DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem' delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 99 Sobota, 15. decembra 1934 Leto IX Ženeva Je govorila Težka obsodba madžarske politike Društvo narodov je dne 10. t. m. zaradi očividne sokrivde na marsejskem umoru in zaradi neobzirne revizionistične politike Madžarsko obsodilo v posebni resoluciji, ki obenem predlaga sklenitev posebne mednarodne konvencije, po kateri bi bila taka politika v bodoče nemogoča. Resolucija, ki jo je zasnoval francoski zunanji minister Laval, je bila okoli polnoči soglasno sprejeta ter se glasi: 1. Prepričan, da je tolmač čustev vsega Društva narodov, svet Društva narodov enodušno obžaluje atentat na kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja in g. Louisa Barthouja, obsoja ta gnusni zločin ter zahteva, da se vsi, ki so odgovorni, kaznujejo. 2. Svet Društva narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem ozemlju nikake teroristične aktivnosti s političnimi svrhami in da spoštujejo teritorialno integralnost sedanje politične nezavisnosti ostalih članic. 3. V prizadevanju, da bi med članicami društva vladali dobri odno- Šaj!, od katerih zavisi miir; zaupajoč, da ne bedo ničesar storile, kar bi moglo mir kompromitirati; ugotavljajoč, da razna vprašanja, ki se nanašajo na obstoj in aktivnost terorističnih elementov izven jugo-slovenskega. ozemlja, niso bila urejena v zadovoljstvo jugoslovanske vlade; ugotavljajoč po tej razpravi in na osnovi omenjenih dokumentov, da so izvestne madžarske oblasti sokrive vsaj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravami za marsejski atentat; smatrajoč poleg tega, da ima madžarska vlada, v svesti si svoje mednarodne odgovornosti, dolžnost, da brez oklevanja izda ali izzove vse primerne sankcije proti onim oblastim, katerih krivda bo dognana; prepričan, da bo madžarska vlada izpolnila to dolžnost, jo poziva svet Društva narodov, da mu sporoči odredbe, ki jih bo v ta namen izdala. 4. Svet Društva narodov smatra, da predpisi mednarodnega prava o pobijanju teroristične aktivnosti danes niso dovolj precizni, da bi mogli garantirati efektno mednarodno sodelovanje v tem: pogledu. Zato določa, da se sestavi odbor strokovnjakov z nalogo, da prouči to vprašanje v svrho sestave načrta o mednarodni konvenciji, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje delovanja ali zločina, izvršenega v svrho političnega terorizma. Svet Društva narodov poziva odbor, da mu predloži svoje poročilo, da lahko uvede proceduro. določeno z resolucijo skupščine Društva narodov z dne 25. septembra 1931, ki se nanaša na sklenitev kake konvencije pod okriljem Društva narodov. Dokazi v madžarski aferi so bili torej tako pozitivni, da je bila predlagana resolucija sprejeta soglasno. Za Madžarsko je najbolj ostra zahteva, da mora krivce malomarnosti ugotoviti, jih kaznovati ter poročati svetu Društva norodov, kako je to nalogo izvršila. Za mednarodno politiko pa je dogodek še v drugem oziru pomemben. Društvo narodov je s tem znatno dvignilo svoj ugled. V slučaju Ja- Razveljavljena naredba o zapiranju in odpiranju obrtnih obratov Nova banska naredba o odpiranju in zapiranju obratov, ki se je imela uveljaviti dne 13. t. m., se ne uveljavi, kakor razglaša banska uprava. V veljavi ostane dosedanja naredba z dne 16. maja 1930. Vest o sistiranju uredbe je zlasti globoko prizadela dvoje poklicev: pekovske in frizerske pomočnike ter pomočnice. Apeliramo na svobodne strokovne organizacije in na Delavsko zbornico, da pravočasno ukrenejo vse priprave ter dopovedo merodajnim krogom, da je tudi delovni čas, obratovanje, socialno vprašanje, ki se mora prilagoditi razmeram ter socialnim in higijenskim potrebam. * Ena savna noč počitka! Mariborski pekovski pomočniki za nočni počitek! Vest o sistiranju naredbe o odpiranju in zapiranju obratov je med pekovskimi pomočniki v Mariboru izzvalo zaprepaščenje. Eno samo noč je v Mariboru veljala prepoved nočnega dela, eno samo noč so pekovski pomočniki s svojimi solidarnim nastopom izvedli določbe uredbe do potankosti, zjutraj pa so tudi izvedeli, da uredba ne velja več. In vendar je ta ena sama noč za- dostovala. g. 