Imetnik XXV.
Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 2 kroni, za 'oozemstvo 3 krone. V »Zvezi“ združena gasilna Qrugtva dobivajo po en odtis „Gasilca* brezplačno, bednik FRAN BARLE 5==:= v Ljubljani. . .
PoStnina v gotovini platana.
Številka 1.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom :
Cela stran 1200, kron., ‘/2 strani 600 kron., '/4 stran i 300 kron., >/sstrani 150kron '/12 strani 100 kron.,
*/24 strani 50 kron.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1921.
Predsedstvene vesti.
1.
Občni zbor (gasilski svet) Jugoslovanske gasilske zveze
Ljubljana,
Po sklepu lanskega občnega zbora se vrši letošnji '>bčni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« dne 10. julija 1921 v Žalcu. Pred občnim zborom, dne 9. julija 1921, pa se vrši odborova seja tudi v Žalcu.
Zborovanji se vršita po nastopnem redu:
lokalih, katere
A. Odborova seja.
Dne 9. julija 1921 ob lb. uri Uoloči načelstvo Gasilske župe Žalske.
Dnevni red:
Sklepanje in posvetovanje:
a) o vloženih .vlogah;
b) o samostalnih predlogih;
c) o ustanovitvi Saveza:
č) o članarini za leto 1921./1922.
B. Občni zbor.
Dne 10. julija 1921 ob 10. uri občni zbor v gledalki dvorani g. Robleka.
Dnevni red:
«1. Nagovor in poročilo staroste.
2. Poročilo odbora:
a) tajnikovo poročilo;
b) blagajnikovo poročilo:	.
c) o proračunu.
3. Poročilo pregledovalcev računov.
4. Poročilo tehničnega odseka.
5. Poročilo literarnega odseka.
6. Sklepanje o odborovem predlogu glede članarine.
7. Sklepanje o samostalnih predlogih.
8. Raznoterosti.
Pripomnja.
1. § 10. zveznih pravil se glasi:
V	gasilski svet »Jugoslovanske gasilske zveze« poši-vsaka enota. (gasilno društvo) po enega izvoljenega ^Poslanca. Le ti odposlanci in župni načelniki tvorijo ^konodajni zibor »Jugoslovanske gasilske zveze«. Oasil-svet odločuje v vsaki važnejši zadevi na podlagi mnenj Gasilnih društev, ki o zadevi sklepajo.
Na zborovanju gasilskega sveta imajo pravico posvetovanja in glasovanja:
a)	odposlanci včlanjenih gasilnih društev; h) zvezni odbor;
c)	župni načelniki.
2. K zborovanju imajo pristop vsi zvezni gasilci.
3. Samostalne predloge je 8 dni pred zborovanjem pismeno naznaniti zveznemu predsedstvu, ki o njih sklepa; pozneje vloženim mora priznati gasilski svet nujnost, da sc o njih more razpravljati in sklepati.
4. Oprava udeležencev: Slavnostni kroj, čepica, brez sekirice.
x 5. Gasilna društva opozarjamo, da o pravem času izvolijo odposlance za občni zbor.
K mnogobrojni in točni udeležbi vabi — predsedstvo.
2.
Novi vežbovnik.
Slovensko gasilstvo ni ničesar bolj ipogrešalo kot enotnega vežbovnika. Na vseh občnih zborih »Jugoslovanske gasilske zveze« se je povdarjalo, naj se čimpreje izdela in tiska vežbovnik. ki bi tolmačil vaje z orodjem, redovne vaje, gasilska znamenja, gasilski kroj i. t. d.
Vežbovnik je ravnokar dotiskan in predsedstvo »Jugoslovanske gasilske zveze« ga je jelo razpošiljati naročnikom. Vežbovnik je tiskan kot prvi in drugi zvezek »Qa-silske knjižnice«. Oba zvezka sta vezana v eno knjigo.
Prvi zvezek tolmači poslovnik, gasilski kroj, opravo in označbo dostojanstev, proste vaje in redovne vaje (110 strani), drugi zvezek pa vaje z orodjem in gasilska znamenja (92 strani). Oba zvezka, vezana v eno knjigo, sta-ueta 25 K, s pošto 2(: K.
Gasilna društva, ki vežbovnika doslej še niso naročila, vabimo, da ga takoj naroče zase in za svoje člane, da še to spomlad prično z novimi vajami v svojih društvih. Knjiga obsega obilo takoga gradiva, o katerem bi moral Liti poučen vsak zaveden gasilec. Zategadelj bi jo moral imeti pravzaprav vsak gasilec. So gasilna društva, ki so naročila zase in za svoje člane po 5, 10 in tudi več knjig.
Pričakujemo živahnega naročanja pri predsedstvu ^Jugoslovanske gasilske zve^e« v Ljubljani.
3.
Izzivanje gasilnih društev.
Iz časopisja in iz uradnih poročil posnemamo, da nekatera gasilna društva na bivšem Spodnjem Štajerskem nastopajo pri prireditvah, ki sc ne strinjajo z narodnim Čutom, da se pri tem poslužujejo nemškega poveljevanja in da nosijo nemške napise in nemške znake na čeladah. Ker je lakfc nastope smatrati ne samo kot provokatorične naprarn državljanom jugoslovanske narodnosti, ampak ludi kot nelojalne proti državnim oblastim in pa protivne določilu društvenih pravil (§ 2, odstavek c) po katerem je gojiti čustva do domovine, odrejamo:
1. Gasilna društva, ki so združena v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana« smejo nastopati pri prireditvah le tedaj, če je prireditev primerna vzvišenemu namenu gasilnih društev i.i narodnemu čutu, kakor je predpisano v gasilski knjižnici, 1. zvezek, na strani 100 in 101.
2. Gasilna društva združena v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana« se morajo brezpogojno posluževati pri
vseh svojih nastopih edino le slovenskega poveljevanja, kakršno predpisujejo redovne vaje v 1. zveziku gasilske i knjižnice, stran 46 do 94.
3. Nemške napise in nemške znake na čeladah iti na , gasilski opravi je takoj odpraviti pri vseh gasilnih društvih, ki st združena v »Jugoslovanski gasilsfki zvezi Ljubljana «
4. Neorganizirana gasilna društva je k javnemu in skupnemu nastopu pripustiti le tedaj, če se podvržejo slovenskemu poveljevanju, in če odstranijo izzivajoče napise. Župnim načelnikom naročamo, da se o priliki nadziranj;; svojih gasilnih društev osebno prepričajo, ali se izvršujejo zgoraj navedene odredbe v polni meri. Kljubovanja in preziranja je Naznaniti predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze, ki bo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo v,porabljala najstrožja sredstva eventualno tudi izključitev iz Zveze.
V	Ljubljani, dne 3. apiila 1921. *
Janko Hojan, tajnik.	Fran	Barič, starosta.
