovjetske zveze. NOVI DELHI, 1*. — Indijski ministrski predsednik Nehru je imel danes tiskovno konferenco, med katero Je zartdil, da Je »kot najmanjši rezultat ženevske konference mogoče upati na uresničenje ozračja prijateljskega sodelovanja in na poskuse, da se vsa vprašanja rešijo z miroljubnim sodelovanjem in brez vsakih groženj*. »Logično - Je dejal nadalje Nehru — bi izvajanje petih načel koeksistence pripeljalo do razpusta Kominforma, ki ni v skladu s temi načeli.* Na vprašanje o »satelitskih deželah* je Nehru izjavil, da »ni mogoče dati enotnega odgovora, kajti vsak primer je treba proučiti posebej*, da pa bi želel samo reči, da je treba vsako vprašanje urediti miroljubno po željah prebivalstva. »Zahtevati. evakuacijo vseh satelitskih dežel v istem času ni realistično, toda to bi moglo priti v poštev, ko se bo ozračje spremenilo. Izvor vsega tega je v varnostnih razlogih. kajti, vsakdo zasedg določeno področje iz strahu, da ga re bi zasedel kdo drugi.* je deial indijski ministrski predsednik. O položaju na Formozi je Nehru izjavil, da je »trdno prepričan, da je že prišlo do velikega izboljšanja v reakcijah ameriškega ljudstva in vlade* in dodal, da je po njegovem mnenju danes formosko vprašanje mnogo bliže rešitvi kot pred kratkim. Na vprašanja, ali bodo v Ženevi govorili o vprašanjih Daljnega vzhoda, je Nehru deial: »Položaj na Daljnem vzhodu je • danes bolj eksploziven kot v Nemčiji. Tako važnega vprašanja, ki utegne postati zelo nevarno, ni mogoče pustiti ob strani. Na drugi strani ga ni mogoče podrobno proučiti. če niso navzoči predstavniki Ljudske republike Kitajske. Ce bodo torej v Ženevi to vprašanje vzeli v poštev uradno ali poluradno, bo to lahko samo informativnega značaja in z. namenom, da se olajšajo nadaljnja posvetovanja.* Nadalje je Nehru izrazil mnenje, da trditev, da je ZSSR šla v Ženevo s šibkih pozicij, ni upravičena. p Zeneuo, *o članice treznost-ne organizacij* poelale predsedniku Eisenhouterju brzojavko z tnujno prošnjo*, naj t« državniki v Ženevi vzdrž* alkohola, »zlasti ko bo prišel trenutek za važne odločilne*. Brzojavka opozarja nadalje, da so »ned konferencami na Jalti in v Potsdamu servirali «trem velikim* obilo alkoholnih pijač. Načrt ustavnega zakona o avstrijski nevtralnosti DUNAJ, 19. — Avstrijski ministrski svet je d*ne« odobril načrt ustavnega zakona o avstrijski nevtralnosti. Zakonski načrt bo v kratkem predložen parlamentu. Avstrija proglaša svobodno svojo stalno nevtralnost, da bi za vedno potrdila svojo neodvisnost v odnosu do o-stalih držav in nedotakljivost svojega ozemlja, pa tudi v interesni ohranitve notranjega miru in reda. Avstrija bo o-hranjevala in branila svojo nevtralnost z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Da bi dosegla ta namen, se Avstrija v prihodnjem ne bo priključila nobeni vojaški zvezi in ne bo dovolil« ustanavljanja vojaških oporišč na svojem ozemlju. i Sv Hi » s* f M miin j I I I i \ i t | i Vlij P, vi ‘ Razprava o zaupnici v senatu Levica ostro kritizira zakonski odlok o ukrepih vlade v korist predilniške industrije - Segnijev govor ob zaključku debate v poslanski zbornici razlagajo kot zadnjih dneh poročali o »tovorih vodke» ki so jih spravili Husi URADNA BILANCA KRVAVIH NEREDOV V CASABLANCI Generalni rezident Grandval napoveduje odpoved politiki sile da *>ierre Baraduc je izja . treba immati nrnifšu „ Jito tre')a jemati preveč t^Protiih01'^ !! nes°e,a*iih >n :'t*Hv, . Blede vprašani, o _ v 'rih bodo vprašanj, o razpravljali n»Vi r\2 razpravljali ■ '"'BdVai Wltn° je s tem na- Boj,, val vile na govorice, ki so se uradnem poročilu jo bilo v neredih od 14. do 17. julija v Lasa Blanci 32 mrtvih in 254 ranjenih » Domnevajo pa, da je dejansko število žrtev se večje - Suspendiran poveljnik policije v Casablanci j* včeraj, da je ameri-'pr*j«l» L-aci'*a PrecpJ hladno ti vti, ''urov govor. Splnš-'‘‘išni. pa pr*i potrjuje vče-, *c>vor'ce. Mg- * »ovjetskega tiskov-jed vi* uJi*ov je podal v*lUlhu ar?a‘o sporočilo o spo-i * števil?,«* dnevnega reda. ■V i. ‘9* vprašanja novinar-štiri 1 s™»' da so « 'li .„.*unani* ministri iz-,*di Hitreo* "dovoljstvo za-S*luma ?,*•!” 8°Rlasnega s-po-, S odlrti 'fev J' z nesme-drue odgovor-na vsa-* ne m vPra*«nje in dejal, »osti, jmote navesti podroh-men ne k' spora/u- džb i»i.iun,i^e*n‘*1' tiskovnih ■ ° 'tirih delegacij. —c danes, popoldne ob 1«. N.i , ueiegi j*'1*! dele« ^lad z ostalimi u*stal> dane» -*° -s? ponovn0 ho di?e^a !'ki» s uri .Mbo ur!I Prod napove- v*hi f-.J.da bi zadovoljili že. trajala pribl iž- so 'n ,po*- »Štirje ve-P rpelj v na. todov ‘ithi 'tl?! "* 01 zac ‘»‘i skuDiZ*f0,v' 'o jih ho- ****•% v parku »d hili aimt. PARIZ, 19. — Uradna bilanca žrtev incidentov v Casablanci med 14. in 17. julijem, kot izhaja iz današnjega poročila glavne rezidence, je naslednja: 32 mrtvih (12 Evropejcev, 19 mohamedanskih Marokancev in 1 maroški Zid) in 254 ranjenih I vseh treh mkrimmiranih juz- prihodnje podobni incidgnti nQtirolskih poslancev pred preprečijo, in dodaja, da »že- podpi,om avstrijske državne ljjt 7.DA, da bi se izboljšali Lpogodbe, naj s* v pogodbo odnosi med obema deželama. I vnesejo določbe o zaščiti av- strijske manjšine v Italiji. Tedaj so vsi trije poslanci uradno obiskali kanclerja Raaba in to baje brez vednosti rimske vlade in južnotirolske deželne vlade ter zahtevali, naj po diplomatski poti posreduje za uresničenje nekaterih zahtev za katere o-menjeni šovinistični krogi smatrajo, da nasprotujejo sporazumu Gruber-De Gasperi in kršijo člen 24l kazenskega zakonika (»napad na integriteto države*), ki predvideva obvezno aretacijo obtoženih ter kompetenco porotnega sodišča. W ASHINGTON. 19- — Ameriška predstavniška zbornica je odobrila zakonski načrt, ki pooblašča mornariško upravo, da zgradi pockusno trgovsko ladjo na atomski pogon. Izvedenci za nuklearna vprašanja bodo določili podrobnosti glede vrste ladje. Zakonski načrt mora odobrili še senat. naredili, do 40 tedenskih ur m popolno družinsko doklado. Predlog je kritizirala najprej predstavnica KPI Tere-sa Noce, ki nasprotuje zspn-mrmbi zakonskega odloka v zakon, ker sodi. da zakonski predlog sicer daje delavcem dopolnilo zmanjšane mezd«, obenem pa ustvarja možnost odpustov. ker je formula razpodeljevanja proizvodnje dvomljiva. Zato predlaga, naj vlada črta prvi člen odloka. Drugi je kritiziral vladni predlog predstavnik PSJ Cao-ciatore, ker povečuje brezposelnost, ne prizadeva pa tndu-strijcev. Predttavnk KPI Or-tona pa je predlagal, naj bi se čl 2 raztegnil tudi na delavce ostale tekstilne industrije. Rekel je. da bombažni sektor te industrije kaže zmanjšanje zaposlenosti za 1H.892 enot, na ostalih sektorjih pa je bilo. ' odpuščenih skupno kar 14.147 delavcev. Poslanec Grilli (KPI) je rekel, d* je odlok protiustaven, ker krši člen 76 ustave, da favorizira nekatere skupine industrijcev na škodo drugih skupin ter srednjih in malih podjetij, od katerih so številna propadla. Danes popoldne pa so poslanci razpravljali o finančnem proračunu. Komunist Giorgio Amendola je rekel, da je vlada prisiljena nadaljevati staro gospodarsko politiko. Za Va-nonijev načrt, ki ga je pred nekaj dnevi Pajetta označil za pozitivnega, pa je Amendola rekel, da to ni načrt, kar je priznal celo sam Vanom temveč le »shema, ki se zdi bolj kot zbirka abstraktnih hipotez, ki so redkokdaj povezane s stvarnostjo*. »Zato »e moti tisti, ki trdi, da bi ta načrt lahko sluzil kot podlaga za odprtje na levo*. Govorili so se predstavniki liberalcev, MSI in monarhistov. Vodstvo Krščanske demokracije je sklenilo, da se vse agencije, ki so skoraj dnevno objavljale šapirografirana poročila posameznih struj v stranki, ukinejo, ker da so tendenčno škodovale življenju stranke in njeni normalni dejavno* ti. Vodstvo je pozvalo vse člane stranke, naj se ravnajo po statutu. Včerajšnji Segnijev govor ob zaključku debate v poslanski zbornici se na sploi-ne tolmači — za razliko od izrazov »odprtje* na levo in desno — kot »zaprtj« na leno in na desno*. Fanfanijevi glasniki poudarjajo, da hočeta »Segni in Fanfani opraviti sama brez Nennijeve pomoči, pa tudi brez morebitne podpore monarhistov*. A. P. MADŽARSKI JE GABOR PETER Clan madžarskega politbiroja obtožuje v glasilu Komin-iorma organizatorja procesa proti Rajku, da je odgovo* ren za skalitev odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo BUDIMPEŠTA, 19. — V član. ku. ki ga je objavilo glasilo Kominforma, zvrača Bela Sza. lav. član politbiroja madžarske delavske stranke, na bivšega načelnika madžarske policije Gabora Petra odgovornost Za skalitev prijateljskih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo. Kot je znano, je Pet'^irr ki je do. tanj vodil madžarsko lajno policijo in ki je med drugim organiziral procese proti Rajku m wfru-gim, ' marca 1954 obsojen na dosmrtno ječo zaradi »zločinov prot i državi in ljudstvu*. «Madžarsko-jugoslovanski od-štosi — piše Szalaj v svojem Doslej 450 smrtnih žrtev vročega vala v Evropi Huda vročina je zajela vso Evropo • V Nemčiji in celo na Švedskem so zabeležili 35 stopinj - Samo v Angliji in na Holandskem dežuje LONDON, 19. — Vroči val, ki je zajel Evropo, je v zadnjem tednu povzročil nmrt 4450 oseb zaradi sončarice, u-tepitve in cestnih nesreč. Vesti iz raznih dežel dajejo sledečo sliko; V Nemčiji so zaradi vročine in z njo povezanih vzrokov zabeležili 141 smrtnih primerov. V Franciji je samo za «week-end» umrlo 14 oseb, ki so postale žrtev valov ali cestnih nesreč; s tem se je skupno število žrtev zadnjega tedna povečalo na 105. Na Švedskem je bilo 44 mrtvih, na Danskem pa je v zadnjih 12 dneh našlo smrt .19 oseb. Na Finskem sta včeraj umrla neki mornar in otrok, tako da se je število žrtev vročine povečalo na 25. Na Irskem so dane* umrle tri osebe, skupno število mrtvih p» j« 37, V Belgiji je samo včeraj utonilo 7 oe«b, pa so postale žrtve strele. V Švici »ta včeraj utonili dve osebi. V Veliki Britaniji doslej skoraj