List. 10.
Gospodarske stvari.
Katere sorte grozdja naj bi se po Dolenjskem na ameriške trte cepile?
(Spisal R. Dolenc.)
Ker ni takih ameriških sort grozdja, katere bi na Dolenjskem popolnoma dozorele in dobro, ne smrdeče vino dajale, treba bode dobre domače, to je evropejske sorte na ameriške cepiti ali požlahtniti. Zdaj nastane pa jako jako važno vprašanje, katere domače sorte naj pa na ameriške podlage cepimo? — To vprašanje imenujemo jako jako važno zato, ker od njegove prave rešitve je cela bodočnost dolenjskega vinarstva odvisna. Ne da se tajiti, da se na Dolenjskem v marsikaterem jako dobro ležečem vinogradu dosti prenizko vino prideluje. Da, prevagljiva je množina takih vinogradov. In v čem tiči uzrok temu? V prvi vrsti pač v tem, ker se prenizke, to je preslabe, prepozno zoreče, in tudi v popolnoma zrelem stanu, premalo sladkora, preveč pa kisline obdržeče sorte grozdja čislajo. Prvi pogoj povzdige dolenjskega vinstva na dostojno stopinjo tiči pač v izvolitvi pravih sort grozdja. Prave sorte so pa za Dolenjsko tiste, katere zraven tega, da dobro, to je obilno rodijo, tudi zgodaj dozorijo in sladkora bogat, kisline pa ubog mošt dajejo. No takih sort hočemo nekoliko navesti, pri tem pa sledeče razdelitve se držati.
I.  sorte za jako fina vina, katera naj bi pa le najpremožnejši posestniki v najfinejših legah pridelovali.
II.  sorte za navadna namizna vina. katera naj bi tudi manj premožni posestniki sploh pridelovali.
V prvi razred uvrstiti moremo za bela vina: 1.) nemški rizling. 2.) beli burgundec. 3.) sivi rulandec. 4.) rumeni ortliber. 5.) traminec.
Za črna vina: 1.) črni burgundec. 2.) vipavsko črno ribolo (pinolček, sladkočrn). 3.) portugalko.
V drugi razred uvrstiti moremo pa sledeče trte za bela vina: 1.) kraljevino. 2.) vipavsko sipo. 3.) ita-ljanski rizling. 4.) zgodnji rudeči, zeleno rudeči in zeleni veltlinec. 5.) belo vipavsko ribolo. 6.) grganjo. 7.) pravi javor. 8.) hrustljati španjol (Gutedel). Grganja je kaj priporočljiva za nizke, slani podvržene lege, ker jako pozno ozeleni. 9.) muškat, ta posebno za to, da se z njim navadne mošte bolj dišeče napravi.
Za črna vina: 1.) kavko (žametasta črnina). 2.) modro frankinjo. 3.) modro tirolko. To so iste, katere se bodo v trtnici deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pomnoževale ter na ameriške podlage cepile.
Konečno moram pripoznati, da je mogoče, da se na Dolenjskem še marsikatera jako fina, vse priporo-čitve vredna sorta grozdja nahaja, bodi si za bela ali pa črna vina; pa treba je dolenjske sorte šele spoznati ter strokovnjaško skusiti. To bode zopet naloga vinarske šole na Grmu.