4
Prekmurska gasilna društva.	.
Po doslej pridobljenih informacijah ima Prekmurje 49 gasilnih društev, in sicer:
1.	v Bodoncih, 2. v Zenkovcih, 3. v Vadarcih, 4. v Beznovcih. 5. v Strukovcih, 6. v Pužovcih, 7. v Lemerjih. 8. v Brezovcih, 9 v V:j.neii. 10. v Salameneih, 11. v Pe čaroveih, 12. v Poznanovcih- 13. v Prosečki vasi, 14. v Radovcih, 15. v Fukslincih, 16. v Ocinji, 17. v Srdici, 18. v Kuštanovcih, i9. v Dankovcih, 20. v Dolini, 21. v Moštjan-cih, 22. v Bokrečih, 23. v-Kukecu, 24. v Ponovcih, 25. v Križovcih, 26. v Somornvdh, 27. v’ Domanjsovcih, 28. \ Andrejcih, 29 v Krncih, 30. v Murski Soboti, 31. v Bakov-cih, 32. v Črncih, 33. v Crnelovcih, 34. v Krogu, 35. v Kup-šinciii, 36. v Rakičanu, 37. v Veščici- 38. v Dolnji Lendavi. »;y. v Rankovcih, 40. v Pucincih, 41. v Martjancih- 42. v Sebeborcih, 43. v Tesanovcih, 44. v Marovcih, 45. v \'e:n-čovcih, 46. v Markišovcih, 47. v Polani, 48. v Gorici, 49. v Predantovcih.
Vsem naveJeniju gasilnim društvom smo poslali zadnje številke našega glasila »Gasilca«,/, namenom, da jih pripravimo na organiziranje in pristop k »Jugoslovanski gasilski zvezi.« Ker v celi Sloveniji ni gasilnega društva s slovenskim poslovalnim jezikom, ki bi ne bilo včlanjeno v »Jugoslovanski gasilski zvezi«, pošiljamo z današnjo številko vsem zgoraj navedenim gasilnim,društvom popisnico društva z vabilom, tla jo izpolnijo*, in čimpreje pošljejo »Jugoslovanski gasilski zvezi« v Ljubljano, da •'ako prijavijo svoj pristop k Zvezi. Kakorhitro nam dojdc zadostno število prijav, skličemo ustanovne občne zbore Gasilskih žup za Prekmurje. Pripominjamo, da se za organiziranje prekmurskega gasilstva zanima tudi gospod civilni komisar za Prekmurje, s katerim smo v dogovoru.
Prekmurci, ganite se in prijavite se kot en mož!
5.
Članarina za leto 1920/1921.
Z današnjo številko »Gasilca« pošiljamo vsem v Jugoslovanski gasilski zvezi združenim gasilnim društvom poštno položnico z naročilom, da vpošljejo članarino za društveno leto 1920/1921. Za vsakega rednega člana je vposlati 1 K 50 v. Eno tretjino članarine dobi zveza, dve tretjini pa zvezno predsedstvo po sprejemu denarja odpošlje župnim predsedstvom. Pripominjamo, da mora biti vplačana članarina vsaj do 15. maja t. 1.. da bo mogoče s 31. majem napraviti letni računski zaključek. Par društev je, ki so še vedno na dolgu članarino za društveno leto 1919./1920. Ta društva pozivamo, da vpošljejo članarino za dve leti, ker bi jih sicer morali črtati iz svojih vrst.
J
Enotna pravila.
Iz poročil župnih načelnikov posnemamo, da nekatera gasilna društva še vedno niso sprejela enotnih pravii za gasilna društva, ki so združena v »Jugoslovanski gasilski zvezi.« Društva, ki imajo še vedno stara pravila, opozarjamo. da vsaj letos sprejmejo nova pravila.
7.
Gasilska čepica.
Zadnji občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze se je odločil za novo gasilsko čepico, kakršno opisuje gasilska knjižnica, 1. zvezek, na strani 26. Pripominjamo, da čcpice z baržiinastim trakom nosijo člani od četnika gori, čepice brez traku pa člani od četarja doli. Čepice ima v zalogi trgovec A. Kassig v Ljubljani, Zidovska ulica, in krznar II. Wanek v Ljubljani. Sv. Petra cesta štey. 21.
8.
Iz predsedstvene seje.
Predsedstvo »Jugoslovanske gasilske zveze« je imelo dne 3. aprila 1921 predisedstveno sejo v Ljubljani in je med drugim sklenilo:
1. Doslejni Gasilski župi Ljutomerski, v kateri so združena gasilska društva iz zgornjeradgonskega okraja, se je izpreinenil naziv v »Gasilsko žuipo Gornjeradgon-sko;<. Razcepitev Gornjeradgonske župe v dve župi se za sedaj ne more priporočati, ker ima samo 6 gasilnih društev. — Zupa naj ima vsaj 5—6 društev.
2. Gasilnim društvom v Kozjem, v Imenem, v Podčetrtku, v Podsredi in v Šentpetru pod sv. Gorami se dovoli, da se odcepijo od Gasilske župe Posavske in združijo v novi župi: v »Gasilski župi Kozjanski«.
3. »Zveza prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer« je v Vsemi svojimi 16 društvi (Buče-covci, Brunčani, Cezanjevci, Cven, Grlova-Banovci, lija-šovci, Ključarovci. Križovci. Ljutomer, Logarovci, Lukavci, Noršinci. Radoslavci, Stročja vas-Pristava,Stara nova vas in Veržaj) prijavila svoj pristop k Jugoslovanski gasilski zvozi. Prijavljeni a je sprejeta z vsemi društvi kot »Gasilska župa Ljutomerska«.
4. Gasilska župa Boroveljska z 19 društvi in Gasil-ska župa Postojniška z 12 dništvi se črtata, ker sta po nesrečnem plebiscitu in po nesrečni pogodbi odtrgani naši Zvezi.
5. Nanovo so sprejeta nastopna gasilska društva:
a) v G a s i 1 s k o ž u p o Ljubljansko:
Medno,	,
Sostro,
Vevče (papirnice);
b) v Gasilsko ž u p o Slovenjgraško:
Ribnica na Pohorju;	x
c) v Gasilsko ž u p o Ribniško:
Gora pri Sodražici, okr. Kočevje;
č) v Gasilsko ž u p o G o r n j e r a d g o n s k o:
Orehovci;
d) v Gasilsko ž u p o Mariborsko:
Oplotnica,
Pekel-Poljčane.
6. Gasilno društvo v Šmarje ti na Dol. se sprejme v JGZ z naknadno uvrstitvijo v župo.
7. Gasilna društva Guštanj. Mežica in Črna ostanejo za sedaj podrejena neposredno »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana«.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo štev. 420,
s katero se izdajajo nova določila o doneskih požarnih zavarovalnic in družb v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenim gasilcem.