ni bilo žrtev le včeraj je pri Oxfordu v Temzi utonil osemletni otrok, mladega tabornika pa je zadela strela. Pač pa so v Angliji hude poplave. Vročina je skoraj v vsej Evropi hiida. Le v Angliji prevladuje močno deževje, ki povzroča poplave. Na Holandskem je včeraj ponoči in danes obilno deževalo, kar je povzročilo začasen padec temperature, ki mu bo pa verjetno sledil nov vročinski val. V Franclji prevladujejo visoke temperature. Francoska rt. viera je nabito polna Francozov in tujcev, oblegajo ka vame in javne lokale, kjer tečejo v potokih osvežilne pi- jače in pivo. Na nemških av-tostradah se pojavlja neobičajna slika; itevilni avtomobili stoje na cesti, ker jim je na ravnem zavrela voda v hladilniku. Neobičajna vročina je tudi v skandinavskih deželah, le na Norveškem se je temperatura malce znižala. Vendar je n.i južnem Norveškem sonce ponekod toliko razširilo železniške tračnice, da so morali začacno prekiniti promet. V Švici se je toplomer marsikje dvignil nad 32 stopinj. V Parizu so danes zabeležili 34 stopinj v senci, največ v letošnjem poletju. V Frankfurtu in Koelnu se je termometer dvignil na 35 stopinj, prav toliko pa tudi v nekaterih krajih Švedske, V Stockholmu, kjer je v tem razdobju povprečno 72 mm padavin, sta padla samo 2 mm. čfanfcu — so se zelo pokvarili zaradi provokatorske delavnosti Gabora Petra in njegove bande. Ti zločinci to zdaj prejeli zasluženo kazen*. Kratke vesti iz Juooslaviie BEOGRAD, 19. — 47. zasedanje konference interparla-mentarne unije, ki bo od 25. dj 31. avgusta v Hehinkih. se bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika zvezn« skupščine Vladimir« Simiča. Glavna tema zasedanja bo vprašanje koeksistence, ki ga bodo proučili e štirih vidikov: pravna* in moralna načela koeksistence, sedanje stanje mednarodne varnosti in razorožitve, razvoj mednarodnega zbližanja in razumevanja. Poleg tega bo na dnevnem redu predlog britanske delegacije, krepitev interpar-lamentarne unije, ki bo neke vrste manifestacija v zvezi s pristopom ZSSR k tej mednarodni organizaciji. Po zasedanju bo jugoslovanska delegacija obiskala Dantko in s tem vrnila obisk danski lPterparlamentarni skupini, ki je leta 1851 obiskala Jugoslavijo. * * * BEOGRAD. 19. _ Mnogi inozemski diplomatski zastopniki so si letos izbrali Bled za svojo poletno rezidenco. Na Bledu so ge italijanski in belgijski veleposlanik, ivedvki in izraelski ter številni drugi diplomati. Rudniška nesre&a na Saškem BERLIN, 19. — Vzhodnonemška agencija ADN poroča, da je v rudniku Niederschle-ma na Saškem prišlo do poža. ra, ki je povzročil smrt 24 rudarjev. 96 rudarjev so prepeljali v bolnišnico g znakt zadušitve. MtmoitMci Dnnnt ao. julij*, i« rtf. " r* RED Sonce vzide 'ob zatone o® H% danainji dan j« 011 leta 1.104 rojen Franceaco Petrarca, 19.49. Dolžina dneva. 15.16. Lui>» Vzkte* ob 5.44 ki zaton« ob ‘JO.n* veliki tottjamki pesnik. Umrl jt Utt 1374, Jutri. ČETRTEK 21. Uauti£l.-J&<>xa m&m -«■m.** kmm . *.snw -rmv w. UTEMELJENA Izglasovan}* zaupnic* bobi italijanski vladi je nedvomno korak ie omrtvelosti, it zavlačevanja rešitve vseh perečih vprašanj, ki jih tudi v Trstu ne manjka, predvsem na gospodarskem področju. Dolgo obdobje vlade, ki je bila stalno pred ostavko, nedvomno ni pripomoglo do tega, da bi se o vseh teh pprašanjih vsaj resno razpravljalo in je ie zaradi tega vodi lo do zavlačevanja in dejanskega p o-slabianje stanja. Z nouo vlado seveda ta vprašanja ne hedo ectomatično rešena, ter j* pretiran optimizem vse-kakor prezgodnji. Pa tudi proi znaki pladnth namenov glede Trsta to protislovni. Tako je nedvomno pozitivno dejstvo, da se bo upra-tanje tržaškega rotacijskega jonda končno le premaknilo z mrtve točke. Poleg dejstva, da j* k temu mnogo prispeval konec vladne krize, j* do ugodnejšega re- zultata nedvomno pripomogel zlasti ogorčen protest vsega Trsta. Dva člana dosedanje parlamentarne komisije sta zapustila to komisijo in bosta v krat kem imenovana dva druga člana, tako da bo parlamentarna komisija o rotacijskemu fondu pričela poslovati če prihodhji torek. To še ne pomenit, da bo rotacijski fond urejšn po če-Ijah Trčačanov, čeprav obstaja upanje, da bodo upoštevane vsaj najpomembnejše tržaške zahteve, kot je to izjapit biuši predsednik parlamentarne komisije o rotacijskem fondu. Na ugoden odmev je naletela v Trstu tudi izjava nouega predsednika vlade, ki jo je izrekel v ponedeljek med govorom v poslanski zbornici, da bo vlada z največjim zanimanjem rešila številne probleme Trsta, čeprav se Tržačani z obžalo-vanjem spominjajo številnih, nič manj obetajočih izjav njegovega predhodnika. Vendar pa tudi ta izjava izg ubija dobršen del teče zaradi čudnega stališča novega vladnega predsednika do tržaškega pristanišča in različnih perečih vprašanj, od katerih je odvisna okrepitev pristaniške dejavnosti. Ze včeraj smo tako poročali, da po mnenju Sepnija obnova prometa ni nujno povezana z mednarodno kon-ferenco o tržaškem pristanišču, predvidena v sporazumu, ki naj bi imela izključno posvetovalni značaj. Po mnenju predsednika vlade ta konferenca ni nujna, zlasti zato, ker že obstaja prosta luka, katero je ustanovil z ukazom vladni generalni komisar in ki naj bi dokončno rešila to vprašanje. Ta izjava se ne sklada z določbami memoranduma, kjer določa člen S, da bo vlada ohranila v Trstu pro- du bo triada skrbela za tržaške interese. Ti znaJfi govore, d«, Tržačani še zdaleč ne morejo zaupati, det bodo pereča vprašanja ugodno rešena brez resnih naporov, protestnih akcij in odločne borbe, Le odločno stališče vsega prebivalstva bo pripomoglo, da se lahko dokončno ugodno reši vprašanje rotacijskega fonda, pristanišča, proste cone itd. in se s tem postavijo zdrave osnove za premostitev krize tržaškega gospodarstva. Priziv L Dekleve kasacijskemu sodišču Zagovornik bivšega partizana Igorja Dekleve, odv. Tončič, je vložil priziv kasacijskemu sodišču proti razsodbi preiskovalnega sodnika, ki je oprostil Igorja Deklevo na osnovi amnestije. Odv. Tončič zahteva, da preiskovalni sodnik oprosti Igorja Deklevo na osnovi italijanskega zakonskega dekreta štev. IM, od 12. aprila IMS, raztegnjenega na tržaško področje z dekretom štev. 97, od IS. marca 19SS, ki ga je izdal generalni vladni komisar dr. Palaraara. Ta zakonski dekret szagotavlja patriotom, ki so za časa nemške okupacije branili čast Italije, nedotakljivost pred italijansko kazensko zakonodajo*. djed PO DVEH MESECIH VZTRAJNE STAVKOVNE BORBE VARILCEV Prihod sna stavka Sv.Marka Danes se bosta tajništvi obeh sindikatov domenili o podrobnostih stavke - Uspela skupna zboro vanja - Delavci Tržaškega arzenala prispevali že nad milifon lir - Pogajanja za novo delovno pogodbo pleskarjev - Sindikat težakov posreduje za razširitev začasnega zelenjavnega trga V ponedeljek 25. t. m. bo,j»le pr*U ravnj|^j.u,rzvu*tfiU-■plošna stavka vseh tfžažkihTsIVa 'CRt)A Mortfj^vsč srčan- delavcev in nameščencev, s katero bodo podprli stavko varilcev ladjedelnice Sv. Marka, ki traja že dva meseca. Tako sta včeraj sklenili' tajništvi obeh sindikalnih organizacij, ker nista prejeli od vladnega komisariata še nobenega odgovora o rezultatih posredovanja dr. Palamare,- Danes zjutraj pa se bosta tajništvi ponovno sestali, da določita vre podrobnosti glede organizacije in poteka stavke, ki bo veljala za vse kategorije, vštevši mestni promet. Z napovedjo stavke se strinja vse delavstvo; vsi, ki so bili doslej o tem obveščeni, so izrazili svoje zadovoljstvo, saj se tudi vsi zavedajo, da gre za obrambo načel, ki se tičejo vsega delavstva in da bi morebitni poraz varilcev pomenil hude posledice ne-le za demokratične in sindikalne svoboščine delavstva temveč celo za njihovo zaposlitev, to je obstoj. Z vzroki stavke pa je seznanjeno tudi vse javjjo mnenje in pod nje- prepričanje, da bo splošna stavka prisilila vodstvo CRDA, da se odreče svojim neupravičenim in nezakonitim zahtevam, oziroma da bodo obla.rtj pritisnile na vodstvo, kar j« tudi v njihovi moči in pristojnosti, ko gre vendar za podjetje, ki je pod državnim nadzorstvom in za katero mora tudi država kriti morebitne primanjkljaje. Včeraj so bila v zvezi s položajem v CRDA kar tri zborovanja, in sicer za delavce Tovarne strojev, za delavce Tržaškega arzenala in za svojce stavkajočih in suspendiranih delavcev CRDA v gledališču Rossetti; poslednje zborovanje je organiziralo UDD. Vsa tri zborovanja so dobro uspela. Delavcem ladje, delnice Sv. Marka so izrazili solidarnost tudi delavci podjetja »Assistenza« se posebno izkazali delavci Tržaškega arzenala, ki so nabrali nad milijon lir prispevkov, to je petino zbrane vsote. Zato zaslužijo delavci Tržaškega arzenala pohvalo in hvaležnost vsega delavft.va. V zvezi s stavko varilcev bo danes opoldne zborovanje pred menzo Aquile v Zav-ljah, zvečer ob 20.30 pa pri Sv. Alojziju. » * » Danes ob 19.30 bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev podjetja Kozmann, ob 20.30 pa bo gosta nek delavcev podjet- Mavez.o, • ■ * * *l ■ Na 'Kditevtf Delavske žVetit je bil včeraj na uradu za delo seslanek, na katerem bi •« morali pogajati glede nove pogodbe za pleskarje. Predstavniki Delavske zveze so obraz. na tedenska j-kupščina stavkajočih va salcev in^ suapendii delavgei Dane* dopoldne bo Dbičajr ležtli, zakaj so "zaprosili za sestanek. predlagal, Urad za se sest« ■k stal^eem drugih organizacij. Sklad mora .začeti delpvuti u»tr*z«o * Sklepi italijanske vlade žave brez razlike. Delavska zveza zahteva tudi obnovitev vseh predvojnih pomorskih prog plovnih družb FIN (pretežnega državnega v »Oglasno »prejeti resoluciji dna 3. decenibt» i954. Skupno a. .veliko,-fečjnftgospodarskih kategorij; in H »Hladu s težnjami delavcev zahteva Zveza ustanovitev integralne proste cone. Posledice neprevidnosti Da motorist povozi pešca, slišimo vsak dan, da pa pešec zadene motorista, se zgodi bolj poredkoma. To se je zgodilo včeraj dopoldne v Istrski ulici. Po omenjeni ulici te je