STO LET GASILSTVA V DRAŽI VASI 1923–2023 Avtor: Florjan Jancic Izdajatelj: PGD Draža vas in KS Draža vas Odgovorna oseba založnika: Dejan Verhovšek Urednik: Blaž Prapótnik Odbor za zbiranje in pripravo gradiva: Dejan Verhovšek, Florjan Jancic Fotografije: arhiv PGD Draža vas in KS Draža vas, Uroš Deticek, Foto Nareks, Dejan Verhovšek in avtorjev arhiv Graficno oblikovanje in tehnicno urejanje: Blaž Prapótnik Jezikovni pregled, lektoriranje: Urška Stani Produkcija in izvedba: Epigraf Naklada: 300 izvodov Leto izdaje: 2023 Ni za prodajo. Pravice izdajatelja in avtorja so zadržane po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Opomba urednika: Slikovno gradivo je objavljeno v kvaliteti, ki je bila na voljo pri virih in je ponekod pogojno ustrezna, a je prevagala zgodovinska dokumentarna vrednost. ISBN 978-961-07-1700-3 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.842(497.4Draža vas)(091)(082) JANCIC, Florjan, 1936­ Sto let gasilstva v Draži vasi : 1923-2023 / Florjan Jancic ; [fotografije arhiv PGD Draža vas in KS Draža vas ... et al.]. - Draža vas : PGD : KS, 2023 ISBN 978-961-07-1700-3 (PGD Draža vas) COBISS.SI-ID 159982339 Florjan Jancic Draža vas, 2023 Vsebina • Uvodnemisli Darko Ratajc Spoštovane tovarišice gasilke in spoštovani tovariši gasilci PGD Draža vas! ....................................... 9 Dejan Verhovšek 100 let sodelovanja gasilcev s krajem .................................................................................................10 Dr. Janja Kramer Stajnko 100 let Prostovoljnega gasilskega društva Draža vas ...........................................................................11 Tomaž Pahole Sto let trdega dela................................................................................................................................12 Avguštin Hlastec Dobro sodelovanje pomeni naš miren spanec .....................................................................................13 Gregor Ercek Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas – sto let za vas......................................................................14 Prostovoljstvoinsolidarnoststavrednotivsehcivilizacijskihcasov......................................................15 • 1.poglavjeDRAŽA VAS – ZGODOVINA KRAJA ....................................................................................................18 Skupaj zmoremo vec ...........................................................................................................................18 Vaški mostovi, vez med ljudmi in življenjem na vasi...........................................................................20 Železnica leta 1892 prinese nov življenjski utrip .................................................................................21 Novejši cas v življenju in razvoju kraja ...............................................................................................24 Obicaji in družabno dogajanje na vasi.................................................................................................26 Šport in športna infrastruktura v kraju ...............................................................................................28 Športna infrastruktura .......................................................................................................................29 Ko vas postane vas .............................................................................................................................30 Vaški vodnjaki – zgodovina, ki nam izginja pred ocmi........................................................................31 Druge gasilske dejavnosti ...................................................................................................................31 • 2.poglavjeSLOVENSKO GASILSTVO PO 1. SVETOVNI VOJNI .............................................................................33 Nastanek države Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 ......................................................................33 Gasilska solidarnost dveh vasi: Draže vasi in Žic ...............................................................................35 Prizadevanja rodijo sadove in novo gasilsko društvo .........................................................................35 • 3.poglavjeUSTANOVITEV DRUŠTVA LETA 1923 – DNEVI VELIKIH ODLOCITEV ..............................................35 Ustanovitelji in prvoizvoljeni organi društva .....................................................................................36 Prvi koraki do gasilske tehnike in osebne opreme ..............................................................................36 