'dir. Krmpotič je predložil seji obširno poročilo. Zanimivo je v kakšni meri podpirajo brezposelne ■druge države. Nemčija je dala n. pr. leta 1932 50 do 60 milijard dinarjev, Belgija 12 milijard dinarjev, Anglija 120 milijonov funtov, Šviica 65 milijonov frankov, Čehoslova-ška 560 milijonov kron, Zedinjene države Amerike 500 milijonov dolarjev. Poleg tega pa se daje ogromne zneske tudi za javna dela. Pri nas so dale Borze dela za podpore brezposelnih leta 1930. 3,408.584 dinarjev, 1. 1931. 5,101,575 dinarjev, 1, 1932. 10,319.275 in 1. 1933. 10,484.696 dinarjev. Podpiranih oseb >je bilo 1. 1930. 45.494, 1. 1931. 66.187, J. 1932. 147.669 in 1. 1933 168.390. Brezposelnost pri nas ne pada, temveč še vedno narašča. Tako je bilo n. pr. v letošnjem letu pri Borzah dela do meseca oktobra na novo prijavljenih 237.592 oseb, od katerih je bilo 95.551 oženjenih, ki so imeli skupno 166.309 nepreskrbljenih otrok. Skupno z družinskimi člani je trkalo na vrata Borz dela pol milijona ljudi. Zanimivo je, da je medtem številom največ mladih dtelavcev v starosti odi 15 do 25 let, na drugi strani pa se je javilo ,j*rd Borzah dela nad 5000 starcev starih nad 56 do 75 let. Skoraj v navadi je postala praksa, da podjetja tam, kjer je to mogoče obratujejo s številnimi valjenci, ki jih takoj čim se iz uče odpuste in vzamejo zopet nove. Tako se izkorišča mlade ljudi, katerim se za njihovo delo nič ne plača, čim pa so izučeni se jilh vrže med brezposelne. Število prijavljenih brezposelnih starcev pa je kričeča slika kako potrebno bi bilo pri nas starostno zavarovanje. V Dravski banovini je brezposelnih 25.045 oseb. Dasi nekatere idinige banovine izkiazuljiejo večje število, je vendarle brezposelnost v 'Dravski 'banovini največja, ker se pri nas javlja po večini pravo delavstvo, dočim je v drugih banovinah precejšnje število kmečkega prebivalstva, ki vsled svoje siromašnosti išče podpore pri Borzah dela. Zanimivo je, da se je zlasti g. Krejči, kot zastopnik 'delodajalcev iz Slovenije, vehementno zavzemal zato, da se v industriji zaposli samo delavstvo, ki je že kdaj bilo v industriji zaposleno in da je treba pri sprejemu 'dotok iz viasi absolutno odkloniti. Zastopniki .delavstva so v debati k poročilu naglasili, da Borze dela posvečajo premalo paž-nje posredovanju dela, ker je baš to ena njihovih najvažnejših nalog. V letošnjem leto se je izvršilo le 13.346 posredovanj, dločim se je izvršilo leta 1930. 45.072. Dalje so zastopniki delavstva predlagali, da Ministrstvo za socialno politiko potom Inšpekcij dlela poostri kontrolo nad izvajanjem 8-urnega delovnika in d.a se za kršitve poostre tudi sankcije; dalje 'd!a se izda ik obrtnemu zakonu pravilnik, ki maj omeji število vajencev; da se v občinske proračune in v banovinski proračun vnesejo potrebna sredstva za podpiranje brezposelnih, direktno, v naturalijah in z 'javnimi deli ter da se z zakonom določi minimalna plača. Ponovno se je zahtevalo, •da se vnese v državni budžet za podpiranje brezposelnih vsaj 20 milijonov dinarjev, katere naj se. odkaže Borzam' diela. Predlog delavskih zastopnikov je bil osvojen. Za tem se je prešlo k razpravi 0 ibud-žetih za leto 1935. ‘ Delavski zastopniki so v debati ostro kritizirali sistem, da se voči-gled velike bede brezposelnih ustvarjajo finančne rezerve, ki so znašale dne 31. decembra 1933; rezervni fond Din 14,371,916.53 fond za dajanje cenenih posoiil za gradnje 'Stanovanj, aizilov i. t. dl Din 8,372.287.41 fond za posredlovanje dela Din 19,786.199— Skupaj Din 42,530.312.94 Za prihodnje leto pa se z budžeiionn predvideva za vse Borze dela samo Din 16,003.738. (Dalje prihodnjič) Kaj pa Italija? Italija se v zadevo marsejskega umora v Ženevi ni mnogo vmešavala. Poizkušala je le krivdo Madžarske omiliti. V splošnem pa je ženevska razprava afirmirala protirevi-zionistično politiko. Ta afirmacija je vplivala na revizionistično Italijo in jela se je preorientirati najprej s tem, da Madžare svari pred dosedanjo politiko. Pomembna je za Italijo tudi La-valova izjava, da je sporazum- med Francijo in Italijo mogoč le, če se Italija obenem sporazume z malo antanto. Italijanska javnost priporoča, naj bi Italija povabila dr. Be-neša v Rim, kjer bi se pričeli tozadevni razgovori. Sporazum z malo antanto bi bila ena stran, sporazum med Italijo in Francijo druga. Italija namreč želi v Afriki razširiti svojo oblast in trg in sicer v severovzhodnem in severzahodnem delu. Tu pa je treba sporazuma s Francijo, kateremu je