peljal proti središču mesta 22-letni Edvard Žužek iz Vi-žovelj št. 15. Vozil je počasi, ko pa je dospel do Ulice Mon- STORITI za omilitev brezposelnosti in bede lilede brezpiiselnfisii beluši Tirat rekordne številko - V Trstu je okoli 2U.UUIJ oseb, ki živijo v bedi in pomanjkanju Profesor Giorgio Bonifacio, | kot izhodiščne točke vseh načelnik statističnega urada i ladij, ki mu pripadajo, tržaške občine, je napisal v | Brezposelnost na trgovin-reviji »Trieste* zanimiv čla-iškem in industrijskem pod-nek pod naslovom »Brezpo-1 roč ju se lahko rešuje z naj. selnost in bedan. Članek je zanimiv, v kolikor statistično ugotavlja žalosten pojav brezposelnosti in bede v našem mestu in objektivno prikazuje položaj, ki se v zadnjih letih stalno zaostruje in ki prihaja že v tako resno obliko, da ogroža obstoj mestnega gospodarstva, in kar je najbolj nevarno, obstoj ' strokovne delovne sile v Trstu. Profesor Bonifacio ugotavlja, da je vprašanje brezposelnosti zelo zapleteno in da je skoraj nemogoče točno o-predeliti in točno določiti, kdaj je ena oseba brezposelna, kdaj na pol zaposlena itd. ,Na osnovi statističnih ugotovitev p delovni sili in o družinskih dohodkih, se lahko začne z delom za sanacijo tega vprašanja. Kriza tržaškegg gp'Jpodar-— v tecehi ga je zadel 74-letni Ro- .... _ dolfo Tiban iz Ul. Lorenzet-I stva se izraža predVšem ti 18, ki je hotel prečkati cesto. Tiban je zletel na tla, dnFj2užka pa je zaneslo na levo 14. oktobgaV1934; se ®o^j u. pravljati v Trstu in obrestovati. Delavska žveža ' obsoja zakasnitev pri praktičnem U-resničenju sklada ter odldčno zavrača nedopustni} vmešavanje in izjave določenih poslan, cev. ,, Glede konference o tržaškem pristanišču zahteva Zveza, da se takoj skliče sestanek v eh držav, ki so udeležene pri prometu tržaškega pristanišča, kakor določa spomenica o spo. razumu. Pri tem poudarja, da morajo biti povabljene na ‘-on-ferenco vse zainteresirane dr- stran ceste do pločnika, ob katerem je ravno takrat šla 56-letna Antonia Mutinati iz Ul. Agro 4. Motorist in ženska »ta seveda padla na tla. Prisotni so takoj poklicali rešilni avto, ki je tri ponesrečence odpeljal v glavno bolnišnico. Žužek se je ranil po glavi in se pobil po nogah, Tiban se je pobil po glavi in si ranil desno nogo« ženska pa se je ranila po glavi in se opraskala po obrazu, rokah in nogah. Zdi se pa, da ne bo hudega, saj pravijo, da vodo vsi ozdraveli v 10 dneh. proizvajalni dejavnosti. Obstajajo pa tpdi >*dž„ostiza izkoriščanje določenih gospodarskih Virov. Brezposelnost pomorščakov je odvisna Od pomanjkanja pristaniškega prometa in od krize trgovinske mornarice, Zato se postavlja vprašanje razširitve mednarodnih odnošajev na osnovi carinskih, tarifnih in drugih ukrepov, k,i bi jih bilo treba uresničiti, če se hočejo vrniti pristanišču nove oblike pomorske trgovine in hkrati dvigniti tržaške pomorske družbe z obnovitvijo njihovih tradicionalnih pomorskih prog in pristanišča IZ RIMA V TRST, DA BI GOLJUFAL TRŽAČANE Aretacija namišljenega zdravnika IU je izkeriščal eireške paralize Za ozdravitev bolne deklice je zahteval 100.000 lir Skonstruirana in fotografirana operacija v propagandne namene Lahko si predstavljate ve-matare H ima ftroka S.elje jm«t»re, kl ima pirosa i, oftoiko paralizo,f ko zdravnik reče: »Vas otrhk bo ozdravel*. Mati v tem primeru ne gleda na strošk* jn na jeni zdravnik pa ie jritoWp znghcev. .r* l čila. Gez nekaj dni se je Du- ,-.itala T preteklost in prihod- gheria vrnil m ji prinesel ------ - £3k“»s.irr $ novTh7 zdravil proti tej za- sumljivo, ker je imel zdravila vratni bolezni je Itpatljh sTkf-šev še večje. Toda poleg nesebičnih fn požrtvovalnih zdravnikov ter zpansjverukov, ki žrtvujejo vse svoje življe-' nje za to, da bi blažili bolečine trpečih, so tudi podleži, ki hočejo izkoristiti žalostne primere za svoje goljufije. Med take spada 23-letni Mauro Dugheria. ki je marca meseca prišel iz Rima v Trst, da bi tu na lahek način služil lepe denarje. Izdajal se je za zdravnika, celo specialista, in mu je šlo gladko, dokler ni padel v kašo, ki si jo je sam skuhal. Na komisariat policije v Ul. Universita je 7. t.m. prišla 34-1 etn a Celestina Sartoretto por. Corsi iz Ul. Combi 11 in povedala, kako jo je omenjeni »zdravnik« hotel opehariti. Njena 5-letna hčerka ima že 4 leta otroško paralizo. Nekega dne je prišel na njen tlom Bugheria, ki je trdil, da je zdravnik in celo asistent znanega italijanskega zdravnika Valdonija. Pregledal je hčerko in izjavil, da ima u-činkovito zdravilo, ki ga v Italiji še ne poznajo, Zdravljenja bi stalo 100.000 lir. Ma- ti je seveda pristala, namiš-lkjer im a Canzianijeva mno- 'heria se je opravičeval, češ la jč bUl zavoj ves. okrvavi zavita v stare časopise, Du- v gheri d* 'j' ljen. ker je moral nujno op.e-rirati* nekega bolnika kar v vlaku. Ni mu več zaupala in je zdravila nesla na pregled v npko lekarno, kjer so ji povedali, da so to običajne injekcije za okrevanje in da stanejo 1115 lir. Na podlagi te prijave so agenti javne varnosti poiskali nadobudnega »zdravnika« in ga začeli zasliševati. Dugheria je najprej trdil, da je vpisan na univerzi v Bologni fn da obiskuje četrti letnik medicine. Zasliševanj« so »e nadaljevala, med tem pa je policija izvedela, od kod in kako je Dugheria priromal v Trst. Dugheria je nato priznal, da je obiskoval le peto gimnazijo v Forliju in da je potem dobil službo kot bolničar v neki polikliniki v Rimu. Tam Je spoznal več študentov medicine, ki so ilegalno že ordinirali, in hiro-mantko Luigio Canzianijevo ter njenega moža, s katerima se je dogovoril, kako bodo goljufali lahkoverne ljudi in se , v, ta namčn preselili v Trsti, nost svojih' klientov ter vsem ja-ika. se Vge ..zdele,,,J»olj so si izmislili še nekaj, s pomočjo /leke bplni-rarke so v neki tržaški Kli-niki organizirali, ingficLezno o-peracijo in seveda tudi slikali »zdravnika«, kako učinkovito dperira bolnika, ki je trpel zaradi naduhe. Toda tak zdravnik mora imeti tudi svo.i avtomobil z zdravniško značko, ki vsem pade v oči, In res, ne bodi len. si je Dugheria kupil na obroke lep avto «Fiat 1100» z evidenčno tablico ROMA 100286. Policija je ugotovila, da je v Trstu padlo v mrežo lažnemu zdravniku pet oseb. Eno od teh je ta pretkani mojster tudi operiral. Kako je uspela operacija, se še ne ve. Dugheria je imel tudi blok za recepte s svojim naslovom in potrebne zdravniške pči-tikline. Avto in vse ostale stvari je policija zaplenila, Bugherio pa aretirala in ga prijavila sodnim oblastem. Na sodišču se bodo morali zagovarjati tudi Canzianijeva in njen mož ter bolničarka As-sunta Amati. ki je sodelova- ralne prevzgoje; zasilna stanovanja v mnogih primerih ne ustrezajo svojemu namenu; otroci potrebujejo večjo nego: oblike posredovanja so zastarele; občuti se pomanjkanje propagande za preventivno zdravljenje; strokovna prekvalifikacija invalidov in pohabljencev je nezadostna; premalo je iniciativ v prid kategorij pohabljencev itd. Dejstvo je, da je v Trstu okrog 3600 družin (s 8500 člani), ki živijo v bednem stanju in 5500-družin (s 13.200 člani) ki živijo v pomanjkanju. Na osnovi podrobnih preiskav je bilo izračunano, da potrebuje ena oseba mesečno za preživljanje najmanj 16.000 lir, dve osebi 28.000 lir in 3 osebe 37.000 lir. Iz teh ugotovitev sledi, da je v Trstu 13 odst. družin, ki ne dosežejo te javni. Za zaključek lahko ugotovimo, da sta brezposelnost in beda tesno povezani med se-boj. Kot smo že omenili, je za rešitev brezposelnosti potrebna ureditev delovnih pogojev. utrditev mednarodnih odnošajev, omejitev uvoza začasne delovne sile, izboljša-nje pogojev za vajence, iz-boljšanje specializacije mladih delavcev, racionalizacija javnih in zgsebnih podjetij gle-de_ proizvodnje, posredovanje državnih oblasti za preureditev nekaterih industrij, vzpostavitev pristaniškega prometa. industrializacija, naročila ladjedelnicam, valorizacijo naravnih dobrin itd. Skandinavski študenti včeraj odpotovali Včeraj opoldne so odpotovali iz Trsta proti Keki skandinavski študenti, ki so v preteklih dneh proučevali na Tržaški m položaj manjšin. Prebili bodo tri dni na Reki z jugoslovanskimi in dvema italijanskima študentoma. Predmetidebat bodo seveda manjšinski problemi. Z Reke bodo odpotovali gostje v Zagreb, kjer bodo proučevali sestavo in probleme jugoslovanskih narodov. Ob koncu obiska si bodo'Skandinavci ogledali severno slovensko mejo. Zadržali St bodo nekaj dni na Koroškem, nakar bodo odpotovali domov. V treh dneh bivanja v Trstu so se Skandinavci seznanili s položajem slovenske manjšine na Tržaškem. V ta namen so imeli razgovore z zastopniki akademskega kluba Jadran ter tribunalom tržaške univerze. Svpje vtise so dopolnili danes zjutraj med nevezanimi razgovori z zastopniki tržaških strank. Kratek postanek na Tržaškem seveda ni zadostoval gostom, da bi do potankorti proučili problem, vendar bodo na osnovi podatkov in literature, ki so jo dobili med svojim bivanjem, lahko dopolnili na svojih domovih začrtano sliko. Vodja skupine, reklor danskih manjšinskih šol v Nemčiji, je med drugim izjavil, da je njegov prvi zaključek ta, da so si problemi vseh manjšin v Evropi v mnogočem podobni. Podatki, katere je prejel na Tirolskem in Tržaškem, pogosto natanko sovpadajo s sliko, ki jo dobimo na ozemlju Schleswig Holsteina. To je izredno zanimiv zaključek, o katerem bodo razpravljali na bližnjem ustanovnem sestanku kongresa evropskih manjšin, ki bo v Kopenhagnu. dTraviatop na Gradu M Monroe. I . , , , . , Ponziana. 20.30; .»Največja Ut#* se shorai ne bi končata zen«, n. Haves. -Rojan. 20 30: »Primula ROMr* Kdor ni bil prav v tistem Juga«, J. Payne. času zunaj, niti ne bo verjel, Secolo. 