Deželna zakona za bivšo vojvodino Kranjsko z dne ?0. decembra 1884., dež. zak. št. 17, in z dne 28. oktobra 1911.. dež. zak. št. 41, nadalje štajerski deželni zakon z dne 28. decembra 1913., dež. zak. št. 50, in koroški dolini zakon z dne 21. julija 1914.. dež. zak. št. 34, kakor lndi vsa druga dosedanja dotična določila, izdana na ozemlju Slovenije, so razveljavljena. Na njih mesto stopajo ta-le določila:
§ 1.
Domače kakor tudi inozemske požarne zavarovalnice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, morajo, ne glede na to. ali so delniške ali vzajemne zavarovalnice in družbe, in ne glede na to ali je njih poslovanje omejeno zgolj na zavarovanje zoper požarne škode ali pa se razteza tudi na druge panoge zavarovanja, vsako leto Plačati dva odstotka od vplačanih požarnih zavarovalnin kot zakoniti donesek v korist gasilnih straž in ~ n odstotek kot podporo gasilcem, ki so se ponesrečili v službi.
Te doneske je plačevati od vseh kosmatih požarnih zavarovalnin, kolikor so jih prejele zavarovalnice’ in družbe v dotičnem poslovnem letu, bodisi za premične, bodisi za nepremične zavarovane predmete na ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
§ 2.
Doneski požarnih zavarovalnic in družb tvorijo poseben >'gasilski sklad«, ki ga je voditi ločeno po dvoodstotnih in enoodstotnih doneskih.
•I	§	3.
Doneske brez odbitka protizavarovalnin je odmerjati na podstavi kosmatih zavarovalnin, ki jih je prejela zavarovalnica ali družba iz direktnega zavarovalnega Poslovanja za zavarovane predmete na ozemlju Slovenije.
§4.
Zavarovalnice in družbe morajo v ta namen za vsako Poslovno leto. in sicer do dne 30. aprila prihodnjega leta predložiti deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za notranje zadeve, računsko pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejele v minulem Poslovnem letu.
Zavarovalnice in družbe, ki tega ne store v določenem roku. sme pristojno oblastvo k temu prisiliti z redovnimi kaznimi do zneska 1000 K.
§ 5.
. Dvoodstotne in enoodstotne doneske, odmerjeno po obtastvu. morajo zavarovalnice in družbe s položnicami Po poštno-čekovni in klirinški službi vplačati v šestih tednih po vročitvi dotičnih plačilnih ukazov. Neplačani doneski se izterjajo s politično eksekucijo.
§ 6.
Dvoodstotne in enoodstotne doneske odmerja, pobira in upravlja deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za ”etranje zadeve.
§ 7-
Dvoodstotne doneske, ki so namenjeni za vzdiržava-Pje že poslujočih gasilnih društev, za ustanovitev novih 'P za nabavo gasilnega orodja, je vsako leto pustivši eno Petino kot rezervo, razdeliti med prostovoljna gasilna
/ * V	V'	. r	.	■>
l L E C \	3
društva kakor tudi med občine, ki vzdržujejo službene (poklicne) gasilske straže. Pravico do podpore iz tega sklada imajo tudi kraji, kjer še ni organizirajte gasilske straže, kadar gre za to, da si nabavijo gasilno orodje.
Primeren znesek iz tega sklada gre vodstvom gasilskih organizacij (zvezam in župam) za pokrivanje upravnih in nadzorstvenih, stroškov.
Podpore iz rezervnega sklada se smejo podeljevati lc izjemoma.
§ 8.
Enoodstotni doneski v gasilski sklad so namenjeni izključno:
a) za podporo gasilcem, ki so se ponesrečili v službi pri požaru ali ob elementarni nezgodi, in njih ostalim rodbinskim članom; za take se smatrajo oni svojci ponesrečence vi. ki jih je ta po zakonu dolžan vzdrževati;
b) za plačevanje zavarovalnine za zavarovane gasilce;
c) za odškodnino za konje, ki so pri vožnji k požarom ali drugim nezgodam oboleli ali so se ponesrečili;
c) za odškodnino za gasilno orodje, poškodovano pri požarih ali drugih elementarnih nezgodah;
d) za poravnavo zavarovalnine za jamčenje, kateremu so zavezane gasilne straže.
§ 9.
Dvoodstotne kakor tudi enoodstotne doneske razdeljuje deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, zaslišavši gasilsko organizacijo.
§ 10.
Prošnje za podporo iz dvoodstotnega gasilskega sklada je vlagati po gasilski organizaciji. Le-ta zbira vse med letom vložene prošnje za podporo iz dvoodstotnega gasilskega sklada ter jih po strokovnem preudarku ob koncu vsakega leta predloži s primerno utemeljenimi predlogi deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za notranje zadeve.
Ob posebno nujnih prilikah se podpore iz tega sklada podeljujejo tudi med letom.
Prošnje za podporo iz enoodstotnega gasilskega sklada gasilcem, ki so se ponesrečili, je reševati za vsak primer posebe.
Te prošnje je redoma vlagati po županstvu ponesre-čenčevega bivališča. Županstvo mora potrditi resničnost podatkov, navedenih v prošnji, in potem prošnje s primernim (poročilom, zlasti glede imovinskih. pridobitnih in družinskih razmer prosilčevih. predložiti deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve.
Tem prošnjam je tudi priložiti zdravniško izpričevalo. iz katerega je razvidna poškodba, doba zdravljenja in ponesrečenčeva nezmožnost za delo.
Četrtino neporabljenih enoodstotnih vsakoletnih doneskov nakazuje deželna vlada z;i Slovenijo podpornemu skladu osrednje gasilske,organizacije za Slovenijo; ostali znesek na obdrži in’ uporablja sarna kot rezervo, ki se sme porabiti le izjemoma.
Pravico do podpore iz dvoodstotnega gasilskega sklada imajo redoma le one gasilske organizacije in oni kraji, navedeni v § 7.. ki ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi in ki imajo svoje gasilno orodje v rab-nem stanju ter res delujejo na polju gasilstva.
§ 13.
Podpore se razdeljujejo v denarju ali v gasilnem ,orodju, in sicer direktno ali po gasilski zvezi ali pa po občini.
Izjemoma se smejo podtpore izplačevati tudi naravnost upnikom za naročeno in v redu prevzeto gasilno orodje.
Vodstva gasilske organizacije, gasilna društva, občine in kraji so glede pravilne porabe nakazanih zneskov in podpor osrednje gasilske organizacije, pa tudi glede upravljanja podpornega sklada odgovorni deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za notranje zadeve.
§ 15.
Vse prošnje za podpore iz gasilskega sklada so kolka proste.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se priobči v Uradnem listu.
V	Ljubljani, dne 3. novembra 1920.
Dr. Brejc s. r„ predsednik.