Cas neponovljivih dogodkov ..............................................................................................................37 Gasilski dom, gasilcem drugi dom .....................................................................................................37 Gasilske intervencije ..........................................................................................................................37 Novo in skupno ime društva ..............................................................................................................39 Cas za novo gasilsko tehniko .............................................................................................................40 Uspešne aktivnosti društva ................................................................................................................40 Izobraževanje clanstva........................................................................................................................41 Odlikovanja in castni naslovi 1923–1941 ............................................................................................42 Seznam predsednikov in poveljnikov v obdobju 1923–1945 ...............................................................43 • 4.poglavje 2. SVETOVNA VOJNA IN CAS PO NJEJ ..............................................................................................45 Nemška zasedba dela Slovenije 1941–1945 in gasilstvo v Draži vasi ...................................................45 Leto 1945 – nova Jugoslavija in Slovenija ............................................................................................46 Skromne razmere, vendar viden napredek .........................................................................................48 Seznam predsednikov in poveljnikov v obdobju 1945–1992 ...............................................................53 Leto 1983 – vecnamenski objekt – središce gasilstva, kulture in zabave .............................................53 Vsak razvoj išce nova pota .................................................................................................................53 Skupni nacrt za razvoj Draže vasi ......................................................................................................55 • 5.poglavjeDELOVANJE GASILCEV V SAMOSTOJNI REPUBLIKI SLOVENIJI ......................................................57 Leto 1991 – delovanje gasilcev v samostojni Republiki Sloveniji .........................................................57 Nova organiziranost slovenskega gasilstva ........................................................................................57 Jubilej 70 let 1923–1993 ......................................................................................................................59 80 let PGD Draža vas 1923–2003 .........................................................................................................60 Dan gasilca – dan solidarnosti ............................................................................................................60 Clani PGD Draža vas – prejemniki plakete GZ Slovenske Konjice........................................................63 Seznam predsednikov in poveljnikov PGD Draža vas 1992–2023 ........................................................65 Castni nazivi v društvu po letu 1991 ..................................................................................................65 Odlikovanja in priznanja, podeljena PGD Draža vas, za uspešno delovanje .......................................67 Gasilskošportna aktivnost v društvu ..................................................................................................68 Društvena tekmovanja skozi bogastvo pokalov v vitrinah .................................................................68 Gasilska mladina ................................................................................................................................68 Pionirska desetina – ponos društva in gasilstva ..................................................................................76 Clanice društva – eden od stebrov društva ..........................................................................................77 Veterani – spoštljiva vez iz roda v rod .................................................................................................80 Cezmejno sodelovanje.........................................................................................................................81 Gasilski veterani – pricevalci preteklega casa .....................................................................................82 Zmagovalna ekipa Draže vasi s pokali in nagradami, 2007 .................................................................84 Krepitev gasilskotakticnih vešcin .......................................................................................................85 Operativna enota ................................................................................................................................85 Kronološki pregled gasilskih vozil in tehnike v društveni uporabi od leta 1963 ..................................86 Seznam motornih brigaln, ki jih je drušvo uporabljalo od leta 1926 ...................................................86 Ohranjanje zgodovine društva in gasilske dedišcine ..........................................................................87 Društvene družabne in druge prireditve skozi cas .............................................................................88 Povezovanje PGD Draža vas v gasilske organizacije od leta 1923 do 2023 ..........................................89 • 6.poglavjePROTOKOLARNE OBVEZNOSTI CLANSTVA GASILSKE ORGANIZACIJE...........................................91 Gasilska zaobljuba ali prisega skozi zgodovino ..................................................................................91 Od gasilske zaobljube do kodeksa ......................................................................................................91 Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva ............................................................................92 Gasilsko prostovoljstvo in praznovanja ..............................................................................................92 Slovenska gasilska himna ..................................................................................................................94 • 7.poglavjeDRAVINJSKA DOLINA IN ZACETKI GASILSTVA ...............................................................................95 Iz zgodovinskega spomina .................................................................................................................95 Ustanovitve gasilskih društev v Dravinjski dolini ..............................................................................95 Meddruštveni primerjalni podatki gasilstva Dravinjske doline ..........................................................96 Gradnje gasilskih domov, 1907–2023 ...................................................................................................96 Letnice ustanovitev društev ...............................................................................................................98 Razvitja gasilskih praporov ................................................................................................................98 • 8.poglavjeRAZVOJNE POTI ORGANIZIRANEGA GASILSTVA ............................................................................99 Ogenj in clovek – zaveznika in sovražnika .........................................................................................99 Zacetki organiziranega gasilstva ........................................................................................................99 Državno urejanje prostovoljnega gasilstva ........................................................................................100 Slovensko gasilstvo skozi cas ...........................................................................................................100 Gasilci v casu Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije .................................................................... 101 Novi gasilski predpisi ....................................................................................................................... 101 Razmah gasilstva v novi Jugoslaviji (1945–1991) .............................................................................. 101 Sv. Florjan in pricevanja iz njegovega življenja ................................................................................. 101 Jubilejno leto stoletja v zrcalu prehojene poti (1923–2023) ............................................................... 103 PGD Draža vas – funkcionarji društva .............................................................................................. 103 Poveljstvo društva ............................................................................................................................104 Nadzorni odbor ................................................................................................................................104 Disciplinska komisija .......................................................................................................................104 • 9.poglavje FOTOGRAFIJE IZ ŽIVLJENJA IN DELA GASILCEV TER KRAJANOV DRAŽE VASI .......................... 