20.30: »Jata bomb a. ie _R. deževalo! Pač B«9tftt dobro tisti tiao skoraj napolnili" gledališče na gradu ‘6S tretjem Hej, kar n'a tepem s' Trajalo je mogoče eno minuto, vendar dovolj, aa Jo mnogi že zaj medtem ko j predstavo nekaj igrata pianist Harris in kiiaT s asm rvW,»«»! ™; 1; EL amor prujo; 18.25 Bach: *r' V zadnjem dejanju pa so bili predvsem godbeniki tisti, ki so odšli, »čim se je spet pojavilo nekafj kapelj. Hudega tudi to pot ni bilo, le nekoliko dalj je trajalo. In got»vo bi se oppra. ne nadaljevala, če ne _ bi ijmjje, vztrajno zahtevali^ da se nadaljuje. Končno So se Vrtiilt godbenijci na svoja mesta, dirigent je gpet žamtihal 'lin gledalci so srečno dočakali tudi Traviabino smrt. Tudi včeraj je Leyla Gen-cer kot Traviata držala občinstvo v stalnem navdušenju. V četrtek bo premiera Puccinijeve opere »Tutandot«, ( OLEDAtl$ČA~) VERDI Pri gledališki blagajni se je začela prodaja vstopnic za premiero Puccinijeve opere »Turap-dbt«. ki bo jutri ob 21. uri. na gradu Sv. Justa. raziičnejšimi ukrepi; s spodbujanjem ustanovitve novih industrij, z državnimi denarnimi podporami, z javno koristnimi deli, s stimulacijo zasebne iniciative, z omilitvijo davčnega pritiska itd. Hkrati pa ne smemo pozabiti tudi na važnost ukrepa o ustanovitvi tržaške proste cone. Na področju javnih služb nimamo brezposelnosti. Nasprotno, zaposlitev na tem področju je odvečna in presega celo število zaposlenih v javnih službah v Rimu. To stanje predstavlja nezdrav položaj • in zakrinkano brezposelnost,, ki se takoj po prvih ukrepih zmanjšanja birokratskega aparata spremeni v dejansko brezposelnost. Na kreditnem, zavarovalnem in prometnem področju pa je položaj nekoliko boljši in se bo še izboljšal, če se bo gospodarsko politični položaj Trsta normaliziral in utrdil. Posebno pa ' so pHzadeti obrtništvb ter, mala in srednja industrija, ki so odvisni od velike industrije in ki je sedaj v krizi. V tem primeru bi bilo treba stremeti za popolno ali vsaj delno odtegnitvijo teh dejavnosti od velike industrije in preusmeriti njihovo delbvanje na samostojna tržišča, na nove širše iniciative. na bolj standardizirane proizvode. Obrtništvo pa si mora na vsak način ustvariti svojo tradicijo. Tudi ri-kolov, kmetijstvo in drobno domačo obrt se ne sme zapostavljati, prav tako ne turizem. Vse te dejavnosti niso bile do sedaj dovolj izkoriščene in smo prepričani, da bi njihovo načrtno izkoriščanje absorbiralo določeno število brezposelnih delavcev. Jasno je, da brezposelnosti ni moč odpraviti kar čez noč. Za odpravo brezposelnosti je potrebno podrobno in natančno delo. K temu položaju moramo dodati še žalosten pojav množičnega izseljevanja iz Trsta. To Izseljevanje povzroča ogromno škodo, Naj samo omenimo, da čezmorske dežele zahtevajo predvsem specializirane delavce ter da se izseljuje več^ zaposlenih kot brezposelnih delavcev. Okrog 18.000 brezposelnih oseb, med katerimi je mnogo družinskih glavarjev, predstavlja število, ki postavlja Trst na prvo mesto med ostalimi italijanskimi mesti. Statistika tudi ugotavlja, da porabi tržaška družina pov-, prečno 80:000 lir mesečno. Ge pomislimo, da delavec, družinski glavar, zasluži 40.000 lir mesečno, tedaj gornja številka ne odgovarja, dejanskemu stanju. Medtem ko se na osnovi statističnih podatkov ugotavlja, da se za vsakega družinskega člana porabi povprečno 20.000 lir mesečno, se v družini, kjer je ena oseba brezposelna, porabi 13.000 lir na osebo, kar predstavlja že veliko pomanjkanje. Položaj brezposelnih je težko opredeliti, ker imamo ljudi, ki živijo v popolni bedi in takšne, ki živijo v izobilju, kot na primer otroci premožnih družin, ki imajo pravico do samostojnega dela. Podpora brezposelnim pa ne deluje kot bi se pričakovalo. Dejavnost številnih ustanov ni koordinirana, ni racionalno organizirana itd. Medtem ko imamo številne osebe, ki dobivajo razne podpore, ne da bi imele potrebo, je mno- Na delu v oficirski menzi go takih, ki dobivajo malo ali pa ničesar. Tudi podporne IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Drago plačana lahkomiselnost Na kazenskem sodišču sta se morala včeraj zagovarjati 28-letni Giovanni Andreati-ni iz Ul. Pozzanghera 5 in 49-letna Giovanna Marini iz Istrske ulice. Andreatini je bil obtožen tatvine, Marinijeva pa, da je kupila ukradeno blago in da ni vknjižila nakupa. Andreatini je pred dobrim mesecem delal v stanovanju nekega svojega prijatelja in. ko je dokončal delo, ali med odmorom, je zagledal na hodniku kovinasto cev Mislil je, da ga nihče ne vidi, in ker, ima rad tujo imovino. je cev vzel in jo nesel prodat ,49-let-ni GidVanni Marini, ki kupuje in prodaja staro blago. Cev je bila vredna 400 lir, prodal pa jo je za 50 lir. Lastnik ga je videl, ko je nesel njegovo cev in da je ni več prinesel nazaj ter ga je zato prijavil policiji. Pri zasliševanju je Andreatini najprej tatvino tajil, trdil je, da mu je cev dal neki begunec, nato pa je priznal svojo krivdo. Zaslužil je komaj za malo pivo, moral pa bo drago plačati svojo lahkomiselnost. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev in t a dni zapora in plačilo 5.400 lir globe. Marinijeva je oproščena obtožbe, da je kupila ukradeno blago, plačati pa bo morala 1000 lir globe, ker ni vknjižila nakupa. O Občina javlja, da bo dne 20. t. m. zaključena razstava slikarja Silvia Pagana. ki razstavlja svoja dela v občinski umetniški galeriji. Tega dne ob 20. uri bo tudi Izžrebana slika, ki jo bo dobil eden izmed obiskovalcev razstave. DANES DOPOLDNE V LADJEDELNICI SV. JUSTft Splovitev nove motorne ladje s konstrukcijsko številko 44 k - - ir - - ■■ - r 11 —• | «-— ■ Na osvobojeno splovišče bodo postavili gredelj ladje s konstrukcijsko šjevijko 45 Il*tt$A. .ub ltUlLJUMia. v lad- se ji je in je nerodno padla. jeaelmci Sv. Justa splovili mo- Pri padcu si je zlomila gle- torno ladjo kii npsi konstrukcijsko sfevillto 44 in katero grade n* ■,račun ladjedelnice same. zato da ni" bilo treba odpustiti delavcev. . Gredelj te motorni ladje so postavili 19. decembra 1954 in bo dokončana do marca 1956. Ladja ima eledeče značilnosti; dolžina 77 m, največja širina 12 m, višina do glavnega mostu 5.75, maksimalni grez 5 m, brutto registrskih ton 2.450. Ladja je opremljena z motorjem tipa FIAT A 486 T, ki razvija 1.80Q HP na osi in bo omogočil brzino 12.8 milj na uro polno natovorjene ladje. Poleg tovora bo ladja lahko sprejela tudj 12 potnikov v šestih kabinah. Takoj po splovitvi bodo na osvobojeno splovišče št. 1 postavili gredelj ladje, ki nosi konstrukcijsko številko 45 in ki so jo začeli delati že 17. aprila. Ta ladja bo imela slične značilnosti kot zgoraj opisana in je njena splovitev predvidena v novembru, izročitev brodarju pa v marcu 1956. Na splovišče št. 3 pa bodo nato postavili gredelj motorne ladje št. 46, katero sta naročila Giuseppe Cesare in Lu ciano Occhetti iz Genove. Ladja bo imela 1250 ton. Nesreče na delu la pri organizaciji navidezne ! ustanove so pomanjkljive operacije v tržaški kliniki. I Občuti «e pomanjkanje mo- v Ul. Rossetti se je včeraj popoldne ponesrečila 42-letna Guština Vidic por. Ratin iz __________________ Ul. Costalunga 30. Spodrsnilo I kovlje,'Nicoii’ v "škednju.' ženj leve noge in so jo !66: »'Žorrov sijY«, W. Cbjari, D.. Scala, Arcobaleno. 16.30: »Haitski ri- bič*. J. Agar, R. Bosve, A»lra Rojan. 16.00: »Tolna starega mesta«, 1. Larfcčre. Capitol. 16.30: »Ljubezni nimam, toda. torta«. G. Lollobrigiida. Cristailo. 16.00: «Tri prepoyedar ne zgodbe«, F- Rossi Dragd. Mladoletnim najstrožč prčpoVe-dano Grattacielo. I6.0q; »Trije noi^i v vodometu« , Alabarda. l6.30: »Titnberiack«. S. Havden, V Ralston, /c l Aurora, 16.30: »Leta nasilja«. R-Bašehart, G.1 GTanafme, Mlsmi-letnim prepovedano. ’ i Armbnia. 16.00; »NevjhtCš, S- Pampamni, J. Gabin. Ariston. 16.00: »Krila v vetrn«, E VVilliams. Garibaldi. 15.30: »Angelitos ne- gros«, E Guiin. Ideale. 16.30: »Paradiž kapitana: Holla-bda«. Y. De Caric. |, lmpero. 16.00: »Kraljevo orožje«, E Flvnn, A. Neagli Italia. 16.30: »Tujčev« - r»ka», A. Vailli. -. :,ti S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 17.00: »Hočemo shujšati*, B Hope. Moderno. 16.00: «Očartjiva so- vražnica«, S, Pampan-ini. Savona. 16.00: «Sijajna šala«. C. Grant. Vlale. 16.00: »Zvoki ob zatonu*, R. Mllland. Vittorio Veneto- 16.30: «Plesala je eno samo ^poletje*, i D, J»- cobson. Azzurro. 16,00: «OtoSki uporniki«. J. VVajssmueller. SL amor brujo; 18.25 Bach: ** Cvetličnjak čarovnice Brdu!)?’ 18.40 ■ Kontrert pianista Sancin«: 19.00 Grieg: NorvefJ1 plesi Pb. 35; 19.15, Zdravniški YZ dež; 19.30 pestra glasba; Šport; 20.05 Schubert: ImiprotBT tu v AS-duru; 20.30 Sloveč** motivi- 20.50 Sehvvartz: Pa«J* brez besed: 21.00 Obl jubljen* J* žele utopistov, - «Sončna orr* va« Camipa-pelle; 21.13 Dftousg; kantata Izgubljeni sin: 21.53 jt beliuš: Finska, simfonični t>r* _ lev; 22.00 Iz slovenske knji**" nosti in umetno*«* Martin J*£ nikar: «Leteči Kranjec«, prvi OJ pis-a-nii .spo-mini slovenskega šp®". nika; 22.15 Arnič: Koncert violino ih o-rkester; 22.53 vet*' ni ples. H' II N T I. 11.00 Carlo Fruttčro: stotjt radijska igra: 12.00 Igra gO** na pihala: 13.00, 14.00.. 18.15 ** ročlta o etapi Millau-A^bi, Hro »»rake dirke po Franciji; lir Simfonični, koncert skladb trg; ških. skladat,etiev; 2l.0ft RflT“* VVagner: »Leteči HOlabflec*. ra v 3 dejanjih. ' e h «» r p. h Poročita v slovenščini: 8.3* 7.45, 13.30, 14i30.» 19.30, 23.29. . Hrvaška poročila: vsak dan 0 20.20. . Poročila v Italijanščini: 1-T ; 1Ž.30. 19.00. 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Al ledar - napoved !