predpogoj sporazum z malo antanto. O nevarnih strupenih plinih Ameriški list »The Annals« (Akademija političnih in socialnih znanosti) piše: Plin, s katerim toliko groze, je pravzaprav najbolj človekoljubno orožje, ki je bilo kdaj odkrito. Nima namreč uničevalnega učinka, marveč utegne celo nevarnost vojne omiliti. Za napadanje je siromašno orožje, ker ne more sovražniku prizadeti velike škode. Plin bodo v bodoči vojni porabljali najbrže le v psihološke namene, da uplašijo nasprotnika. Tudi najbolj divja zver se ne upa preganjati dihurja, ki se brani s svojimi smradom, čeprav ni nič nevaren. Najboljša protivojna propaganda bi bila, če bi vsak narod, majhen ali velik, posnemal ježa. — Tako pravijo znanstveniki. Pod vplivom vojne industrije pa vse kapitalistično časopisje trdi drugače. Dunajska policija ISCe Emanuela Kanta Socialistični dijaki na Dunaju so imeli pred februarsko revolucijo neko društvo, ki se je imenovalo »Emanuel Kant«. Društvo je posedovalo tudi svojo biblioteko. Pred kratkim pa je dunajska policija napravila hišno preiskavo pri nekem bivšem zaupniku, kjer je našla par knjig filozofa »Emanuela Kanta«. Nek kriminalni uradnik jo je brž pogruntal in dejal: »Sedaj smo končno zvedli, kako se imenuje predsednik prepovedanega društva. Gospoda Kanta bomo kmalu ujeli.« Arbeiter Zeitung. Doma In po svetu Še nekatera pooblastila v proračunu. Sme se dovoliti Din 50.000 za ljubljansko vseučiliško knjižnico. — Krediti za dovršitev narodne skupščine. — Osebni vpokojenci državnih in samoupravnih oblasti ne smejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih. Pri onih, ki so v banovinskih in občinskih službah pa pri^ pada znižana pokojnina. To pooblastilo obsega še podrobnejše določbe za razne slučaju zaposlitve. Davčna ocena pridobnine znaša v Ljubljani 54 milijonov dinarjev Upajo, da se bo ta vsota mogla znižati na končnoveljavnih 40 milijonov. Lani je znašala končna osnova 22 milijonov. Vsekakor precejšnja razlika napram letošnji. Zanimivo ie’ da je davčna osnova za Maribor ocenjena letos na 52 milijonov, skoraj toliko kakor v Ljubljani, dasi ima polovico manj prebivalcev. Pravijo, da zato, ker ima Maribor več industrije. f . »- .*.-•• N. 1' «*\ ..'»•» •-< Evharistični kongres v Ljubljani bo prihodnje leto konec junija meseca. Evharistični kongresi, če bi bili posvečeni izključno svojemu namenu, bi bili verska prireditev. Tako pa niso in se morajo po pisavi reakcionarnih listov smatrati za indirektno politično akcijo. Klerikalizmu gre za propagando, da tudi v politiki kaj velja. Avstrijski kancler pojde zopet v Budimpešto. Dr. Schuschnigg potuje v Budimpešto v važnih poslih. Napačen pozdrav. Nemški list poroča iz Kiela: Član fašistične organizacije je zaposlen kot vajenec pri firmi Schroder in sin v Kielu. Zjutraj je pozdravil šefa Schroderja s »Heil Hitler!«. Schroder ga je nahrulil: »Jaz nisem gospod Hitler, jaz sem gospod Schroder, pri meni se pozdravlja »dobro jutro«, ter zapodi vajenca domov, češ, »Pojdi domov, jutri mi pa poročaj, kdo ti je ljubši, gospod Hitler ali jaz«. Fašisti so za-raditega priredili veliko demonstracijo proti Schroderju1 in ga je morala policija zastražiti. — Iz tega dogodka sledi, da nemški kapitalisti niso prav veliki Hitlerjevi prijatelju_______________ Že sl z naročnino v zaostanku, Jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievati izključno z lastnimi sredstvi. — Tone MaCek: 124 Stucaf {čufn6ec$ec Tudi Janez je potegnil Franceta seboj k Dolinšeku pod Skalo. Gostilna je bila polna ljudi: bila je tu tudi Trpinka s hčerjo, njen sin Dolfe s svojo Pepco in kmalu za njimi je vstopil še Kurent in Gorjan. »Vsak en četrt ga bova, saj potem lahko vso noč spiva«, je predlagal Janez Francetu, ki se je brez ugovora dal potisniti v kot mize, ki je stala v veži. France je bil kakor omamljen. Pogreb je napravil nanj silen vtis. Kaj takega si prej niti predstavljati ni mogel. Te silne množice ljudi z zastavami, godbami, z uniformiranimi pogrebci in s tisto fantastično razsvetljavo. Takrat ko je doma na rebri umrl župan in se je pogreba udeležila domača požarna bramba v čeladah, so o tem dogodku govorili ljudje vse leto. Pa kaj je bilo tisto proti današnjemu dogodku. Šele sedaj čuti kako veliko in močno je telo, katerega član je on sam. Najgloblji vtis je pa napravil nanj Sitarjev