Jan s. r. Dr, Pitamic s. r. Dr. Ravnihar s. r.
Inž. Sernec s. r. Dr. Verstovšek s. r. Dr. Žerjav s. r.
Ognjen boj.
(Janko Hojan.)
Vsakdo naših čitateljev bo vedel, kaj je to boj. Vedel bo tudi. da sta potrebni za vsak boj dve nasprotujoči si stranki. Imamo različne vrste bojev, kateri so običajno več ali manj hudi, a brez zlih posledic za eno ali drugo stranko ni Skoraj nobenega.
Nas gasilce zanima in mora zanimati najbolj boj z ognjem; kajti ta boj bijemo sami in gre za to. da izidemo iz tega boja ali kot zmagovalci ali kot premaganci. Naš ponos in naša gasilska čast zahtevata, da v tem boju ne podležemo, ampak da zmagamo na celi črti. Da pa izidemo kot zmagovalci iz vsakojakega ognjenega boja, je nujno potrebno, da gremo v boj vešči in pripravljeni ter po gotovem načrtu. Kaj bi rekli četi vojakov, katera bi se natepla od vseh strani sveta skupaj, v kateri bi zagrabil eden to, drugi ono orodje, katerega ni imel še nikdar v roki, ter bi planila brez vsake vaje, brez določenega načrta na	sovražnika?	Bi li imela taka	četa kaj
• uspeha	v boju	z izurjenim	sovražnikom? —	Z mirno
vestjo mi lahko pritrdite, da bi bila taka četa popolnoma poražena in uničena. Tako je tudi z nami. Tudi mi smo podobni vojakom, ki čuvajo dotn in našo očetnjavo. — Kdor tovarišev je bil vojak, ta dobro ve in pozna vojaško življenje. On bo vedel, kako se je vežbal dan za dnem v tem in v onem poslu. Naučiti se je moral celo kopico znamenj in	povelj. In dasiravno	si je zapomnil in je znal to
/in ono.	vendar	ga je vedno	nekoliko zazeblo,	kadar je
nenadoma in nepripravljen zaslišal oster klic alarma. Vedel je. kaj to pomeni in napel je vse moči. da je prišel čimpreje oborožen na svoje mesto.
Glejte, dragi tovariši, isto življenje sc mora uveljaviti in ponavljati tudi v gasilskih društvih, ako hočemo biti res kos gasilskemu namenu. Brez vaje, brez vztrajnosti in zanimanja ni življenja, ni zmage. Pomen in vspeh gasilnih društev temelji ravno v izurjenosti in pripravljenosti svojih članov. — Mogoče mi bo kdo ugovarjal, češ: "Prav govoriš, a pozabljaš, da gasilstvo ni naš pravi poklic. ampak le prostovoljno breme, ki ga lahko opravljamo le v svojem prostem času.« — Res je. tovariši! Gasilstvo je naše prostovoljno breme, a zato ga nikakor ne smemo zanemarjati. Ako smo imeli toliko poguma, da smo si to breme prostovoljno naprtili na svoje rame, potem imejmo tudi toliko možatosti v sebi, da bomo to prostovoljno naloženo -si pokoro tudi vestno in natančno prenašali in izpolnjevali. Možje smo. zato nikakor ne smemo postopati kot ženske ali otroci ter radi vsake, še tako neznatne malenkosti, ki se dogajajo dan za dnem. zapuščati gasilskih vrst in se postavljati v vrste gledalcev in zabavljačev. To ni značajno in tega bi se moral sramovati vsak gasilec. Tovariše, ki so vstopili s pravim namenom v gasilna društva, ne bo bmajala ne ta ne ona zabavljiva beseda; oni bodo vztrajali in kljubovali vsem
spletkam m intrigam ter delovali kot člani gasilnih društev do svoje smrti. Le ona gasilna društva, ki imajo take kremenite značaje v svoji sredi, bodo z lahkoto vrSila svojo nalogo in zmagovito bodo izhajala iz vsakega boja; zakaj taka gasilna društva gotovo ne bodo šla nikdar neizurjena in nepripravljena v boj.
Pogovorimo se torej o neposredni p r i p r a v i za ognjen boj i n o 11 a č r t u na pada ali. začetnega gašenja nastalega ognja.
Priznam da večina naših gasilnih društev nirna la-ukega stališča v slučaju požara. Smo pač le prostovoljni gasilci in ne plačani ali gasilci po poklicu. Niti enega kraja v Sloveniji ni, kjer bi opravljali gasilsko službo plačani ali poklicni gasilci. Ni ga mesta v naši ožji domovini, ki bi imelo stalno, zanesljivo gasilsko stražo, katera bi bila vsak trenutek pripravljena odriniti k ognju. Boriti se morajo vsa naša mesta in vsi kraji z-enoinisto težavo, da si namreč pomagajo v slučaju požara s prostovoljnimi gasilnimi društvi, kojih člani so ljudje, kateri so zaposleni j pii svojem delu in raztreseni tako podnevi kot ponoči po | celem okraju. Jasno je torej, da prostovoljna gasilna dru-; štva v celoti res ne morejo biti v slučaju potrebe tako I hitro na mestu nesreče, kakor to lahko store poklicna gasilna društva, ki nimajo drugega posla, kot pripravljena čakati požarov in drugih nesreč. Iz tega razloga toraj ne more biti nikakor umestno ničevo zabavljanje o gasilnem društvu, katero pri najboljši volji res ne more prihiteti v celoti na kraj nesreče isti trenutek, ko ogenj nastane. Priznati pa moramo, da je bil že marsikateri ogenj v kali zadušen ravno vsled tega, ker so bili člani prostovoljnih gasilnih društev raztreseni po celem okraju. In tako .se je že marsikdaj pripetilo, da so prihiteli v bližini se nahajajoči člani prostovoljnih gasilnih društev ter udušili ogenj, predno se je mogel razširiti in prodno je bilo mogoče prihiteti celotnemu gasilnemu društvu z orodjem na mesto.
Vidimo toraj. da ima raztresenost in posejanost gasilnih članov po celem okraju svojo dobro in slabo stran. Siabo ije v toliko, ker nimajo člani v istem hipu na razpolago gasilnega orodja, katero leži v. gasilnem domu in po katerega je treba šele hiteti, ako ni mogoče z razpoložljivimi sredstvi ognja že v kali zadušiti. Toda kljub temu so prostovoljna gasilna društva lahko razmeroma hitro na mestu, ako vlada v okraju red in pazljivost.