105 Avtorjevasklepnamisel....................................................................................................................126 FlorjanJancic–biografija.................................................................................................................126 –bibliografija.............................................................................................................127 Viriinliteratura................................................................................................................................128 Uvodne misli Spoštovane tovarišice gasilke in spoštovani tovariši gasilci PGD Draža vas! P rostovoljstvo in gasilski duh vas, krajane Draže vasi, bogati že 100 let. Letos PGD Draža vas obeležuje 100. obletnico od ustanovitve davnega leta 1923. Sto let prostovoljstva, pripravljenosti na klic in pomagati pomoci potrebnim, sto let požarnega varstva in sodelovanja na gasilskih tekmovanjih ter drugih, za kraj pomembnih dogodkih, se je nabralo v teh dolgih letih. Obcani Obcine Slovenske Konjice, predvsem pa krajani vašega kraja, spoštu­jemo in se vam zahvaljujemo za prispevek pri razvoju širše skupnosti in cenimo vaše delo. V trenutkih, ko je treba stopiti skupaj in pomagati sokrajanu v nesreci, ste prav tisti, ki vedno pokažete solidarnost, požr­tvovalnost in predanost svojemu poslan­stvu. V sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi v naši obcini sestavljate ucinko­vito in uspešno Gasilsko zvezo Slovenske Konjice, ki je v ponos lokalni skupnosti pa tudi širše. Za vse, kar so naredile vse generaci­je clanov PGD Draža vas v preteklih sto letih, se vam v svojem imenu ter v imenu obcank in obcanov iskreno zahvaljujem. Želim, da enako uspešno in predano živite in izpolnjujete svoje poslanstvo še naprej, da svojo srcnost predajate generacijam, ki prihajajo za vami. Z globokim spoštovanjem. Darko Ratajc, župan Obcine Slovenske Konjice 100 let sodelovanja gasilcev s krajem G asilstvo v kraju Draža vas se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj v letu 2023 praznuje jubilejnih 100 let delovanja. Zacetki gasilstva Draže vasi in Žic so bili skromni, a ljudje so pokazali izjemno pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju in vzpostavljanju organizaci­je, ki še danes velja za eno najbolj cenje­nih v lokalni skupnosti in širše. Gasilci so hitro postali središce kraja, kje so se ljudje lahko zbirali, družili in poleg gasilstva izvajali tudi druge dejav­nosti. Ustvarjeni so bili mnoge zgodbe in dogodki, ki so v ljudeh pustili veselje, zadovoljstvo in lepe spomine. Rezultat dobrega sodelovanja med krajani in gasil­ci v preteklosti so vidni še danes, saj se lahko pohvalimo s sodobnim objektom, ki združuje krajane, gasilce in trgovino. Objekt je postal pomembna veduta kraja, ki se ponosno dviga v nebo in skrbi tudi za prepoznavnost kraja. Stalna težnja po napredku gasilstva in sledenje sodobnim trendom sta bila vedno cilj gasilcev iz Draže vasi. Skozi celotno obdobje delovanja so v gasilskem domu in kraju prisotna dobra gasilska vozila in tehnika ter dobro usposobljeni operativni gasilci, kar povecuje požarno varnost krajanov in njihovega premoženja. Gasilstvo je pomembno tudi z vidika medgeneracijskega sodelovanja, saj zdru­žuje vse generacije – od mladih do starej­ših. Še posebej pomembna je vzgoja mla­dih, ki skozi širjenje vrednot gasilstva pridobivajo kljucna znanja in izkušnje za življenje ter na ta nacin postajajo zavedni in predani gasilci in krajani. Hkrati ne gre zanemariti spoštovanja starejših, ki so s svojimi izkušnjami, znanjem in poznava­njem zgodovine temelj zacetkov in nada­ljevanja gasilstva. Ocenjujem, da je vloga gasilcev pustila neizbrisan pecat na ljudeh in kraju. Skozi vsa ta leta so gasilci gonilna sila pri pove­zovanju krajanov, organiziranju družab­nih dogodkov in aktivnosti. Ponosni smo, da je gasilsko društvo danes sodobna, humanitarna in zaupanja vredna organizacija. Spregledati pa ne gre niti zglednega sodelovanja gasilcev in Krajevne skupnosti Draža vas. Gasilcem se krajani Draže vasi zahvaljujemo za nji­hov prispevek k razvoju in sooblikovanju kraja in ob 100-letnici društva želimo še mnogo ustvarjalnih in plo­dnih let delovanja v prihodnje. Dejan Verhovšek, predsednik Krajevne skupnosti Draža vas 100 let Prostovoljnega gasilskega društva Draža vas G asilstvo v Sloveniji je tradicija in pomembna vrednota, ki kljub negotovim in turbulentnim