nagrobni govor. To so bile zanj čisto nove besede, nove tembolj, ker jih na takem kraju ni nikdar pričakoval. Prej je bil vajen na svetem kraju slišati le prepričevanja o svoji neznatnosti in ničvredno-sti, katere obstoj in življenje je odvisno le od slučajne volje neke nevidne nadnaravne sile, ki ga pa more in sme vsak trenutek zdrobiti v prah. Prej je slišal, da je le nebogljena stvar, umazan grešnik, ki ima samo dolžnosti, nobenih pravic, ki že sama zato, ker živi, zasluži najhujšo kazen najstrožjega sodnika, ki budno sledi za vsakim njegovim korakom, za vsako njegovo mislijo. Pa ti vstane ta človek in nad odprtim grobom, v senci velikega križa, drzno zagrmi v svet: Nimamo sa- mo dolžnosti, imamo tudi pravice! In kdor nam jih ne prizna, se bomo z njim zanje borili! Ne zadovoljujemo se samo z obljubo na onostransko življenje, mi zahtevamo plačilo že na tem svetu! Mi hočemo živeti! To je bilo drzno, skoraj bogokletno. France se je teh besed spočetka prestrašil. Skoraj je pričakoval, da se bo isti hip zemlja odprla in govornika požrla. A nič takega se ni zgodilo, zdelo se je celo, da prehaja od govornika na poslušalce nov tok življenja. Sključeni hrbti so se izravnali, v obrazih so se začrtale poteze odločnosti in volje, oči so zasijale z novim bleskom in iz množice se je čulo odobravajoče mrmranje. Tedaj je tudi France podlegel vplivu besed in psihozi mase. V mrak njegove izmaličene duševnosti je posvetil prvi žarek upanja. Res, toliko nas je in če bi se vsi s čvrstimi rokami oprijeli posla? Ali ne bi si mogli ustvariti z združenimi močmi nekoliko lepšega življenja? Kjer bi ne bilo treba skupnih grobov? In ne ravnateljevih sveč? »Kaj si se zamislil?« ga je prekinil Janez. »No, reci kakšno. Kako se ti je dopadel pogreb? Učinkovito! Kaj?« France je samo pokimal potem pa vprašal: »Kdo pa je bil tisti, ki je zadnji govoril na grobu?« »Sitar iz Trbovelj. Predsednik naše Zveze rudarjev. Dobro je povedal. A? Da bi se jih le kaj prijelo.« »Zveza rudarjev? Ali si ti tudi v tej zvezi?« »Kakopak. Hočeš še ti pristopiti?« »Hočem, Daj me prijaviti.« »Dobro. M,e veseli. Na to pa trčiva.« (Dalje prihodnjič.) Ljubljana Lep uspeh Saveza metalskih radnlka Jugoslavije Kovinarji na Muti zopet na delu Dramatični odsek »Svobode« vprizori 22. dec. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice izvirno slovensko delo s. Angela Cerkvenika »KDO JE KRIV?« Dejanje se vrši v bližnji preteklosti na ruski fronti. Obe vlogi vojaka in Ruške igrata znana igralca, sodrug Skuk Ivan in Skuk Polda. Režiser France Brenk. Sodeluje tudi Posvetuj praznike! Po novih tarifnih določilih, ki veljajo za delo v grafičnih podjetjih v Dravski banovini, 8, december ni več praznik, ampak navadni delovni dan. To tarifo je med drugimi pc dpi s a La in vzela na znanje tudi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani, Par dni pred 8. decembrom pa so se gospodje du-hovmiki-lastniki te tiskarne spomnili, da je 8. december velik praznik in da ne gre, da bi katoliško podjetje ta dan delalo, ker potem ne bi »Slovenec« več mogel žigosati drugih podjetij, ki tudi delajo ob praznikih. In gospodje so jo brž .pogruntali: »Ne bo se delalo, delavci pa naj ta praznik doprinesejo med' tednom, ko cerkev dovoljuje delo.« Dela preko osem ur .dnevno pa cerkev ne prepoveduje. Nihče ne bo mogel reči, da podjetje ne posvečuje cerkvenih praznikov, a da jih posvečuje na račun delavstva, o tem se pa itak ne bo zvedelo. Organizacija .grafičen jev je bila kljub vsemu pripravljena iti Katoliški tiskarni na roko in je dovolila, da bi v skrajnem slučaju delavstvo v tem .podjetju za dela prosti dan (8. december) smelo doprinesti par .ur, par ur pa naj bi tiskarna žrtvovala. Tpda katoliško podjetje s predlogom organizacije ni bilk) zadovoljno in je predlog odbilo, organizacija pa ni hotela dovoliti praznovanja, ki bi v celoti šlo na račun .delavstva. (Preči leti — in ni še tega tako dolgo — se je v tem katoliškem podjetju delalo ob praznikih m tudi že na sam 8. december. Ko so delavci tedaj zaprosili, da bi se delalo nepretrgano, da bi bili vsaj na praznik popoldne prosti, so katoliški in socialni gospodje prošnjo odklonili. Delavstvo si je to za- pomnilo, Sedaj pa so prišli goispodje s precej drugačno zahtevo, in delavci bi bili morali biti veseli, da hočejo gospodje z njimi sploh