K a p e 1 a. IHIala se blisči kapela Sredi tamne hoste, Skriva šuma jo debela In drevesa goste. V njej device pa presvete Je podoba mila; K njej nedolžno dete Mati je vodila. * Ead nabiral sem cvetice, Vejice zelene, Da sem ž njimi obraz device Kinčal razsvitljene. Ko pa mati pokleknila Pred podobo krasno, Ko prav iz serca molila Ona je polglasno; Jaz začuden v njeno lice Gledal sem premilo, Ker obrazu je device Prepodobno bilo, In sklenivši mjade roke Tik sem nje se vstopil, V sanje rajske in globoke Bil sem se zatopil. Mirko Zorin.