č»s* ,-ška napoved; 7.05 Glasba za bro jutro; 7,25 »Ti pripadal1 fjj ni«, poje Dean Martin; 7:30 * naš* žctjpi, j4.Q0 Od melodije F metodlje - vmes ob 14.10 «GWl bena kronika doma in po svetMJJ 14.45 Slovenske umetne pejf. pojeta žčnskt in moški z8;. »Svobode« »Varne pohištva ' Nove Gorice: 17.00 Glasba po **. ljah; 18.15 Od opere do oP*f.1 19.15 Spori; 20.00 Frankie Cifu igra za ples in razvedrilo; 2®-v) Zagorske narodne pesmi; Kulturni pregled: 21.10 «Lepi #1 ri časi« - melodije J. St-rau»J.' 21.30 Marička Žnidaršič: P*- o prijateljevih rokah; 22.00 J** - včeraj - danes - jutri (k'aSfii, na oddaja s komentarjem) 1 oddaja; 22 30 Plesna glasba. h i. u % ■<; i» ) ,i 4 327,1 m, 2*2,1 m, 212,4 » « Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12-JB| 15.00, 17.00 in 22.00. ‘j 12.00 Edvvard Grieg: Peer Grv simfonični suiti št. 1 in 13.10 Z glasbo v dobro, vou" 14.30 Za. .gospodinje; 14.40 k? pranistka Nada Zrimšek 15.15 Zeleh ste — posKflvnLa 16.00 "Utrinki iz literature - 3^1-Ribič: Tisti iz Jurjevega b 16.20 Popularne orkestralne- be; 16.40 Prenos reportaže *, "'J lesarske dirke »Po SloveniI' j Hrvaisk-i«; 18.10 Pisan spbfL. pesmi in plesov naših narodv 19 00 Zabavna glasba; 20.00 v. Bizet.: »Iskalci biserov«, oper* 3 dejanjih. ,1 FI KV 1381*1 A 17.30 Spored za otroke: »Ovijanje v mravljišču«; Rapsodija — večer glasbe. P*u in plesa. r h s Ul. sv Kran. čiska 120/11L tal. 37-338 sprejema in-sevate, mal« ofilase, osmrtnic« m orvte od 8. do 12.30 in od 18* i0 18. ur«. J. VVajssmueller. Marconi" 1 '1 ?<4hkd*lfc 4 tl no«. E Pa/ker,-1 "assimo, 16.30: «Otok ženske, za (atero 'so se- pulili«, A. Ne- jw»*r rr Novo cine. 16.00: »Laž«, Y, Sim son. Odeon, 16.00: «Tretji razred h-, c«ja». • »i Venezla. 16.00: «Skrfvno»t zaliva«. J., p AumorU. , Skedenj. 19.30; »Med mpžem 1« ženo«. Kino na Opčinah. lg.OOj «Niipfa, Antipodov«, W. Mature. POLETNI KINO Arena dei liori. 20.30: «Puccini», . G Ferzetti. Ariston. 20.15: «Krila V vetru«, E. VVilliams. Garibaldi. 20.30: «Apgelitoa ne-gros«, E. Guin. Od vcerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POIIUKE Dne 19,- julija t. 1. ge je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo J« 10 oseb, porok pa ie bilo 10. POROČILI SO SE: uradnik Benko Smundin in prodajalka O-dilla Gallanl, tesar Mario Sossi ln gospodinja Odinea Marussi, uradnik Romeo Rov el 11 in gospodinja Llvia Dambrosi, zidar Silvio Geretto ln delavka G tul 1 a Covaz, mehanik Cesare C*ss.ch in gospodinja Luisa Samorsola, kovač Federico Premru in gospodinja Jolanda Tian. uradnik Giova-nnj Valente in uradnica Maria Pesavento, mehanik Giuseppe Gulli in gospodinja Aure-lia Sepich, agent CP Gu-ido To-mich in gospodinja Maria Man-teo, modelist Alfredo Princi in gospodinja Bruna Budal. UMRLI SO: 68-let-ni Frančišek Terčon, 79-1 ut n a E-rminia Lang er por. VoMolina, 64-letni Melchlore Corelii, 64-1 etna Olga Jel avte por. Miot. 56-letna A pol Ioni a Mari-nuzzi por. Franzi, 62-letna Ame-lia Barsotti, 84-lrtni CaClo VVal-eher, 82-ietna Ginvan-na Raguseo vd. Raguse-o, 49-letna Alma Re-sta. 42-letna Irma Trevisan por I Stoppani, ADRIA EXPRESS TRST . Ulica Uicerone d , tel. 29-248 -----------O——! 1 Z L E T 1 12. - 17.8.1943 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE , OB MORJU. V HRIBIH' OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči ,. RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 3700 ikr-(v ceni so všteti zdravnisk' pregledi in. zdrnvstven* n ureditve)-. TTT T- I " Preskrba trgovskih, o*" vadnih, turističnih >“ tranzitnih vizumov l* JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listko* za avtobusne proge 11 TRSTA v VELDEN (Vrba) WOER-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC ‘ GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob TOLMEZZO - It A V A' SCLETTO, dnrvm °A' hodi ob 8.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah oh 7.30 CANAZE1 - ORTISEU v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo J? PRIMIERO, GORTINO-MOENO, MEHANO. GRADEZ - dnevni odh** dl ob 8.30 ,, MILAN - dnevni odhod' ob 21 GENOVA - v ponedel) kih. sredah in pet*1 ob 21 ,, COMO - CH1ASSO. o" hodi ob torkih, četr kih, sobotah in v oe(i ljah ob 21 ji UDINE - dnevni odbofl' ob 8.30, 7.30, 8.30 . BELLUNO - dnevni hodi ob 8.30 ,, TREVISO - dnevni hodi ob 8.30 Predlagal j^ 4 nove kmete, dva tanka iH dva avitma. Tanka ntj bi se premikala v kombiniranih potezih trdnjave In konja, letagi pa kot konj in tekač skupaj, j ^saKr Saltist tve, je »kra- ljevska, igra* byAfs s' svojimi kombinacijama, dober šahist pa tudi, ve, da so vst neštete Šahovske kombinacije da ’ konca prout*nfi ’ Šali je zelo’ na igra, Igrajo jo mipjort| ^Judi.'. V zadnjem tasu pa še ponovno pojavljajo vesti, naj bi šahovsko igijo »reorganizirali*. Ta za-hlecjt—iloni na dejstvu, da so' vse otvdfHve in' gjončnice tako obdelane. 24raan^e hinavcev, udob-^ krinka vseh podlostj, stra-ij Vi. tootzmov in požrešnosti •Krnskega kvalunkvizmn. n(1^atu°j krize je v teh dobro-- * ernih nasilnežih povzročil '*■ bolečine. Za trenuJdTe — n«J bo |e za trenutek — se ki do tristrankarske vlade, ,oCja* ^ *** odklonila podpore n dliL thogoče, da vv de■ ljf/rati ntepnili upreti izsi-Assolombarde in pu-komii',ala»°dtja izven vladne vam Pojauila se je ne- vtg^’ da bodo liberalci le-c*ntra ponovno razvili i—k- n*Qduisrtp dejavnost ali pri(ln **®bia uerlanto J- da bo *« bi pztrn •5|°U,‘ Tt'evi'-il°ni bi (tie 50 na tem, da tse sprej* ”onj,l5Cfl0u davčni zakon, Va4 h jr, **' začel z , uresničena-fefnl 'vo*caa načrta, liti bi *',ffbik'ra'' vetrolej bi od-jtJ 'l mednarodnemu karte-. l^,rnhotno; domovina je bi« •o V nevarnosti. Na tiso srečo litona Pan1Bni, Saragat m jfar iiol-n TeiiU> magnati tipa Ana S, Spadolini. Ansaldo in jQ, 1 Savarino so se mogli kol* uslužni usodi, ki nia doB- sttptssti italijanske »go-i ln vtndar ne bi bil nikoli ^flttj - ‘a mestu, kakor v tem b, pesimizem onega, ki ♦htiobvbii. ,lN' ^ai storiti*. Zn-ni8«ere,1 °*sla *quletd Pon >f bitro ^,le kliči vraga!) so d°Voijst ri>dovali. Njihovo za-. v° bo po vsej verjet- nosti zelo kratkotrajno. Segni-jpvg itiristfaifkarska. honficijp ponavlja napake in pomanjkljivosti Scelbove itiristran-ljurske, kopticiie, tqda j prevaro '-.ne bo mogla tt|<|p(Jeo|>i dolgoi eEvo grešnega kozla, ki 'J)T dolbfen/ dh se 'žrtvuje*, 'je rekel novi predsednik ministrskega sveta, preden s« je pd-dal h Gronchiju, da prejme dokončno tnandat za sestavo vlade, iz vsega bi še dalo sklepati, da je s tem izrazom Segni preroško označil duha svoje vlade. Scelba je bil zgradil svoj politični gradič izključno na domišljavosti in na izzivanju. Delal se je, kakor da ne vidi anahronizma v poskusu, da ponovno ožini formulo najslabšega degasperi-zrna v nepopravljivo drugačnem položaj« in z ljudmi, ki so znatno slabši od modela Izzival je notranja protislovja koalicije in vedno hujše nestrpnosti strank, ki so jo sestavljale. Igral je tako, da je stalno ponavljal iste postavke v prepričanju, de si ne bo nihče upal razkriti njegovega blufa. Segni — in to m« je vsekakor šteti v čast — se ne najavlja s stičnim temperamentom igralca. Zdi se, da je prvi, ki nima zaupanja v vladno barko, ki st mu jo je< posrečilo nekako skrpati s preveč zainteresirano pomočjo tajnika svoje stranke. On ve, da ni mogoče zbratiti hudiča z blagoslovljeno vodo in da so programi manj kot nič, kadar se je primorano uresničevati jih z onimi, ki imajo vso korist od tega, da ostanejo mrtva črka. Ne bo mogoče u-resničitt aprarne reforme z blagoslovom veleposestnikov, ki jih je treba razlastiti, in ni mogoče zaupati »odtegnitt>e» IRl tistipr, .ki so najeli stranke za to, da bi to preprečili. «Borza je optimistična» je zmagoslavno najavil *2i orrs, ko je bil Andreotti imenovan zn finančnega ministra: ‘bila pa bi pesimistična in nervozna, če bi bil potrjen Trernel-Ioni, In to prav gotovo n«_ iz simpatije ali antipatije d6 'tega ali onega. »Centrizems, ki je sedaj že povsem brez 'dsalie napčedne sposobnosti, je postal ponižujoča krinka za najbolj; nazadnjaško razredno politiko; Segni bo le notar zadnje melanholične faze tega procesa razkrajanjev > J(r niti ne bi moglo,..bitj.dru-gače, Sam,o nemoralni moralisti nepremičnosti ne oj>a?jio — ali deltjjo, fytfcor, da, p* bi opazili — da se je položaj spremenil. V ospredjg jjriba-jfijo nova vprašanja, ki zahtevajo nove ideje, pove ljudi in nove rešitve. Mednarodni položaj ni več tak, kakršen je kil v letih, ko se je bo neizbežno prišlo do -zkorajš- tjjega prehoda od hladne -k Vroči vojni, medtem ko se je v notranjem življenju ideološki maniheizem povsem pre- iivel. Ljudje ne verjamego tč tistim, ki se sklicujejo jeta načela, da bi prikrili . -oje svinjarije, protikomunisti so se preživeli, in z jo/tgt* jfcčimi madonami se dobi vedno manj glasov. Oblikuje te licva politična zavest in niv napor za prilagoditev, ki ga Aaže mladina, tako na sredih< kakor na ledijci. Politična desnica je na pol rtffbitg in. glD-■tpodarska desnica' se je Zna-.{la v položaju, da mora neposredno braniti svoje položa tako daje^vMkdo v stanju meriti globino j^jeriegaUegdi- prečitj,, da bo(do t. občutile, z zaostankom in s težavo vptiv' vseh sprememb, ki se perjav-khlg^. »iigtrji potrpežljivost (Iz «11 Mondos) ZAKON O KARTELIH V Tovarišu v spomin Kljub temu, da Je zadnje dni vreme lepo, se nad miramar-»kim gradom pojavijo tudi oblaki, ki dajo fotografu lepo priložnost, da preizkusi svojo umetniško sposobnost. Priznati moramo, da Je v tem primeru fotograf uspel f • i i cenah, ki jih industrija diktira tfJRJVfhi.' 'Zi tišTe. kf ne pozm-jb mehanizma iodobnega poslovanja in tržišča in jim pej tuja notranja organizacija in4 dustrij« ip gospodarstva ! vi splošnem, obkaafa pnčpričanje, (ja gi£ ’bu za visokd kvalitet* i)e pflfnzVdde,* da zbak, pod ka-i rim se prodajajo, predstajv-i l.ja jamst Vost. To i no povpri ne bi mo| dem tudi rte bi cja v te proizvodi za njihovo kako-jasnilo je narnenje-j emu potrošniku in reči, da ni v glav-rejeto. Rep je, i trditi niti te, imerih ne gre bre kakovosti, tb-j tu- sta lETUd tržišču. IRANA 12 DdŠEDANJE SKRAJNE Z Kljub tolikemu naj nižja življenjska raven iTALOSH Obsežni načrti za industrijsko emancipacijo dežele slone predvsem na sredstvih, ki jih dajejo naftna polja, čistilnice naf^e in seveda tujo pomoč - Domači kapital nima «razume vanj a» za Ko .