govoriti!) V »rimski deželi« je radi tega nastalo silno razburjenje. Nad uporne delavce se je spravil sam g. ravnatelj, domnevajoč najbrž, da jih bo že »ukrotil«. Izvedla pa .se je ta »katoEška akcija« v d uho v shem podjetju na ta način, da je g. ravnatelj sklical osobje im mu povedal, koliko so bili gospodje pripravljeni »žrtvovati« samo zato, da bi delavcem »ustretfli«. ampak tiskarska organizacija da je »nezaslišana« v svojih zahtevah in noCe sprejeti »boljših« delovnih .pogojev, ki se nudijo. S tem je organizacija zaigrala njegovo naklonjenost, zato velikonočni in bin-koštni ponedeljek ter sv. Štefan ne bodo Krojaški mojstri nekdaj in danes. Krojaški pomočnik nam piše: Danes je v Mariboru^ gotovo 40 odst. krojaških mojstrov preveč. Vsi skupaj pa trpijo na velikem pomanjkanju odjemalcev. Ker pa mojster ne more biti brez odjemalca, zato so nekateri prišli na novo idejo, ki naj jim pripomore d° odjemalcev in na konja. Nad vhodi v krojaške delavnice so zablestele firme z modernimi napisi. Kmalu bomo imeli same francoske in angleške salone, elitne delavnice, ateljeje itd. Damske krojačnice so pa sploh sami saloni, četudi se pomočnicam po teh salonih tedensko plačuje po Din 80 do Din 100 pri neomejenem delovnem času. Sedaj si poglejmo malo pobliže, kako izgle-da pri teh angleških in francoskih mojstrih in v njihovih delavnicah. V teh delavnicah ne najdeš ne enega pomočnika ali pomočnice, ki bi bila organizirana, nobene tarifne pogodbe in neomejen delovni čas. Sploh vladajo razmere, kakor so vladale še pred 40 leti. Imamo pa v Mariboru še majhno število mojstrov, kateri pa imajo svoje napise še po starem in v domačem jeziku. Ako pa stopiš v te stare delavnice, pa najdeš tam pomočnike, ki so vsi organizirani, tarifno pogodbo in urejen delovni čas. V tem je torej razlika med današnjimi in nekdanjimi krojaškimi mojstri v Mariboru. Kod opazovalec bi svetoval tem modernim krojačem to-le: Ni dovolj, da se blesti nad vrati francoski ali angleški napis, ampak bi morale tudi v delavnici vladati razmere, kot vladajo v Angliji ali pa v Franciji, predvsem pa bi morali svoje osobje po angleški in francoski tarifi plačati. Natakarji morajo prodajati bencin. Neki brezposelni nam piše: »Že več časa brezposelni opazujemo, kako pri neki mariborski bencinski črpalki izdajo bencin za avtomobile in motoma vozila, natakarji neke kavarne, ki se nahaja v bližini bencinske črpalke. Natakarji gotovo niso za to delo posebej plačani. Tudi je znano, da so. mezde natakarjev skrajno nizke, v nekaterih gostilnah in kavarnah .pa so navezani celo sam® na napitnino, kar je že samo obsebi poniževalno. Prizadeti natakarji, ki morajo opravljati tako delo, ki ne spada v njihov poklic, gotovo ne vrše tega dela s posebnim veseljem, .ampak le na ukaz. V Mariboru imamo ogromno število brezposelnih delavcev in nameščencev, ki zaman .prosijo za skromni zaslužek. Marsikdo izmed nas bi z veseljem prevzel' to delo, ki ga morajo opravljati sedaj natakarji in ki iz higijenskih ozirov prav gotovo ni združljiv z njihovim delom v kavarni. Zaprisega vojaških obveznikov. Z .ozirom na naknadne odredbe ministrstva vojske in mornarice se vrši zaprisega vseh vojaških obveznikov, rojenih leta 1885. do vključno leta 1914, na vojaškem vežbališču Tezno pri Mariboru dne 16. -decembra t, 1. pevski zbor »Svobode« in člani orkestra »Zarje«. Cene sedežev so zelo nizke: Din 6, 4, 2 in stojišča Din 1.—. Sodrugi, sodružice, preskrbite si vstopnice v predprodaji, katere dobite pri Strokovni komisiji v Delavski zbornici. Ne zamudite prilike in oglejte si to delo, ki je na višku! Delavski oder »Svobode« Ljubljana. več prazniki, ker bo že on tako uredil. In še to je dodal, da se bodo štiri ure in pol, kolikor bi se moralo delati 8. decembra, »odbile« odi dopusta. Ukinile se bodo tudi vse dobrine, ki jih uživa delavstvo v tej tiskarni. Ena teh dobrin pa je ta-le: Duhovni gospodje imajo v Ljubljani več hiš (kakor oni v Španiji) in v eni teh hiš ima nekaj najzvestejših enosobno stanovanje za nekaj dinarjev cenejše kot so .stanovanja v Ljubljani. Ti »zvesti« jo bodo sedaj dobili po glavi, ker bodo morali plačevati od sedaj naprej stanovanje kakor drugi smrtniki, ki niso “bili tako srečni, da bi stanovali v du-hovski hiši. Privoščimo, prizadetim onih par dinarjev, ki so jih dosedaj manj plačevali, vendar