casom ostaja pomemben gradnik družbenega prosto­ra, kjer se združujejo ljudje vseh genera-cij. Gasilska društva imajo pomembno vlogo zlasti v manjših krajih, kjer ne samo da skrbijo za opravljanje osnovnih nalog gasilske službe, ki so zakonsko predpi-sane, temvec so tudi sticna tocka, kjer se ljudje povezujejo in udejstvujejo na raz­licnih podrocjih ter tako gradijo enako­pravno in homogeno skupnost. PGD Draža vas po formalni kategorizaciji spada med manjša društva, a ga kljub temu odlikuje­jo visoko usposobljeno clanstvo, sodoben vozni park in oprema, s katero se clani uspešno soocajo z nalogami gasilske službe, ki v zadnjih casih postajajo vse bolj zahtevne in nevarne. Vse uspehe društva gre nedvomno pripisati vodjem in clanom, ki s skupnimi mocmi delujejo za blaginjo vseh ljudi v bližnji in daljni okolici. Lik gasilca je zlasti v zadnjem casu zelo visoko cenjen in popularen, kar smo si prislužili z vdanim in vestnim delom, ki ga opravljamo v službi ljudstva. Ugled organizacije moramo vzdrževati tudi v prihodnje, pri cemer se je v prvi vrsti treba osredotociti na clane in jih ustrezno motivirati, vzgajati, usposabljati ter jim zagota­vljati ustrezne pogoje za delo. Pri tem je nujen dialog z državnimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi, ki so dol­žne zagotavljati primerne pogoje za nemoteno delovanje gasilske organizacije. Smo v kongresnem letu, ko se na vseh nivojih na novo postavljajo organi vode­nja in upravljanja, hkrati pa se zacrtajo smernice za delo in razvoj organizacije za naslednje petletno obdobje. Enega kljuc­nih strateških dokumentov predstavlja­jo programske usmeritve, ki jih sprejme kongres – najvišji organ Gasilske zveze Slovenije – in so obvezujoce za vse nižje nivoje, od gasilskih regij, zvez, vse do dru­štev. V prihodnje bo pomembno, da bomo enakomerno razvijali vsa podrocja delo­vanja naše organizacije; v prvi vrsti je to operativa, ki predstavlja naše jedro, hkrati pa potrebujemo tudi ustrezno administra­tivno podporo, brez katere prav tako ne gre vec. Pri delu bomo uspešni le, ce bomo medsebojno sodelovali, se po svojih najboljših moceh podpirali in vsakodnevno živeli in širili vrednote, na katerih je nastala naša organizacija. Spoštovani gasilci in gasilke PGD Draža vas, ob viso­kem jubileju vašega društva vam izrekam iskrene cestit­ke in poklon za vaše dolgoletno nesebicno opravljanje gasilske službe. Želim, da ob tej priložnosti obudite in pocastite spomin na svoje prednike, ki so vam postavili trdne temelje, na katerih ste zgradili društvo. S svojim nesebicnim in požrtvovalnim delom še naprej skrbite za svoj razvoj, vse pridobljene izkušnje pa prenašajte na mlajše generacije, ki bodo vaše delo nadaljevale. Na pomoc! Dr. Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije Sto let trdega dela V letu 2023 praznuje v naši Gasilski zvezi Slovenske Konjice svojih 100 let delo­vanja Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas. To je doba, ki jo organizirano preživi le dejavnost, ki ni v družbi nobenega sis-tema, temvec v službi cloveka in njegovih potreb. Ponosni smo na Prostovoljno gasil­sko društvo Draža vas, ki v svojem lokal­nem okolju uspešno druži gasilke in gasil­ce, veterane ter najmlajše prostovoljce z bogatimi izkušnjami, znanjem in pleme­nitimi dejanji – pomagati ljudem v nesreci. Skozi za vsa ta leta, za katera lahko trdim, da so bila viharna, je bilo mogoce obsta-ti le z vztrajnostjo, iskreno pripadnostjo svojemu poslanstvu in veliko mero slo­žnosti. Gasilstvo je poslanstvo! Veseli me, da tako to jemljete tudi clani PGD Draža vas. Zavedati se moramo, da se delovanje vašega društva ne odraža samo na operativnem in tekmovalnem podrocju, ampak odigrava pomembno vlogo na podrocju družbene in dru­žabne dejavnosti. Spoštujete drug drugega in ljudi okoli sebe, temu je namenjena velika naklonjenost krajanov Draže vasi in okolice, v kateri živite in delate. Skupno delo je pomemben prispevek k varnosti in življenju v kraju. Zelo sem zadovoljen z vašo razvojno in povezoval-no funkcijo, saj vaši clani so in še zasedajo najvišje funk-cije v naši gasilski zvezi. Vaši predavatelji in inštruktorji pomembno prispevajo k razvoju mladih kadrov v naši organizaciji. Aktivne so vse kategorije clanstva PGD Draža vas, od mladine, clanov, clanic do veteranov. Tudi po zastopanosti na tekmo­vanjih na vseh nivojih presegate normal-ne okvire in izstopate iz povprecja. Vse to kaže, kako veliko in dobro organizirano društvo ste. Zaradi vaših neprecenljivih dejanj, rezultatov in stalne pripravljeno­sti, spoštovane gasilke in spoštovani gasil­ci, vam je zaupano opravljanje javne gasil­ske službe v Obcini Slovenske Konjice. Polnih 