«• je spor okrog vprašanja iranske nafte končal in je prišlo z mednarodnim konzor-, cijrm, ki je bil osnovan namestil Angloiranske petrolejske družbe, do sporazuma, je to iranski vladi dalo precejšnje možnosti, da poveča "vo-je dohodke irt určdi finance. Na osnovi teh dogodkov je vlada1 pričela izvajati drugi sederiletni gospodarski načrt. Načrt bi imel postaviti temelje za nadaljnji razvoj proizvodnih sli v deželi, zakaj I-ran, dasi po velikosti svojega ozemlja in številu prebivalstva med tremi največjimi državami Srednjega vzhoda, je še danes zelo zaostal in nerazvit. Kaven širokih ljudskih množic in povprečni nacionalni dohodek sta gelo nizka, a glede povprečne porabe kalorij na glavo prebivalca zavzema Iran med deželami svoje- JjgLJUGOSLOVANSKI FILMSKI FESTl^Al ZAKLJUČEK Ta nagradidodeljena serju /Trenutkov odločitve» ^ ^jboljšo moško vlogo je bil nagrajen Stane Sever, za najboljšo žen-0 vfogo pa T. Markovič za njeno Smiljo v f\ln\u t Deklica in hrast» jugoslovanskem *oin „Cm 4e*tit>alu ti Pulju č*Mcu IaI* njegovem za-• “o * * “ * predvidenem pro- ffaniu h čuti 1 se bil moral kon- dt nčdeljo 17. 1. m., to- 1,^ >Plošno zahtevo je Hl^^nn še. za dva dni. bi ,lu pa je bit urad- Do n0či1iek ir- v tiedetjo Ta^gkitiUiijo za- s‘ri/ll,I, rc*ulfajoti^l in oceni P Dii? , ‘np^<’Ilb ■ zlečer so% ^ipret areni Predvaittl' Hlitie ■ trx dokumentarne iihoe,i„ln na*o kot zadnjega kJ Slov^ko-norJefki 'him’ »a f ,Vu P°t». Zanimanje za 3e *>il° veliko, s* j 1,0 iaradi polemike, ki Tazvnela ob prepovedi ^tiuM”0"’0 te°a f‘lma na 2«u v Cannesu, ko je fal0 “ Nemčija protesli-Afe*!-f da ie film žalitev l j f> i? «* j, *ato ni čudno, da 0l'<«lce„ °-,eni Zbral° ,ilM0 "Op,- ■ kx m jo popol- je -, napolni!,. Občinstvo bje«, 7,1 spreIelo z navduše-"jakt' tU^ Sionski strokov-Br«(l„i>a so takoj ob koncu reil]o JUnia zelo pohvalili Zakiji!0ro *n scenarij. Po Rre^ i<; ,u Predstave so se ju80j( oi)6',istuom pojavili c, °u°n«lci igralci, nosil-•ugj vn'h vlog v filmu in tVl| n|SCc scenarija Norve-«tu0 !aurd Eioenso. Občtn-* 6 u,Het,l,ke nagradilo Ploskanjem in s 0 Priznanje njihovc- ‘«ni jez nJu s etn‘jkemu ustvarja-*. ° je bil, kot smo zaključen uradni f^>kt^0a jugoslovanskega Jk ??. 1est,vdllty ponoči ""tiske " V don,u Jugoslo-Sfbv„ v°jhe mornarice po-^OgL^iost v zvezi s S'\valsko>'l° ,ocen žirije. Fe-' 'Slinil- u j° so thorili u-ka sNin e°oraiskeoa tedni* Ur«dnil- * Adan‘ovjč, glavni riika ** *aOrebškeoa «Vjes- *iie‘ dire^tnfitiU>, Fadil Hn' "Jižeunii. ?:”‘ro Kladami, 'U.Nanlco Marinko-'**novČ*V«& Ta,lasne • fleneralni taj- ni k Združenja ifilmsKtn proizvajalcev Jugoslavije Jo- j tmn Ružič, filmskih ktitik »Borbe* Arso Stefanovič in j direktor radia Zagreb Ivan Sibl. Svečam razdelili nagrad sta prisostvovala tljdi , predsednik republike l Josip Broz Tito in preefcednik zvezne ljudske skfjflčine flfoša Fijade. Nagrade, ki jih je razpisal tednik fVjesnik u srije-du», je oficialna festivalska žirija razdelila takole: za najbdljšo režijo umetniškega filma veliko nag ra- j do »Arena* v znesku 300.000 ' dinarjev in zlato medaljo “_F).ttiiUŠišli. jCupu ra., reždjo-filma »Trenutki odločitve»; za najboljšo režijo dokumentarnega filma nagrado »Arena* 100.000 dinarjev Antu Babaju za film »En dati na Reki*; za režijska delo pri filmu norveško-jugoslovanske koprodukcije «Krvava pot* zlato medaljo »Arena* Ra-došu Novakoviču; za najboljši scenarij nagrado »Arena* ldO-OOO dinarjev in zlato medaljo Slavku Janeskemu za Jilr/i »Volčja noč*; za najboljšega snemalca nagrado »Arena* 100.000 dinarjev in zlato medaljo Franu Vodopivcu za film »Deklica in hrast*; z« najboljšo vlogo nagrado »Arena* 100.000 dinarjev in zfpto medaljo Stanetu Severju za vlogo zdravnika v filmu »Trenutki odločitve* ter Tamari Markovič za vlogg Smilje v filmu «Deklica in hrast*, diplomo »Arena* pa Stanetu Potokarju za vlogo Tomšiča v, filmu »Trenutki odločitve*; za najboljšo glasbo rflato medaljo »Arena* Bojanu A-damtču za glasbo v filmu »Onadva*; , za filmsko reportažo diplomo »Arena* Otu Denešu in Nenadu Jovičiču za reportažo o Burmi »Odprta srca*. « * * V. antičnem mestu Stobi ob izlivu Crne reke v Var-kar so v teku obsežna arheološka izkopavanja. Ta dela, ki jih Vodi arheološki mti-tej iz Skoplja so nadaljevanje del, ki so jih prekinili pred 14. leti. Računa se, da bodo dela, ki so jih začeti 7. junija letos, trajala do .15. oktobra in da bodo J lata več noyih predmetov a prd*fčeb«nje tega ' antičnega središča, ki je imelo v itari zgodovini važen trgov-ški in strateški položaj. Strokovnjaki v Stobi~sedcf dokončujejo izkopavanje bazilike Janeza Krstnika. Rti dosedanjih izkopavanjih so zasledili različna obdobja v gradnji tega objekta in u-gotOvili, da je starejša e-noladijska zgradba služita kot osrednja ladja za poznejšo troladijsko baziliko. S poznejšim dograjevanjem cksonarteksa in krstilnika je bazilika dobila svojo sedanjo obliko. Leta 1916 so v tem svetovno znanem rimskem in zgodnjem bizantinskem središču odkrili dve baziliki, v obdobju med 1924 in 1941 pa so oakopah celo središče zgodnje bizantinskega mesta iz 3. in 6. stoletja. Pri teh odkopavanjih so našli mnogo fresk, mozaj kov in drugih predpietov stare skulpture. Zelo primeren strateški položaj Stobija so Francozi v času prve svetovne vojne izkoristili tako, da so po teh antičnih trdnjavah kopali svoje obrambne rove. Prostor, ki je bil obdan z bizantinskimi mestnimi zidovi je ■razmeroma majhen, saj meri komaj 500 m v dolžino ln kiiečjemu 400 m p širino. Računa se; da bodo dela pri odkopavanju teh ,zgodovinskih ostankov trajala okoli 10 let. Direktor skopskega arheološkega muzeja profesor Dlmče Koca je izjavil, da se bodo prihodnje leto vsa ,dela osredotočila na izkopavanje sto-bijskega gledališče. ga področja zadnje mesto. Iran je poljedelska dežela Malo manj od polovice ozemlja sestavljajo puščave, na pdl puščave in planinski predeli, toda to ni razlog njegove zaostalosti. Egipt ima n- pr. še manjšo površino, od te je 95 odst. puščave, število prebivalstva je približno enako in vendar je nacionalni dohodek na vsakega prebivalca višji. V poljedelstvu M -odboji v poljedelstvu. Za izvedbo drugega sedemletnega načrta bi bilri potrebnih' 700 mfHjo-nbv dolarjev. Glavni <181 *teh sredstev^ je. zagotpyljen z vso-t°. k(i jp ,irapi.ka. vjada pije.ja-iTa. od, petrolejskega .konzorcija. jrant jippjgui% ijdi;te4 družbe na ragun eksploaiačjje nafta 400 yiilijonoy (JoJarjevj * ha , adj#iJVsW:athfmh. stroškov,.koijaurcija ,120 mil\-joa°y, Na ,oqti;aij|je posojilo zii mogpče ž^ičungtj, Iranci k' razpolagajo s finančnimi šreristbi, za■ takšna'poKojilil r.e kažejo zanimanja. Zdi se,‘ da država pri privatnem., kapitalu ne uživa, iratno preveč zaupanj«. Vlada . lažuna na , po sojilp Mednarodne banke in na .ftopnič i£DA ia Velike .Bri-tandgen Zravep tega. se gaudi, da bi pritegnila v iransko gospodarstvo inozemski 'privatni kapi^4 kar je poidarjl tudi šah ob javojinfc citava-M, \irt kraljg^flizt^k^^m kAnjU*'lakfcB&ftih --odHošov se: fu..čuditi. da je dgiala v .Jaki zaostalosti. Toda iranskim veleposestnikom niti v glavo ae pade, da bi se to moglo kalto spremeniti in zato se z vsemi sredstvi upirajo izvedbi agrarne reforme. n4n;'- * M *»<č| H-4odot> z znakom*. Ta vloga je mnogo širša, da sploh n« govorimo o ključnih surovinah; o premogu, železu in jeklu, nafti, kovinah itd. Z namenom, da »svetujejo«, da dajejo »mišljenja*, »priporočila*. »opozorila* in podobno, vplivajo strokovne organizacije v industriji in trgovini na svoje člane, da ne vrše medsebojne diskriminacije glede cen, pogojev prodaje in podobno, da s* drže določenega »reda* itd. Učinkovitost te prakse omogoča vi.-oko stopnjo konienlracije. prevladujoči položaj vodilnih podjetij znotraj poedinih industrijskih panog in trgovskih vej. Zveze in združenja s* pojavljajo kot či-ki ureja jo pdnpse »e d jfrrtzax.Tfl Vj^dven acJjah. dSk-py> po ^ebi^je; razumljivo, da J. niihov* vloga v taki mfn>. i dela ne omejuj* 1* na notranje tržišče; njihova aičelja zajema prav tako izvozne in uvozne posle. Konec koncev se ta praksa odraža na življenjski ravni, na realnih mezdah nemških delavcev, a to je posebno vprašanje. Kot taka. je ta praksa tudi predmet borbe nemških sindikatov. To niso karteli v klasični obliki. Toda s stališča omejevanja kčnkurence ip j^lati njene šR Večje zaOstTltVe' v odnosih med panogami pa tudi znotraj panog samih, kakor tudi na zunanjih tržiščih, vsebujejo te oblike sporazuma v okviru1 strokovnih organizacij najbolj drastične elemente kartelske prakse, razvite ha mnogo višji ravni. V luči t* in take prakse se mor* upravičeno trditi — in to mišljenje se sliši tudi v Zapadni Nemčiji — da je nemška industrija že sedaj v veliki meri kartelirana, da se je ta proces izvršil v relativno kratkem času in v novih oblikah, ne glede na to, do je »e v veljavi okupacijski zakon o prepovedi kartelov, oziroma o zapleteni proceduri njihove izjemne odobritve, da je zaradi teh predpisov danes regi-strirad ihmimilno Število kartelov, na temelju česar bi »e dalo trditi, da v Nemčiji ne obstajajo karteli in da je zakon o dekartelizaciji izvrši! svojo nalogo! Te prakse ne zadev« predlagani zakon proti omejevanju konkurence. Kljub temu pa ga zvez« nemške industrije ne sprejema. Zakaj? Zato, ker zanjo ni bistveno, ali bodo karteli načelno prepovedani ali dovoljeni; bistveni so členi zakona, ki vzpostavljajo poseben Bržavni” o^arNža kartele. Ja temu organu dodeljujejo pri*. vico nadzorstva, pravico ;ne resoMSud da je poteklo . ujr fantu, ki je bil do- in plemenit kot je dobro tn plemenito življenje samo, Hugo rifgMotz je zadela svojce, i t&č manj prijatelje i« zn mi*e. ki so ga zaradi njemu Uutm: unrenosu in dobrosrčnosti imeli močno radi. A teh je mnogo, skoraj vsi, ki so ga poznali in so znali ceniti ptistne vrednote njegovega zitačitfč, umerjenost navad, njegopo bistroumno in tremo giedimje nh svet in življenje, prostodušno segavos t, ki je oznanjala veder optimizem tn toploto srca. Odšel je za vedno, star komaj devetindvajset let, sloki, lepi fant, ki je bil njegov o-stro klesani obraz s svetlimi očnri, smejočimi se izpod od sonca