pa se obenem veselimo, da je prišlo tako. S takimi začetki »katoliške akcije« v klerikalnih vrstah bo pomagamo ljudem, da se jim bodlo odprle oči in da bodo končno le verjeli, da se je namreč klerikalne »dobrote« najbolj bati. Radovedni smo tuidli, kakšno stališče bo zavzela k temu najno-vejišemu »socialnemu« činu delavskih prijateljev »Pravica«, ker je prizadet med drugimi zvestimi tudi načelnik strokovne zveze če katoliški dnevnik »Slovenec« misli iskreno, kakor se mu včasih v svojih uvodnikih ponesreči, da namreč simpatizira z delavci, naj si javno izpraša svojo vest tako-le: Ali je vse to v skladu s slavnimi papeškimi delavskimi okrožnicami? Ali je tako zamišljena papeževa fcorpracifska država, da bodo morali delavci praznovati vedno samo na sv-oj račun? Oziroma da bo kapitalist lahko, poljubno določal praznike, ki jih bo moral delavec doprinašati? Ali misli njegovo podjetje še večkrat na tak način »praznovati« praznike, on pa krtačiti druge, ki mogoče res ne posvečujejo praznikov, ker morajo delati, da ne propadejo? Upamo, da bo »Slovenčev« gromovnik in špecijalist za »socialnost in razredno pravičnost« o tem napisal najmanj uvodnik in sicer brez vsakega izmikanja in zavijanja. — Tako je bilo letos za Miklavža v katoliški tiskarni. Sam parkelj ne bi mogel hujše ropotati nad osob-jem. S šibo so j.o dobili najzvestejši, za ostale se pa šele namaka. Delavstvo pa pravi: Le krepko nadaljujte s te vrste »katoliško akcijo«! Pri prihodnjih volitvah v Delavsko zbornico v Jugoslovanski tiskarni ne bo samo 18 rdečih, ampak vse ' ob 11. uri. — K zaprisegi ne pridejo: 1. vsi stalno in začasno nesposobni vojaški obveznik:, rojeni leta 1885. -do 1914., torej vsi oni, ki so obdavčeni z vojnico, vsi sposobni, pa še nevpoklicani obvezniki, rojeni .letnika 19C8. do 1914. Pomočniški izpiti za krojaško in sorodno obrt v Mariboru se bodo vršili dne 30. decembra t. 1. Kandidati, ki so dovršili predpisano učno dobo, se naj prijavijo v pisarni Združenja krojačev, Slomškov trg štev. 14. Predložiti morajo prošnjo za pripustitev k izpitu, učno potrdilo delodajalca in odpustnico obrtne nadaljevalne šole. Avtobusna proga štev. 5 je bila minuli petek ukinjena, ker se je izkazala, da je .premalo frekventna. Božičnica, Sobto, 15. decembra se bo vršila ob 20. uri v prostorih »Prijatelja Prirode« .na Ruški cesti 5 božičnica. Spored je pester in izbran. Pakete za daritev sprejemajo odborniki. Vstopnine ni. Vsii prijatelji prirode in svobodnih delavskih organizacij, ki hočejo uživati prijeten večer, so dobrodošli. — Odbor. Mariborsko gledališče: Sobota, 15. t. m. ob 20. uri: »Žalujoči ostali«. Red A. Nedelja, 16. t. m. ob 20. uri: »Carjevič«. Red D. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Zagorje ob Savi Zborovanje obrtnikov. V soboto, dne 8. decembra t. il. se je vršilo v sokolski dvorani manifestacijsko zborovanje naših obrtnikov. Zborovanje, ki se je vršilo pod parolo »Sv.oji k svojim«, je imelo namen pokazati pomen in vzroke gospodarskih težav. s katerimi se imajo dandanes boriti obrtniki. Brez dvoma imajo obrtniki pravico, da se bore za izboljšanje svojega položaja in krivično bi bilo .jim to oporekati. Ali na tem zborovanju je vsaj nepristranski opazovalec dobil utis, da naše obrtništvo vedoma ali nevedoma tiči pod varu- štvom gotove . . navlake, ki nima z gospodarskimi interesi obrtništva prav ničesar skupnega. Obrtniki so pa na tem .zborovanju vendar imeli priliko, da so slišali nekaj resničnih vzrokov njihovega težkega položaja. Izvedleli so vsaj v površni obliki, kako se ravnati v bodoče, če nočejo, da jih bo konkurenca industrijske proizvodnje popolnoma uničila. Č se bodo hoteli proti temu uspešno braniti, potem bo pač njih prva naloga ,da se organizirajo in da skušajo svoje delovne metode prilagoditi duhu časa, tiste nepotrebne navlake in jerobstva pa otresejo. O revščini kovinarjev in njihovih družin na Muti smo v našem listu poročali že večkrat. Zlasti sta se beda in pomanjkanje stopnjevala letošnje leto, odkar je železarna v aprilu mesecu popolnoma ustavila ohrat. Nedavno itega je podjetje menjalo lastnika, ki mu je seveda na tem, da spravi obrat zopet v tek. Kovinarji iso tudi to pot v razgovorih z delodajalcem nastopali kot organizirana celota, oprti na SMRJ in dosegli lep uspeh. Ta uspeh je najboljši dokaz, kaj je