Predvsem je treba občinski upravi kot poveljstvu gasilnega društva polagati največjo važnost na to. da se vsak nastali ogenj takoj naznani ali alarmira. Stroga kazen bi morala zadeti onega, ki bi skušal nastali ogenj utajiti in bi ga naznanil šele potem, ko je že zaplapolal v večjem obsegu. Županstva kakor tudi gasilna društva morajo z vso strogostjo paziti na to. da se kaj takega ne dogaja. Dalje pa morajo z največjo vestnostjo gledati iadi na to. da bo mogoče nastali ogenj res alarmirati tako, da bodo ta alarm čuli in razumeli vsi člani gasilnega društva, ki so zaposleni in raztreseni v okraju; kajti ako alarmno znamenje ,ni tako, da bi ga mogel slišati in razumeti vsakdo, potem je gotovo, da ne morejo prihiteti gasilci pravočasno na kraj nesreče, in gotovo je tudi, da jih vsled tega ne more zadeti nobena krivda.
Eden ali dva gasilca, ki sta morda slučajno slišala o ognju ter prihitela k gasilskemu domu, ne moreta opraviti in ukreniti skoraj ničesar, dokler se jih ne zbere vsaj toliko, da lahko oskrbujejo in delujejo vsaj z enim orodjem. Osmešilo bi se gasilno društvo, ako bi hitelo le z enim ali dvema svojima članoma k razsajajočemu ognju, ker mora biti vendar vsakemu otročiču jasno, da bi bila taka pomoč ničeva.
Mitra in jaka gasilska pomoč zavisi toraj poleg dobrega poznanja kraja in kakovosti ognja v prvi vrsti od alarma, kateri naj bo jasen in močan. Požar alarmiramo ali naznanjamo različno. Po večini oznanjuje požar plat zvona ali gasilski rog. V nekaterih krajih naznanjajo ogenj s topovskim strelom, ali notom telefona in sličnih alarmnih aparatov.
Alarmna znamenja pa učinkujejo le, ako so res vzorno urejena. Toda žalibog' je v večini krajev to silno slabo organizirano. Navadno čujemo prvo alarmno znamenje šele tedaj, ko je ogenj zavzel že tako razsežnost, da mu je le s težavo priti v okom.
Zvoniki so običajno zaprti, zlasti ponoči, in predno dobimo ključ ter pridemo do zvona, nas ogenj pozdravlja že v svoji polni moči. Marsikomu se zdi vse to malenkost, o kateri se ne izplača niti razmišljati. A da temu Hi tako. bo vedel vsakdo, kateri je že videl in deloval pri požaru, ki bi se ga lahko v kali zadušilo, ako bi se pravočasno zaznalo zanj. Treba je toraj razmišljati tudi slične malenkosti, ako se hočemo obvarovati zla.
Gasilno društvo ne sme mirovati preje, dokler pri županstvu ne izposluje vsaj tega. da je dobro in točno preskrbljeno ter natančno določeno alarmno znamenje v » kraju; kajti brez tega gasilno društvo ne more uspešno delovati. In ko je alarmno znamenje določeno in določen listi, ki ga daje. je dolžnost gasilnega društva, da se vsak čas prepriča, jeli tudi res vedno vse v redu in na svojem mestu. To je dolžnost vodstva gasilnega društva in te uolžnosti ne sme vodstvo nikdar in pod nobenim pogojem zanemarjati. Ako bi pa županstvo ne hotelo upoštevati. potem so tu postave, s katerimi se ga lahko v to prisili. Red mora biti, pa naj se pride do njega »lepa ali zgrda.	*
Kakorliitro pa je požar jasno in določno alarmiran ali naznanjen, bo vedel slednji član gasilnega društva, kai mu je storiti. Pri tej priliki svetujem, naj velja za gasilce vedno načelo, da se zberejo' čimpreje v gasilskem domu pred odhodom k požaru. Kakor že preje omenjeno, .!>; včasih sicer res dobro in koristno, da hite člani, ki še slučajno nahajajo v bližini ognja, naravnost k njemu in ne šele v gasilski dorn. a to velja le v izrednih slučajih in samo za one člane, ki res prebivajo v neposredni bližini nastalega ognja. S hitro pomočjo sc jim namreč lahko posreči ogenj v kali zadušiti ali ga vsaj omejiti. Oni lahko takoj nastopijo z reševanjem ogroženih ljudi in živali, odstranijo lahko takoj ognja nevarne predmete kot smodnik, bencin i. t. d. ter se lahko natančno ponče o celi situaciji. predno dospe celotno gasilno društvo na pomoč. — Kakor rečeno, so pa to le izjemni slučaji. Splošna dolžnost gasilcev pa bodi. da v slučaju alarma hite takoj v nasilni dom in ne naravnost na požarišče; kajti ako bi vsi dirjali naravnost k ognju, potem bi ostalo gasilno orodje doma. brez njega pa bi se jim posrečilo le malokateri ogenj pogasiti.
Brž ko toraj zadoni alarmno znamenje, se bo gasilec urno napravil ter pograbil gasilske stvari, ki jih ima mogoče doma ali v delavnici, in hite v gasilski dom. One gasilce, ki imajo gasilske stvari doma, opozarjam resno na to. da morajo imeti obleko in druge predmete v najlepšem redu. tako da so v slučaju alarma lahko v istem hipu pripravljeni za odhod Pri tej priliki omenjam, da je iako koristno, ako prirejajo gasilna društva vaje tudi v tem oziru, da se tako morejo prepričati, v kolikem času so člani opremljeni za odhod. Svarim pa gasilce pred vsako neprevidno naglostjo, zlasti v slučaju resnega alarma ponoči. Dogodilo se je že, da se je gasilec, predno .ie prihitel na zbirališče, silno močno poškodpval. ker Je neprevidno dirjal. Mnogi so si vsled tega že pohabili ude ali razbili glavo, prelflajenje pa si jih je nakopalo že sto hi sto. Toraj. tovariši, previdnost vladaj povsod!
V slučaju alarma pa ne zavisi vse le od urnosti gasilcev. ampak je treba polagati veliko važnost tudi na red v gasilskem domu. V marsikaterem kraju je tudi v tem f'Ziru jako slabo preskbljeno. Gasilski domovi samujejo kakor kaka zakleta stavba. Živ človek se ne spomni nanj.
V	slučaju alarma poteče cela ura ali še več, predno prihiti kdo s ključem, da odpre. Vodstva gasilnih društev ne ^mejo pozabiti nikdar na red, ki mora neprestano vladati v gasilskih domovih. Ključ gasilskega doma naj bo vedno
takem mestu, da se ga lahko vsak trenutek hitro dobi.
Ako je treba, naj bo pri rokah več ključev. Gasilsko orodje naj bo vedno snažno in vporabno ter naj bo shranjeno vselej v najvzornejšem redu. Vsako orodje naj ima določeno mesto, kamor naj se vrača po vsaki vaji in po vsakem požaru. Orodje je treba večkrat pregledati in l reizkusiti, da je vedno dobro in porabilo. Vsako napako je treba takoj odstraniti in popraviti, sicer smo v slučaju resne potrebe izgubljeni. Pred vsem je treba paziti na cevi in brizgalne, kar se zlasti v zimskem času rado pokvari in uniči. - Dohod in odhod k gasilskemu domu kakor tudi do posameznega orodja morata biti vedno dostopna. V zimskem času je treba gledati na to, da se iznred gasilskega doma takoj odstrani zapadli sneg. Dalje je treba večkrat preiskusiti vrata in gasilsko orodje, če m morda zamrznilo.