ožganega čela, tako u-men iti razmišljajoč, da si nehote začel tehtati besede, ko si pprtčo tijepa začel govoriti. Odšel je prezgodaj, žetev krivične in nesmotrne u-sode, ki vselej ubira med najlepšimi, najmočnejšimi, najboljšimi. Res, bilo je v Nmku Rebuli nekaj, kar ga je močno razlikovalo od njegovih vrstnikov. Bil je nadpovprečen fant »stajam tudi dive v nobijanju zlorab. Od> od ob. u med britev in Slinkovitost teh di*. ločb sta odvisni od odnosa litičnih sil. In_tg politične t le" bi~utegn ile biti take, da bi vztrajale na precizni in do-sledili uporabi zakona. Zato je s stališča industrijskih krogov mnogo bolje biti na splos-nfV«* ‘tdkegl zUljpdi. ne glede na to, v kakšni meri bi ta zakon bil liberalen. Tu ima-isniltgi zgkaBse dela*na se bdArilv tega jla-ložUT|jp(fa*njujq vo, A leta, odkar je bil zakonski o-snutek pj-*^o^eh in da ie sp* daj hi gotovo, Če bo sprejet. Tako postane razumljivo tudi sdališče ministra za gospodarstvo,* ki mor* —t neodvisno od obstoječe kartelske prakse in ne da' bi »e dotaknil njenega bistva 1 i-*- kljub vsemu zastopati in braniti š$oj* »liberalistično* stališče in poslušati, kako' ga v krogih zveze nemške industrije imenujejo »frei-burškega dogmatika*. (Iz »Mednarodne politike*) LOVCI NA BISERE SE EMANCIPIRAJO Lovci na bisere v Perzijskem zaliv*! ae. etpancipirajo. Dočan so se nekoč »puščali v globino tako„ ds p a i eno roko tiščali po« z drugo pa loviti školjke, so »i sedaj omislili posebno napravb,' ' s k-efero si zaprejo nos Ih tako tpCoBliJo obe roki, da laže vršijo svoje nagx>rno delo. Tl potapljači »e spuščajo tudi po 30 gli 40 m v globino, kar p«, Je za njih pogostoma usodno, ker jim v tej globini zaradi prftieica poti bobentek. tako vo svojem značaju in hiatrplim nosti kot. po vrednosti lubjih stremljenj in na-zorov, ki jim je bil zvest in m od iijth odstopal. Tn sem mogel 'jigštovitli vsakokrat, ko sevi stopil z njim v pogovor. Žiikaj po svoji preprosti obliki sicer skope besede, so bile izpolnjene z nenavadno privlačnostjo, a ta je izhajala iz skromnosti in ekostap-nosti, s katerima je iznašal svoje domala vedno dobro premišljene, svobodne, samonikle misli. Kljub svoji mladosti poln neke življenjske modrosti, izkušen in hkrati neka m otroško tiepokuarjen, visok, malce upognjen od napornega dela. se mi je vedno zdel kot najlepši primer našega mladega rodu, ki ga še vedno izpolnjujeta žlahtna vsebina tradicij ter jasen in drzuo uperjen pogled v bodočnost. v te u svojega mnogo prekratkega življenja je Ninko izkusil domala vse, kar je v tako kratkem času mogoče izkusiti. Ponižanje in krivico v polni men: kot reven kmečki sin, kot mezdni garač, kot pripadnt..■ ljudstva, ki so ga zaradi njegove majhnosti obsodili na hlapčevanje in pogin. Zato je bil v njem velik in neprikrit ponos kadarkoli je slekel pogovor n partizanstvu in je začel pripovedovati, kako je s prekomorsko brigado odšel v Jugoslavijo, da bi se tam boril za svobodo svojega naroda. Bil je skromen, velikih besed ni ljubil in izogibal se je opisovanju samo svojih osebnih doživljajev. Rad je govoril bolj nasplošno, obujal spomine samo na resnično bistvene dogodke in dejanja, a njihove takratne učinke je. vedno skušal povezati s posledicami, ki jih opažamo v svetu danes. Smatral je za posebno srečo, da je bil osebno prisoten v velikem zgodovinskem dogajanju, da se ni izognil dolžnosti. Udeležbo v osvobodilnem boju je smatral za Veliko tu dragoceno izkušnjo, ki je zanj poleg drugega pomenila tudi del njegova o-sebne časti. Lepo ie bilo z Ninkom razpravljati o tem in še o marsičem. Lepo in nenavadno ga je.bijp. poslušatit preprostega kmeskega fanta, delavca s trdimi, ožganimi rokami, kako fr menit o tem ali rinem političnem dogodku, ali v čem bi po njegovem morala biti vloga in naloga umetnosti, kgko si ie treba razlngat.i stanje in psihologijo v tukajšnjih delavskih vrstah itd. itd. Vedno je o vsem govoril z veliko prizadetostjo, toda stvarno, na osnovi razunia, z njemu lastno preprostostjo in poUenosjio, V bisUni ie bil občutljiv in nemiren duh, poln najrazličnejših vprašanj, ki je nanje terjal oif|orora. ’ves napet od rWw ™ potne.be. da še kaj jftvt. )ja še ktj vidi in za popade. Ne jfbhtep po denarju, niti navadna želja po pustolovščinah in .cenenih prigodah, ampak- prav ta nemima želja m potreba po spoznanju sveta in ljudi ga je napotila v daljno Avstralijo, od koder ga ne bo v«č nazaj. «Gaem, da vidim še kaj sveta, kar ne more škoditi, potem se pa urnem*, je x na-smehom govoril, ko se. je poslavljal. Dragi Ninko, odšel si res. a vrnil se ne bo-vec! Odšel si poln lepih san j »n dobrih načrtov, toda neizprosna usode, ki si se ji ognil kot borec prekomorske brigade, ko si komaj sedemnajstleten po zrelem premisleku it-lozil svoje mlado življenje za naso skupno veliko stvar, ta strašna in neizprosna usoda ki bi v takratnih okoliščinoh b,l„ le nekam bolj razumljiva in manj boleča, te je zadela zdaj ko je bilo vse življenje pred tabo m si jo najmanj pričakoval. Zato je naše žalovanje za tabo tčm večje, a pozabili te, Ninko, ne bomo, ker Sl bil dober in plemenit ’fant vreden in pošten sin svojega ljudstva, ki si pa nadvse spoštoval in ljubil. Da bi ti zemlja v daljni Avstraliji ne bila pretežka, to ti t.elimo vsi ki »irto t* poznali. D r — 4 — «0. juttU 18» GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK VAl OdČfl PROTESTOV ZARADI NIMOUHČIII POSTOPKOV IlOUCTV V EMU PMU R; ninali eljslifi SAN IR m ii [pla čati delavcem proizvodne nagrade Razen tega skuša preprečiti volitve nove notranje komisije v podjetju - Suspendirani delavci Iz CROA v Tržiču ponovno demonstrirali po goriških ulicah Delegacija delavcev opekarne «Rizzatto» iz Zagraja pri prefektu in na uradu za delo - Včeraj in danes volitve v notranjo komisijo v podgorski piedilnici Zaradi nedemokratičnih u-krepov ravnateljstva livarne SAFOG v Gorici ata bila včeraj pred podjetjem dve protestni zborovanji, ki ju je organizirala goriaka Delavska Ibomica. Tajnik Delavske ibornice je številnim zbranim delavcem govoril o potrebi e-notne akcije v SAFOG proti nastopu ravnateljstva, ki je apravilo v težaven položaj vse zaposlene. Ze prejšnji teden se je sestal v Gorici izvršni odbor goriške sekcije FlOM; člani so razpravljali o nastalem položaju v SAFOG, ki kaže vedno bolj na kršitev demokratičnih in po ustavi zagotovljenih pravic delavskemu razredu. Ravnateljstvo SAFOG je namreč obvestilo notranjo komisijo, da uslužbencem ne bo izplačalo proizvodne nagrade, češ da nima na razpolago denarja. Razen tega je ravnateljstvo brez dogovora z notranjo komisijo in kljub državnemu sporazumu o poenotenju plač že klasificiralo akordno delo uslužbencev. Po- sameznim delavcem je poslalo tudi zahtevo po večji storilnosti in storilo vse, da se zakasnijo volitve notranje komisije v SAFOG. Nadalje se je ravnateljstvo pogajalo le z delom članov notranje komisije, da bi s tem zmanjšalo moč i.n vpliv tega organa v akciji za ureditev vseh perečih vprašanj delavcev v livarni. Izvršni odbor FlOM je sklenil pozvati vse sindikalne organizacije, naj zahtevajo od ravnateljstva SAFOG takojšnje izplačilo proizvodnih nagrad zaposlenim, in to do letnih počitnic, istočasno pa mora ravnateljstvo tudi pravilno urediti vprašanje a-kordnega dela, dovoliti čimprejšnje volitve notranje komisije ter se sporazumeti s predstavniki delavcev o novem notranjem pravilniku. Položaj v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču je še vedno neizpremenjen kljub visokemu številu naročil, ki bodo zagotovila delo vsem uslužbenim vsaj za ne- OBLJUBLJENO GOSTOVANJE SNG IZ TRSTA BO SE TA TEDEN nPRIMORSKE ZDRAHE" V STANDREŽU na prostem v soboto in nedeljo zvečer Ko so si pred dobrimi štirinajstimi dnevi številni Goričani ogledali prvo predstavo »Primorskih zdraha v Trstu, »c bili tako navdušeni nad izvedbo in sceno, da so zaželeli, da SNG čimprej nastopi z isto komedijo tudi na Goriškem. Znana je velika ljubezen goriških Slovencev do odrske umetnosti in ni je premiere SNG v Trstu, da si je ne bi ogledali tudi Goričani. Posredovati pa to umetnost našemu prebivalstvu v središču pokrajine, to je bila želja vseh, posebno po dolgih letih molka, ko je SNG zadnjič nastopilo v Ljudskem domu v Gorici. O Goldonijevi komediji, ki Jo je za Slovence ponašil dr. Mirko Rupel, ni potrebno posebej pisati. Okusna scena, ki sta jo pripravila Jože Cesar in inž- Viktor Molka in ki ponazarja primorsko vas v starih časih, je dala posebno draž komediji. Vsi od prvega pa do poslednjega igralca so ob vodstvu režiserja Jožeta Babiča in Modesta Sancina odigrali svoje vloge, kot so najbolje mogli Uprizoritev « Primorskih zdrah* na prostem v Standre-iu bo v soboto in nedeljo zvečer prav gotovo privabila prebivalstvo Brd, Krasa in ostale Goriške. Nihče ne bo hotel zamuditi lepe prilike, da sliši domačo govorico v komediji, ki je nepozabna. Prva predstava bo v soboto 23. t. m. ob 21. uri na dvorišču Konsumne gostilne v Standrezu. druga predstava pa v nedeljo zvečer ob istem času. Glede vstopnic, bomo sporočili pozneje. OPOZORILO Goriška kvestura obvešča prebivalstvo, da je podjetje Marega z včerajšnjim dnem začelo minirati zemljišče na der-ni strani Soče v bližini kraja, imenovanega »Pri šin- tarju*. Mine bodo razstreljevali vsak dan od 11. do 12. in od Id. do 17. ure vse do 31. t. m. Omenjena dela so v zvezi z odločitvijo ustanove «Tre Ve-nezie*, da n« svojem zemljišču postavi posebne namakalne naprave. Tri nove občine v okviru občine Kapriva Podtajnik notranjega ministrstva senator Bisori je gori-Akega poslanca Baresija obvestil o skorajšnji objavi v Uradnem listu predsedniškega ukrepa o razdelitvi občine Kapriva na štiri nove občine. Namesto dosedanje obširne občine bomo imeli občine * sedežem v Moši. v San Lorenzu in v Moram, Prebivalstvu omenjenih občin je ukrep predsednika republike pozdra-z zadovoljstvom. vilo DE7.URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ulica Kabatta 18 - tel. 21-24. K I M O CORSO. 