v stanu doseči delavstvo, ako je solidarno in ako tudi v najtežjih trenutkih, kadar omahljivi popuščajo, iob)rani 'svbjo zvestobo .organS-ciji. Med SMRJ in podjetjem je bil dogovorjen ta-le Sporazum. sklenjen med tvrdko Greinitz d. d. Železarna Muta, zastopano ,po ravnatelju ing. Bremou in ing. Machu ter med .delavstvom te tvrdke, zastopanim po podružnici Saveza metalskih nadnika na Muti, predsedniku Schautzu Aleksu, delavcu na Muti in predsedniku centrale Saveza metalskih radimika Čelesniku Ivanu iz Jesenic ter pravnem zastopniku dr. Avg. Reisimanu, odvetniku v Mariboru, dne 11. decembra 1934 v Mariboru. Navzoči razve n gorinavadenih še: Kopač Josip, ravnatelj Delavske izbor -nice in Sedej Lojze, predsednik Delavske zbornice v Ljubljani, oba imenom Delavske zbornice, dr. Juvan Alojzij, odvetnik v Mariboru ter dr. Pichler, odvetniški pripravnik pri dr. Milerju, slednja .kot pravna zastopnika tvrdke Greinitz d. d., Vidovič Stanko, tajnik Strokovne komisije v Mariboru kot zapisnikar. Po večurnem razpravljanju na Muti in v Mariboru1 sta se .stranki zedinile sledeče: § ,1. Doslej veljavna kplektivma pogodba ostane v polni veljavi do 31. junija 1935. § 2. Podjetje daje delavstvu sledeče v naturi: prosto stanovanje, prosto razsvet- ljavo, prosto uporabo vrtov ter premog po lastni ceni. § 3. Pri podjetju se ustanovi sklad1 Din 200.000, t. j. .dvestotisoč dinarjev, za podpiranje delavcev podjetja, ki ga vplača zgo- Predavanje o delovnem pravu priredi delavsko kulturno društvo »Svoboda« v soboto, 'dne 15. decembra ob 15. uri, Govoril bo s. dr. Avg. Reismam iz Maribora o najvažnejših določilih socialne zakonodaje. Lepo uspelo predavanje je priredila podružnica »Svobode« II. dne 7. decembra. Pred predavanjem je naš pevski zbor zapel delavsko pesem, nakar je s. Beutl otvoril predavanje. Predavatelj s. Teply iz Maribora je v lepo zasnovanem in lahko umljivem referatu predočil poslušalcem pomen delavske kulture in zlasti v čem se naše stremljenje 'razlikujejo od meščanske. Predavatelj .je žel obilo pritrjevanja. Za zaključek ,je ponovno zapel naš pevski zbor. Prosvetni večer bo priredila »Svoboda« II. skupno s steklarsko godbo na Štefanovo. Priprave so v polnem teku in že danes opozarjamo na to prireditev vso delavsko in delavstvu .naklonjeno javnost. Kranj Predavanje »Trnjeva pot žene« bo .priredila »Svoboda« v nedeljo, dne 16. decembra ob 9. uri v društveni dvorani restavracije »Semen«. Predavala bo s. Vodetova iz Ljubljane. Predavanje se v splošnem tiče žene, zato bi želeli, da naše delavke polnoštevilno zasedejo dvorano. Delavci, možje pa priporočite svojim ženam, da se naj predavanja udeleže, Gledališka igra. »Svoboda« bo ponovila v nedeljo, dne 16. decembra v Naklem, v stari šoli, Moškričevo komedijo v 3. dejanjih »Razkrjnkana morala«. Godi se v današnjem času. Začetek ob pol 16. uri. Pevski koncert. Delavsko kulturno društvo »Enakost« z Jesenic bo priredilo v nedeljo, dne 16. decembra ob 16. uri pevski koncert. Na programu so delavske in narodne pesmi. Delavcem priporočamo, da se koncerta polnoštevilno udeleže, zlasti pa pevci »:Svobodaši«. Vrši se v dvorani restavracije »Semen«. Nezaslišano izkoriščanje lesnih delavcev. Pri nas se govori največ o izkoriščanju tekstilnega delavstva, ker nam je najbližje in zato tudi najbolj znano. Toda zadnje čase so se začeli oglašati tudi lesni delavci, katerih poročila so pa še bolj katastrofalna, kajti pri njih je izkoriščanje brezmejno. Noben lesni delavec ne more živeti s svojim zaslužkom, tuidi če je samec. Večina njih pa morajo zdrževati tudi žene in otroke. Zato lesno delavstvo z obupom' zre v bodočnost in nestrpno čaka, kdaj bo tega izkoriščanja konec. Žalostno je dejstvo, da je le malo delavcev, ki se zavedajo, da je ■zboljšanje njihovega položaja le v združitvi (organizaciji), večina misli, da bo izboljšanje prišlo samo od sebe. Toda to je napačno misliti. Mogoče je to samo takrat, kadar manjka na trgu delovnih moči. V podjetjih se vedno bolj uveljavlja strojni obrat, zato pa je vedno več delovne sile naprodaj za nizko ceno. Ne smemo pa napačno razumeti, da je brezposelnosti in mizer-no nizkih plač kriva današnja tehnika. Kriva je vsemu temu le današnja kapitalistična družba, katera poleg raznih tehničnih pripomočkov, podaljšuje delovni čas in do skrajnosti znižuje delavske