Tudi to se zde mogoče komu malenkosti, a to ni res. Vsako minuto, ki jo v slučaju alarma izgubimo, ako šele tedaj odstranjujemo take malenkosti, gre na račun malomarnosti vodstva gasilnega društva. In1 dogodilo se je že. da je potekla cela ura in še več, predno so mogli v slučaju ognja gasilci odstraniti slične malenkosti in odriniti k požaru, kateri je tačas vpepelil lahko že celo vas. Niso in ne morejo biti toraj to malenkosti, ampak silno važne in odgovorne dolžnosti posameznih gasilnih društev. Skrbeti je treba tudi, da gasilski domovi niso brez inči, kajti v temi gre vse narobe.
Ako so odstranjeni vsi ti nedostatki in so gasilci kakor tudi orodje vedno v dobrem stanju, potem smo lahko prepričani, da bo naš nastop v slučaju alarma točen in zanesljiv. Poveljnik gasilnega društva bo lahko urno oddelil moštvo in odkazal orodje, s katerim se bo odrinilo k ognju. Kakorhitro se je zbralo dovolj moštva v gasilskem domu, zasedejo potrebno orodje in odhite na pomoč. Pri tem pa je treba paziti zopet na več podrobnosti.
Kakor omenjeno, dokler ni skupaj toliko ljudi, da bi mogli delati vsaj z enim določenim orodjem, previden pöveljnik ne bo dovolil odhoda k požaru, ker bi se s tem le osmešil in malo ali nič koristil. Kadar Pa je zbranih dovolj gasilcev, tedaj odrinejo; toda vedno tako. da ostanejo vsi kot ena celota pod skupnim in enotnim poveljstvom. Izbrati je treba najkrajšo pot do ognja, a vedno tako, po kateri bodo dospeli z gotovostjo brez nesreče in zamude na čili. Tu omenjam dvoje. Nekatera gasilna društva imajo za slučaj ognja preskrbljeno priprego, druga so na brez nje in mora moštvo samo vleči orodje k požaru. V prvem kot drugem slučaju je v mnogih 'krajih silno slabo urejeno. Lastniki konj se največkrat branijo dajati priprego. gasilna društva si ne vedo ali nočejo pomagati županstva pa isto tako ne store ničesar, dasi-i ravno obstoja oostava. po kateri so županstva dolžna fkrbeti za to, da stavijo lastniki konj iste v slučaju potrebe gasilnemu društvu na razpolago. Ako se tak lastnik v slučaju nujne potrebe' upira, zadene ga občutna kazen. Vodstva gasilnih društev naj toraj strogo pazijo na to, da se te postave ne bo'omalovaževalo, ampak da se isto strogo iznolnjuje. Županstvo kot gasilno društvo naj vodi seznam lastnikov konj v okraju. Ako je teh več, naj se iim delo razdeli no tednih ali mesecih. One'lastnike, ki morajo staviti določeni teden ali mesec v slučaju potrebe svoje konje gasilcem na razpolago, je vedno pravočasno obvestRi. V najboljšem položaju je pač ono gasilno društvo. ki ima svoje konje. Te bo vsakdo rad vzel v r skrbo, ako sc mu dovoli, da jih rabi tudi v svoje namene, seveda po gotovih določilih. V najslabejšem položaju ie pač gasilno društvo onega okraja, kjer ni konj na razpolago. Tu mora moštvo samo spraviti orodje k ognju. Taka gasilna društva morajo gledali na to.' da so njih člani zadostno izvežbatii v vožnji orodja: kajti če nimajo dovolj vaje, potem bodo v slučaju potrebe hitro utrujeni in bodo onemogli. predno dospejo na požarišče.
Vožnja s konji ali samotež pa mora biti previdna in se mora voditi po načrtu. Na voz sme le toliko moštva, za kolikor ljudi je na njem prostora, kajti sicer nam se
6	'	G	A	SI L. E C
iaihko pripeti nesreča, da pade kdo raz voza ali pa se nam pokvari voz. kar lahko zabranjuje ali celo prepreči naš dohod k ognju. Ravno tako se mora odločno zabraniti prisedanje ali skakanje na voz med potjo, kajti tudi to je rodilo že nebroj nesreč. Na vozu mora biti prostor le za gasilce in se mora vsako drugo osebo vljudno odkloniti. Vožnja sama mora biti sicer urna, a nikdar prenagla; kajti drugače se nam lahko potolčejo ali opešajo konji, stare kolo ali pripeti kaka druga nezgoda. Isto velja tudi v'slučaju, ako vleče voz moštvo samo. Prevelika naglost ni nikjer dosti prida. Posebno pa je treba paziti na to. da dospe moštvo k ognju spočito, kajti čc je utrujeno ali preveč segreto, ne bo moglo veliko pomagati. Se večja nevarnost pa preti s prehlajenjem, katerega si lahko nakoplje segreto moštvo. Ako je le količkaj mogoče, naj se vzame k požaru nekaj gorke obleke, v katero naj se zavije zlasti ono moštvo, ki stoji pri orodju ali v rezervi vedno na enem in istem mestu, da se tako obvaruje pre-hlajenja.
Glede vožnje na požariščc bi bilo omeniti tudi še, da naj bo ista vedno enakomerna, ne prehitra in ne prepočasna. če gre k ognju več voz. mora biti med njimi vedno precej razdalje, da se v slučaju zapreke ne zaleti en voz v drugega, v sled česar nastane lahko velika nezgoda. Prvi voz naj v slučaju zapreke vedno z znamenjem opozori naslednji voz. To je posebno važno na strmih in spolzkih potih ali na ostrih ovinkih. Da se preprečijo nesreče s srečajočimi se vozmi in ljudmi, je treba na < pasnih mestih med vožnjo vedno dajati znamenje z zvoncem ali rogom. Svarim pa pred nepotrebnim zvonc-njem in piskanjem, kajti s tem se le povečuje razburjenje in vabi na kup radovedneže in postopače, kateri so nam pri gašenju le v napotje.
Pri nočni vožnji k požaru morajo biti gasilski vozovi dovoljno razsvetljeni. Treba pa je največje previdnosti z lučjo, zlasti ako je luč odprta, da z neprevidnostjo med vožnjo sami ne zanetimo novega ognja. To se posebno lahko dogodi, kadar se peljemo mjmo slamnatih hiš, kozolcev. suhih travnikov, ali skozi zaraščena polja in gozdove.