16.30' »Smeh, smeh. smeh*, C. Dapporto in T. Scotti. VERDI. 17.00: »Madame But-terfly», K. Vakigusa in N. Filaču ridi. CENTRALE. 17.00: .Vsako leto eno dekle*. R. Cummings in J. Gaulfield. V1TTORIA. 17.00: »Zadnja tarča*, J. Ireland. MODERNO. 17.00: »Crne oči Londona*. kaj časa. Ravnateljstvo CRDA namreč še vedno ni sprejelo na delo 1200 suspendiranih delavcev. Zaradi tega so prizadeti delavci v ponedeljek dopoldne zopet demonstrirali po goriških ulicah, iz Tržiča so se pripeljali v središče pokrajine na kolesih in se kasneje ustavili pred podgorsko predilnico, kjer je predstavnik FlOM delavstvu predilnice obrazložil položaj njihovih tovarišev v CRDA. Oblasti bi morale napraviti potrebne korake, da bi se suspendirani delavci lahko čimprej vrnili na delo. 7,nano je namreč, da se že tako slabo gospodarsko stanje goriške pokrajine slabša prav zaradi vedno manjšega števila zaposlenih. V CliDA je zaposlenih mnogo delavcev, ki prebivajo po raznih krajih goriške pokrajine in se zatorej njihovo finančno stanje odraža tudi na gospodarstvu posameznih krajev. Pred časom so se tudi v So-vodnjah začasno odpuščeni delavci iz ladjedelnice oglasili pri županu in ga zaprosili. naj občinski svet podpre njihovo akcijo za ponovno zaposlitev. Prav tako se je tudi v Komansu sestala sekcija KD, ki je proučila težav položaj, ki je nastal zaradi začasnega odpusta številnih delavcev iz Romansa, zaposlenih v CRDA. * * • V ponedeljek dopoldne je prišlo v Gorici tudi približno ♦0 delavcev opekarne »Rizzat-to» iz. Zagraja, ki so mirno demonstrirali po ulicah. Njihova delegacija je odšla tudi na urad za delo, na urad za socialno skrbstvo in na prefekturo, kjer je obrazložila položaj, ki je nastal potem ko lastnik opekarne in izplačal delavcem mezd. Podobno se je dogajalo že prejšnja leta. toda delavci letos niso hoteli več molčati in so sklenili stavkati dokler lastnik Jtodjetja ne bi izpolnil svoje dolžnosti. Končno je prišlo do razgovora ravnatelja pokrajinskega urada za delo z Rizzat-tom, ki je pristal, da delavcem izplača zasluženi mezdo. Po uspeh akciji so se delavci opekarne vrnili včeraj na delo. * * • Včeraj in danes so v podgorski predilnici volitve v notranje komisije. Vloženi sta bili dve kandidatni listi. Udeležba volivcev je bila velika, vendar bomo dokončne rezultate objavili lahko šele jutri. XII, ETAPA KROŽNE DIRKE PO FRANCIJI FANTINI PRVI ITALIJAN z etapno imago na letošnjem Touru Švicarji brez Kttblerjn, ki ni atartal, in Clerieija, ki je »(Utopil - Kolland ie vedno prvi v aploitii klasifikaciji VENTOUX 1*C. 1912m tako j« bilo v XI. etapi... SEREYEREDE 3*0302 m MINIEft 2rQ. I270m. brez spanja. Včerajšnja etapa ga je prehudo zdelala. Švicarsko moštvo pa je sploh prizadeto. saj je v današnji etapi odstopil se kapetan tega moštva Clerici. Današnja etapa je bila dolga 240 km in imela je tudi dva gorska cilja v višini 1270 in 1302 m. Ze v začetku etape prevzemata iniciativo Sta-blinski in J. Bobet, toda kmalu se jima pridruži večja skupina. v kateri sta tudi Fantini in Benedetti. Glavna skupina precej zaostane in položaj se bistveno ne spremeni, kajti med prednjimi ni takih, ki bi ogrožali prve v splošni klasifikaciji. Proti cilju privozi skupina, v kateri se izkaže Italijan Fantini kot najhitrejši in tako pribori prvo e •>#•#<• • rAv Po treh ne prav lahkih etapah, ko j« dirkače zlasti mučila huda vročina, se je prilegel včerajšnji počitek v Bovcu, od koder bodo danes nadaljevali vožnjo čez Vršič do Kranjske gore (poletapa) nato pa še do Ljubljane V naslednjih dneh bo pot vodil« se do Maribora. Zagreba, Slavonskega Broda in Beograda. Janc /taOnčinah predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: v>?:-H-'-'*-* V.V7 • Rian .. rw*<*. TiCHMlCOUM NIMFA ANTIPODOV Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. SSS5 gi Ul 1* ji g' »1 H V, 6, hi st Jr V T* hi 'h 'Hi VS bi »c »t JladimirJJartoh MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 36. Drugo poglavje« V CIRIl-METODOVI SOLI ■ UČITELJ ADAMIČ • KOVA KATASTROFA In drugič, da ga takrat, ko je Godlmovo »2-ivenje,.,* izšlo, niso vzeli njegovi sodobniki in rojaki kot zgodovinski dokument ali vsaj kot pogumno in bolj ali manj iskreno samo-lzpoved. a kam 11 kot zgodovinsko dejanje, marveč so v njem videli samo nesramen obrekovalni pamflet na npšo okoliško mizeirljo in na še živeče ljudi. Njegovi potomci In nasledniki smo mu danes hvaležni, da nam je s svojim dejanjem ohranil vsaj to, kar nam je, ker bi danes kljub takratnemu obilemu venčanju in samohvalisanju, češ ko bi Jaz to napisal, bi bilo vse nekaj drugega, ne imeli nobenega avtentičnega pričevanja, kako Je v prvi polovici prejšnjega stoletja živel naš okoli-čanski Slovenec. fBP 75. Neki simpatični profesor mi Je nekoč rekel; «Ja, ko bi Imel Jaz casa, ko bi ne imel te preklete tlake s šolo, kaj in koliko bi jaz vsega ne naptoal; ti in drugi pisuni bi se čudili in bi vas bilo sram!* Nakar sem mu jaz odvrnil: »Kako rad in s kakšno vnemo bi jaz poučeval, ko bi ne bilo te preklete tlake s peresom; bil bi tak pedagog, da bi se lahko pred in&no vsi vi profoksi poskrili. Toda žal nimam časa, da bi se ukvarjal s pedagogijo.* *Der Schuster bleibe bei seinem Lelsten*. »čevljar naj se drži svojega dreta*, veli »tar pregovor. Vsak poklic je težak in vsako delo zasluži svoje plačilo. Neki poklic, neko delo 3ta bolj anonimna, drugi poklic in drugo delo sta bolj izpostavljena javnosti, torej tudi kritiki. Kdor deluj« javno to veruje v avoj poklic, v tvojo poslanstvo. Je dolžan vztrajati, pa čeprav bi letele vanj strele od vseh strani. Ni nam treba iskati daleč naokrog, da spoznamo, kako malo razumna in pristojna Je sodba sodobnikov o avtorjih, ki zarea nekaj pomenijo. Dr. Matija Murko, slavni slavist iz štajerske, ki je deloval dolga desetletja na praški univerzi, piše v svojem eseju »Misli k Prešernovemu življenjepisu* (»Ljubljanski Zvon* 1901), da Je Prešeren pesnil predvsem takrat, ko Je imel kje priobčevati. Kopitar, cenzor za slovansko literaturo na Dunaju, je storil vse, kar Je bilo v njegovi moči, da bi preprečil izhajanje »svinjskega pozvonjanja* (»Sauglockenleuten*), kot Je imenoval njegov ljubljanski cenzorski kolega Pauschek Prešernovo erotično poezijo. 8 prenehanjem izhajanja »Cbellce* (1835) Je bil cilj obeh dosežen. Prešeren Je dobil borno zatočišče v prilogi lajbaherice (»Lei-bacherzeitung*) — «U)yrisches Blatt*, kjer je bil že tiskal svoje prvence, in deloma v »Carnioliji*. Bleiweiss ga ob ustanovitvi »Novic* (1843) ni vabil kot sotrudnika, spomnil se Je nanj šele dve leti pozneje s prošnjo, da mu napiše slavospev na ljubljanskega župana Hradeckega. Njegovih »Poezij*, ki so izšle za Novo leto 1847, Je bilo do pesnikove smrti (1849» prodanih reci im piši 33 izvodov od 1200, kolikor Jih Je bil dal pesnik na lastne stroške natisniti. Bolnemu poetu Je izdajatelj njegovih »Poezij*. Blaznik, iz pietete prikrival no-razni rezultat te prodaje. Ko Je ležal Prešeren na smrtni postelji, mu je poslal Blaznik celo 100 goldinarjev, češ da je to izkupiček od »Poezij*, v resnici pa so znesek nabrali člani Slovenskega društva kot podporo *) Združeni prizadevnosti mnogih Prešernovih sodobnikov gre aasluga, da smo prišli vsaj še ob en zvezek pesnikovih poezij, ob napovedano tragedijo in novelo, za kar danes re« ne morejo biti navdušeni niti tisti, ki sicer vneto hodijo po stopinjah Kopitarja, Pauscheka in Bleivveissa. Kljub tem izkušnjam »em Jaz za svojo osebo v globino srca prepričan da bi tudi pozneje kak — mutatis mutandis — Prešeren nikoli ne prejel na primor — »Prešernove nagrade*. »Državna založba Slovenije* Izdaja z vnemo in s pridom zbrana dela naših klasikov. Med temi Je vsaj zame najbolj zanimivo delo Janeza Trdine. Toda zaman je vse hrepenenle, da bi človek bral vseh od avtorja napovedanih »to »Bajk in pove#ti o Gorjancih*. Avtor jih Je napisal le enainštirideset —- zadnja se Je izgubila v predalu urednika »Zvona* Frana Levca —. ker so sodobniki z združenimi močmi pritisnili na samotarskega pisatelja, da je izpustil pero iz rok. Dvakrat je bil napaden v avstrijskem parlamentu in to celo z napačnim citiranjem odstavkov iz njegovih bajk, doma pa si ga je med številnimi drugimi zlasti privoščil dr. Anton Mahnič v »Rim skem katoliku*, ki zaključuje svoj krvoločni napad na pesnika Gorjancev s takole ooeno; »Sploh so Trdinove bajke in povesti prava kloaka, ki se vije skozi letnike »Ljubljanskega Zvona«, kloaka, v katero se zliva vse, kar se da misliti najbolj ostudnega in kosmatega — prava »kvintesenca« mladoslovenskega llberalstval***) Takim napadom in sramotitvam kajpada tudi Trdini pri Jateljsko razpoloženi Levec ni mogel biti kos; bil je višji šolski inšpektor in imel je številno družino. Prisiljen je bil črtati Trdino s seznama svojih sotrudnikov in tako je prišel slovenski nared ob šestdesetero čudovitih, klasičnih Trdinovih »Bajk in povesti o Gorjancih*. To Je uspeh domače ozkosrčnosti, ki m ravno zavidanja vreden. Toda povrnimo se k pričujočim spominom. Zamisel zanje je zorela v meni, kot sem nekje že omenil, leta in leta, naj- manj od mojega povratka po osvoboditvi v Trst Toda r$e. čitev je: prisia cez noč. Naenkrat sem videl pred seboj kaKc mi nf^an8 u0IlU r>otoplJen kos sveta' Domislice, spomini so ‘j mi nizali kakor pisaho kamenje pri mozaiku. Začel sem ... . * »učenje pfu.i Aiiu/ictiKu, ijacei spit* *» dohflfar8MVDttiL^i„blL°t Jih r™ VT . ; —j*** •• u« j m nisem h f* t*. f f, * Nekatere sem si pribelezil z dvema, tremi besedafl kdaj tudi z eno samo. Danes mi Je Jasno, da ni ostal politični položaj v !nZ- ya na moJ0 odločitev. Tega se takrat, ko sem odločil sicer nisem prav zavedal, toda v meni se je ogla*1!: zgodovinska slutnja, da se končno vendarle približujemo sP1^ m pomiritvi. V mirnem času pa stopijo na plan zopet vl, note, ki jih vojni in nemirni časi, časi politične in , napetosti navad.nn rv>t.i.