plače. Človeška znanost je izumila tehniko zato, da ho v i korist vsemu človeštvu, ne pa zato, da bo I večina pobirala drobtine, ki padejo neka- naj imenovano podjetje Din 150.000, od gornje svete plača tvrdka Greinitz v dvanajstih mesečnih obrokih, počeuši s 15. decembrom 1934. Znesek Din 50.000 pa vplača podjetje najkasneje v treh letih od danes najprej. Ta fond upravljata Savez metalskih rudnika Jugoslavije in gosp. ravnatelj ing. Breme. Lastnik tega sklada je Savez metalskih radnika Jugoslavije. Sklad je naložen pri podjetju ter se obrestuje z zakonitimi obrestmi od dneva zapadlosti. § 4. Podjetje se obveže, da bo tekom januarja 1935 dalo vsem šoloobveznim otrokom vseh bivših in sedanjih tovarniških delavcev obleke in čevlje. § 5. Zaposliti se sme le dosedanje tovarniško delavstvo, le za slučaj potrebe se sme zaposliti zunanje delavce. § 6. Po možnosti naj traja zaposlitev do konca sezije. § 7. Vsak brezposelni delavec obdrži še za dobo enega leta naturalno stanovanje, vrtove in luč brezplačno. § 8. Podjetje plača pravdne stroške delavcev v smislu dogovora med zastopnikom in podjetjem. § 9. Delavstvo ustavi sodno postopanje. Vsi delavci zaposleni v zadnjih treh letih pri podjetju, so s to pogodbo popolnoma iz kakršnegakoli naslova odpravljeni. Pravni zastopnik delavcev g. dr. Reisman izjavi, da nastopi z ozirom na to sklenjeno pogodbo v že tekočih pravdah počivanje postop« ka-, da se glede delavcev, od katerih ima pooblastilo, imenom teh delavcev odpove vsem zahtevkom iz k akrilni h koli naslovov nupram podjetju ter se nove tožbe iz tega razmerja ne 'bodo več vlagale. Glede ostalih delavcev pa služi gornji znesek Din 50.000, ki ga ima podjetje vplačati v sklad, kot varnost, podjetje ima namreč pravico eventuelni zahtevek delavca, ki bi se uveljavljal kljub gornji pogodbi in bi ga moralo podjetje plačati, s pripadajočimi stroški odtegniti na breme tega fonda. § 10. Afco bi podjetje kršilo obstoječi sporazum, je Savez metalskih radnika Jugoslavije upravičen uveljavljati zgoraj navedene obveznosti pred oblastmi. Maribor, dne 11. decembra 1934. Slede podpisi. terim ljudem od preobložene mize. Treba pa je, da vse delavstvo te pravice zahteva, ne pa da gotove panoge delavstva stoje ob strani, ko se drugi zato že borijo. Le skupno, .potom močnih strokovnih organizacij, bomo dosegli vse to, kad nam po pravici pripada. Ne zanikamo, da J je ustanoviti organizacijo pri lesnih dclatcih bolj otežko-čeno, ker ni dosti večjih podjetij, ki bi zaposlovale večje število delavstva. Posebno velja to za gozdarske delavce (n. pr. v Ko-kri, kjer ima vsak kmet po idva it ‘ • • . «ii Res, daleč smo že prišli! Zakaj študirate tehniko, rajše idite graditelji v bogoslovje, pa boste izvrševali brez koncesij gradbeno stroko na lepem Dolenjskem. Ni potreba, da ste strokovnjaki, samo, da ste teolog, to zadostuje. Živela teološka gradbena tehnika! Gradbeni tehniki in polirji postanite mežnarji ali pa klošterski k kakor v Stični imenujejo samostanske brate, pa boste lahko našli zaposlitev pri kakšnih samostanskih zidarskih in betonskih delih. Književnost Angela Vode-tova: Žena v današnji družbi. Slovenci smo v splošnem konservativen narod, Šele v precejšnji razdalji šepamo za napredkom drugih evropskih narodov. No samo v tehniki, umetnosti, znanosti in književnosti, temveč tudi v dojemanju sodobne socialne etike. In to še prav posebno. Sem spada tudi vprašanje ženske emancipacije. Pri veliki večini našega naroda, zlasti kmečkega, se smatra žena še danes, kakor v sr.ednjem veku, kot objekt, ne kot subjekt v javnem življenju. Doslej smo imeli Slovenci še malo žen, ki bi se postavile odločno v bran podcenjevanju ženskih sposobnosti na vseh poljih javnega udejstvovanja. Prizadevanja Zofke Kvedrove in Lojzke Štebijeve poleg več drugih naprednejših meščank in inteligentk, so orale ledino'. Nobena pa do9edaj ni tako odločno in s tako jasno začrtanim programom stopila na plan, kakor Angela Vodetoiva s pričujočo knjigo. To je prva in najobsežnejša publikacija te vrste na našem jeziku, ki bo vzporedno z Bebelovo »Žena in socializem«, ki nam jo obeta ljubljanska založba »Ekonomska enota«, popolnoma izpolnila praznino, ki smo jo vse doslej občutili na tem polju. Knjiga je skoz in skoz aktualna in bo taka ostala •»» * *'•' * m ’*w« «“«' ' ■« < *. »•«. tki • n f rrf