Na voz eh naj bo vedno nekaj priprav, s katerimi lahko takoj popravimo voz in orodje, če se nam med Potjo ali pri delu kai pokvari. Vsaj žebljev, vijakov, kladiva in klešč bi ne snielo manjkati na nobenem vozu. Ravno tako je dobro, da imamo s seboj nekaj kosov vrvi m drugih malenkosti za priprego, ako sc nam med potjo kaj utrga ali zlomi. Previdno vodstvo gasilnega društva bo imelo vedno vse pripravljeno, pa naj ga doleti ta ali ona nezgoda.
Ko dospemo k ognju, treba je dati znamenje, da nam napravijo ondi stoječi ljudje prostor in se ne zgodi kaka nesreča. Prvo. kar rabimo na požarišču, ako hočemo uspešno delovati, je toraj prostor. Gasilno društvo naj glede tega ukrene vse potrebno že ob svoji ustanovitvi. Kdo in kako bo delal prostor in red pri požaru? Ako se morajo s tem ukvarjati šele gasilci, potem zgube s .eni ravno najugodnejši čas za gašenje. To nalogo mora toraj po možnosti prevzeti županstvo z orožništvom. katero •pač najlažje vzdržuje red pri požaru.
Ko dospe gasilno društvo k ognju, mora vladati ondi že red in dobiti morajo gasilci takoj potreben prostor, da lahko začnejo neovirano s svojim delom. Naloga poveljnika je, da se takoj vživi v položaj in s paznim očesom vremotri celo situacijo. Dognati mora predvsem, so li v nevarnosti ljudje in živali, kje sc nahajajo in kako priti cio njih? — Dalje mora skušati ugotoviti izvor ognja in nregledati njegov obseg ter poizvedeti, se li ne nahajajo kje v bližini razširjajočega se ognja predmeti, ki bi ogenj lahko izdatno povečali ali postali radi. svojih eksplozivnih snovi nevarni življenju. Ugotoviti mora bližino in obilico vode ter pregledati prostor, kamor bi bilo postaviti orodje. — Vse to bo izurjen poveljnik dognal v Par trenutkih sam ali s pomočjo gasilcev, ki so prihiteli že pred
njim k ognju ter si ogledali situacijo. Njih dolžnost je, da se takoj, ko dospe gasilne' društvo na mesto, zglase pri svojem poveljniku ter mu naglo pojasnijo, kar so ugotovili. Treba pa je v takih slučajih povprašati vedno več domačih ljudi in ne samo enega, ker nas v svoji razburjenosti lahko pouči eden tako. urugi drugače. Najbolje je Pač, da se kolikor mogoče približamo ognju in sami ugotovimo njegovo pravo ognjišče. Opominjam pa vse gasilce, da ima pri požaru besedo edino le poveljnik in njega sc mora brezpogojno poslušati: kajti ako bi delal vsak gasilec na svojo roko, potem ne bi bilo ničesar narejenega. —- Poveljnik pa se mora zavedati svoje odgovornosti in posvetiti mora vso svojo pozornost edino le delu na požarišču; nikdar pa ne sme ondi iskati občudovanja in časti ter se (pridružiti zijalom in se postavljati le s svojimi poveljniškimi znamenji.
(Konec prih.)
Društvene in župne vesti.
Gasilno društvo v Laškem bo praznovalo na bin-koštni ponedeljek svojo petdesetletnico. Radi kolidiranja z drugimi gasilskimi prireditvami že danes opozarjamo na to prireditev.
Gasilno društvo na Brezovici pri Ljubljani priredi na binkoštni ponedeljek o priliki blagoslovljenja nove briz-galnice večjo gasilsko slavnost. Društva iz ljubljanskega okraja opozarjamo na dan prireditve, da ne bo kolidiranja.
Gasilska župa Žalska ima v nedeljo, dne 29. maja t. 1. ob 9. uri v Št. .Turju ob juž. žel. svoj tretji redni občni zbor. Dnevni red: a) Nagovor župnega načelnika, b) Poročilo poslovodje, c) Poročilo računskih pregledovalcev, č) Samostojni predlogi, d) Nasveti in slučajnosti.
Gasilno društvo v Krškem praznuje dne 14. avgusta 1921 svojo petdesetletnico. Odbral se je za to slavje primeren dan. da bo dana gasilnim društvom od blizu in daleč možnost udeležiti se tega izrednega slavja. Zlasti Gorenjcem bo dana prilika, da si ogledajo vabljive vinske gorice, ki bodo osore dozorevale.
Gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani je imelo dne
9.	januarja 1921 svoj redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi župni načelnik. Za načelnika je bil znova izvoljen tov. Zupan.
Gasilno društvo v Bizoviku je imelo dne 23. januarja k 1. svoj redni občni zbor. Sprejeli smo nova pravila in izvolili stari odbor z načelnikom tov. Vrbincem. Občnega zbora se je udeležil tudi župni načelnik.
Dobrovsko gasilno društvo je imelo dne 30. januarja t. 1. svoj redni občni zbor. Zborovanja se je udeležil tudi župni načelnik, ki je v svojem pozdravu pojasnil organizacijo in disciplino gasilstva.
Gasilno društvo v Koroški Beli je imelo 23. januarja 1921 in 13. marca 1921 svoj redni občni zbor. Na prvem občnem zboru se ie razpravljalo o društvenem delovanju, na drugem občnem zboru pa je bil s posredovanjem župana izvoljen nov odbor, z načelnikom Jernejem Erbežnikom.
Razne stvari.
Požarna bramba. To skrpucilo še vedno rahijo nekatera gasilna društva v svojih dopisih in tudi štampilije , s tem skrpucilom so pri nekaterih gasilnih dmštvih še vedno v rabi. Proč s to privleko! Štampilije naj se glase:
Prostovoljno gasilno društvo v ali: Gasilska župa
Mariborska. Ljubljanska. Ljutomerska itd.
Petdesetletnica zagrebškega gasilnega društva. Zagrebško gasilno društvo bo praznovalo letos svojo petdesetletnico. Radi pomanjkanja stanovanj in drugih tež-koč bo svečanost, kakor čujemo iz zanesljivih virov, povse skromna, ker ni mogoče misliti na svečanost v večjem obsegu.
\
Tov. Matija Petrič iz Postojne, častni član več gasilnih društev, večletni načelnik postojniškega gasilnega društva, načelnik Gasilske župe Postojniške. večletni odbornik in podnačelnik »Zveze slovenskih gasilnih društev na Kranjskem« je dne 21. januarja 1921 v 76. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Dne 23. januarja 1921 ga je rnnogobrojno gasilstvo spremilo k večnemu počitku. Rajnik je bil jeklen značaj, neumoren delavec na poiju gasilstva in ljubezniv tovariš v vsakem oziru. Bodi mu 'lahka ruša postojniška in blag spomin!
Gasilno društvo v Stobu pri Domžalah nam piše, da je dne 21. decembra 1920 spremilo k večnemu počitku najstarejšega gasilca Antona Seršena. Rajnik je 41 let neumorno deloval kot gasilec. Načelnik Jezernik se je zategadelj na odprtem grobu v imenu gasilstva poslovil od njega, pevski zbor pa mu je odpel žalostinko. Večni mir in pokoj tebi tovariš, Vam, tovariši, pa, ki ste se udeležili pogreba, najtoplejša zahvala!
Noša gasilskega kroja.
V	nekem kraju na bivšem Sp. Štajerskem se je udeležilo dvoje gasilnih društev nekega pogreba. Eno teh društev je včlanjeno v »Jugoslovanski gasilslki zvezi«, drugo pa jc med »divjaki«. Po pogrebu so posamezni člani v kroju posedali po gostilnah in »divjaki« so jeli^s »hajlanjem« in z zoprnimi govorancami izzivati »orga-nizirance«. Beseda je dala besedo in prizor se je končal s pretepom, ki se pere pri"sodišču in pred okrajnim glavarstvom. Tovariši, kam plovemo? Gasilec v kroju se mora vendar zavedati, da je član poštene družbe in da s psovanjem in pretepanjem izpodkopuje ugled gasilstva vobče. Gasilski kroj je po vsakem nastopu takoj odložiti, l:dor pa se po gostilnah in celo v kroju prepira in pretepa, za tega ni prostora v naših gasilskih vrstah. — Ven /njim, pa naj bo Peter ali Pavel.
Gasilno društvo v Kostanjevici je vzbudilo k novemu življenju nekdanjo mestno gasilsko godbo kostanjevišiko.
Na Florjanovo je prvi oficijelni nastop godbe v župni prireditvi.
Pogovori.
Gasilnemu društvu v S. Danes stane meter novih cevi približno 80 do 100 K, spojka iz medenine pa približno 280 K. Pripominjamo, da so pri nas v rabi Mecove spojke (Metzsche Gewinde) štev. 6. kar Vani je pri na-ročitvi zlasti upoštevati. To spojko bo Zveza najbrže proglasila za normalno spojko. JGZ.
Tov. K. P. v S. B. Vaši želji smo ustregli. Odredbo glede poveljevanja objavljamo v današnjem listu, glede neorganiziranih gasilnih društev pa smo v razgovoru z oblastmi.
Požari.
Gasilno društvo na Ježici nam piše:
Kakor lansko leto, takt)' smo tudi letos precej zgodaj imeli prvi večji požar. Včeraj, v nedeljo. 20. februarja, okrog 10. ure zvečer je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju gosp. Čemažar Jerneja, posestnika v Klečah št. 30. Požar mu je popolnoma uničil staro hišico, poslopje, ki je bilo v podstrešju polno otepov. Da se požar ni razširil na sosednja gospodarska poslopja, kjer se jc že vnela mrva skozi zidne odprtine, so preprečili gasilci, ki so kljub temu, dasi je bila nedelja-večer, bili z izredno naglico na kraju poraža. Pri gašenju je sodelovalo troje gasilnih društev, in sicer iz Ježice, Stožic in Št. Vida. Voda se je črpala po dveh sesalkah iz reservoirja, po dveh pa iz hidranta. Večja nesreča se sicer ni nikomur pripetila, pač pa se je prizadeti posestnik precej hudo opekel po roki. Skoda, ki jo ima nesrečni pogorelec, je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Precej Občutno ga bode zadelo tudi to, ker mu je pogorelo precej krme. Kako je nastal ogenj sc ne ve; najbrže jc morala biti vmes zločinska roka.
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21,
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev H« jboljse kakovosti po znatno znižanih cenah.
„Naša pesem“,
besedilo E. Ganglovo, vglas-_	,	bil Stanko Premrl, je v za-
logi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Cena 15 vinarjev.
Posluje po vsej državi. IflfiACI AVI	Delniška	glavnica
Ustanovljena lela 1913.	vJvfijLr* V 1*1 rk 3 miljene din. v zlatu,
splošna zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja, *
3. nezgodna In jamstvena zavaro-
vanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled
tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled
razbitja stekla,
7. zavarovanja proti škodam po toči.
Pisarna si
v Sodni ulici 1 (Feniks) in
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) In „Franko - Hongrolse“ ves njih kupčijski obstoj y naši državi. — Najnižje tarife, takoj, izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vo jno in mornarico nadomeščajo police „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za čantnike. e nahaja začasno
na Gosposvetski cesti 2 (Graška).
FR. P. ZAJEC, LJUBLJANA, STARI TRG 9.
Optik. — Strokovnjak. Očala, ščlpalnlkl, toplomeri, barometri, daljnogledi itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. — Prvi, edini slov. optični cemk dobi vsakdo zastonj. — — Tovarniška zaloga pripoznano najboljših SvipMrcl/iVi ut» kakor vse druge zlatnine in srebrniue. — Postrežba
S
TAMPIUE
ANTON ČERNE
graveur in izdelovatelj kavčuk - štampilij.
Dvomi tis štev. 1.
A. KASSIG, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UIJCA-
ZALOGA krojnih (uniformskii') potrebščin, kožuhovina iz raznih krznin. KRZNARNICA IN IZDELOVALNICA čepic, zlasti gasilskih po najnovejših . predpisih JGZ. Nakup kož divjačine.
ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih znakov, gumbov, naramkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih JGZ.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejSih
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
GASILEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA 2.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telefon št. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana, j
Delniška glavnica Rezervni zakladi .
K 50,000.000. K 45,000.000.
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice.
lire tonili! in livarne d. d. ijii
Gasilske brizgalnice
najrazličnejših sistemov po zmernih cenah.
Vsegasilske potrebščine
spojke, preniestilci, vedra, lestve čelade i. t. d.
SLQVEN. ESKOMPTNA BANKA
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1
interesna skupnost s Hrvatsko eskom. banko in Srbsko banko v Zagrebu
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
tinfninma- Vloge na knjižice O Dnin. kredite in predujme apiUjUllld. in tekoči račun UdJU. ...........
proti najugod. obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Ss:
efekte i. t. d.
menice, terjatve, fakture.
na blago in efekte itd.
Izdaja:
lig. akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
trgovino, industrijo ter uvoz
in izvoz.
Brzojavi: ESKOMPTNA. — — Telefon (interurban) štev. 146.
Ustanovljeno leta 1820.
Najstarejša specUalna tovarna
R. A. SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalnica cevi, livarna kovin in železa.
' Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtorpobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Čechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovi ne, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti.
Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: R. A. SMEKAL v Smichov.
Postrežba točna.
Ustanovljeno leta 1$20.
Postrežba točna.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.