100 let ste ukrepali ob številnih požarih, poplavah, naravnih in drugih nesrecah. Uspešno sodelujete s prostovolj­nimi gasilskimi enotami znotraj Gasilske zveze Slovenske Konjice in izven nje. Preprican sem, da je naš skupen cilj dobro organizirano gasilstvo, ki v svojih vrstah združuje strokovno usposobljene in dobro opremljene gasilce. V imenu Gasilske zveze Slovenske Konjice iskrene cestitke za prispevek pri našem skupnem delu in veliko uspehov tudi v prihodnje, saj so od njih odvisni razvoj, trdnost in uspešnost naše gasilske organizacije. Na pomoc! Tomaž Pahole, predsednik GZ Slovenske Konjice Dobro sodelovanje pomeni naš miren spanec Ves cas obstoja in delovanja svoje­ga društva ste združevali moc, spretnost in znanje v organizirani obliki delovanja na podrocju zašcite in reševanja, v želji izkazovati pomoc socloveku v nesreci. Osnovno poslanstvo gasilcev je bilo od nekdaj gašenje požarov, kar pa danes pre­sega podrocja delovanja operativnih gasil­cev. Ob zahtevnih požarih v bivalnem in naravnem okolju je vedno vecje število intervencij ob naravnih nesrecah, drugih intervencij ter posredovanj ob reševanju življenj, predvsem v obliki podpore eno-tam NMP kot prvi posredovalci. Seveda je lahko uspešno reševanje vseh vrst inter-vencij mogoce le s sodobno zašcitno in tehnicno opremo ter ogromno znanja in usposabljanja operativnih gasilcev. Kljub nenehnim financnim in organizacijskim izzivom je vaše društvo uspešno na vseh podrocjih delovanja. Nabavljate in upo­rabljate sodobno opremo, ste odlicno usposobljeni in z veliko novega znanja, to delo nesebicno, predano, srcno in pogumno opravljate prostovoljno, kar je prava velici­na, ki izraža vse vaše dosežke. Te vrednote ne ostajajo neopažene, zato smo gasilci najbolj cenjena in spošto­vana organizacija v svojem okolju. K vašim vidnim uspehom na operativnem in organizacijskem podrocju vkljucujete vse clane in clanice. Hkrati skrbite za gasil-ski podmladek in s tem svoje društvo pripravljate na pri- hodnost, ki se je pri vas ni potrebno bati. Ne pozabljate niti na starejše gasilce, ki so vas pomagali izoblikovati v to, kar ste danes – ponosni gasilci z vrednotami, ki so vsem v cast. Združeni v sožitju peljete društvo naprej v prihodnost ter nove izzi­ve, ki jih boste s pridobljenimi izkušnja-mi in znanjem uspešno reševali. To ste s svojim delom dokazali tudi v casu sve­tovne pandemije. Verjamem, da boste pri tem uspešni tudi v prihodnje. Pri svojem delu pridobljeno znanje in izkušnje deli-te na vajah, tekmovanjih, usposabljanjih in srecanjih, ki se jih udeležujete s stano­vskimi tovariši na nivoju Gasilske zveze Slovenske Konjice ter širše. Ob tem se ohranjajo in krepijo družabne vezi, med-sebojni odnosi in prijateljstva. Vsem clanicam in clanom Prostovoljnega gasilskega društva Draža vas se za vse opravljeno delo, vse uspešno zakljucene intervencije ter za pomoc v imenu poveljstva Gasilske zveze Slovenske Konjice in v svojem imenu še enkrat srcno zahvaljujem, cestitam ob vaši obletnici in vam želim uspešno delo ter vse dobro še naprej. Na pomoc! Avguštin Hlastec, VGC II. stopnje, poveljnik GZ Slovenske Konjice Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas – sto let za vas 100 let humanega in prostovoljnega dela v okviru gasilske organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1923, je obdobje, na katerega smo gasilci in krajani iz Draže vasi zelo ponosni. Društvo se je ustanovi-lo zaradi želje in potrebe pomagati ljudem v nesreci in stiski. Naši predniki so zace­li skromno, a odlocno, in po toliko letih je napredek viden, kdor ga hoce videti. V dolgi zgodovini društva se je marsikaj dogajalo. Bili so vzponi in padci, a zagna­ni clani so vedno našli moc in enotnost ter društvo peljali in vodili tako, da so bili ponos krajanov. Težko si je predstavlja-ti okolišcine pred 100 leti, koliko truda in potrpežljivosti posameznikov je bilo potrebno za ustanovitev društva, kaj šele za sam obstanek. Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas smo orga­nizacija, ki deluje v dobrodelnosti, prijateljskem sodelo­vanju z ljudmi, ki živijo v našem kraju ter širše. V današnjem casu in vse vecjem napredku zahteva to od nas vse vec izobraževanja in tehnicnega znanja, kar je pogoj za dobro delovanje društva. Skrb, ki jo posvecamo vašcanom, je vedno popla-cana, posebno takrat, ko gasilci potrebu­jemo pomoc in potrkamo na njihova vrata. Tedaj namrec spoznamo pravi pomen slo­gana Z vami že 100 let – a le z vašo pomoc­jo. Še posebej ponosen sem na dosežke naših tekmovalnih ekip, ki dosegajo na raznih tekmovanjih lepe rezultate in potr­jujejo naše prizadevno delo. Še naprej želim, da društvo uspeva in nadaljuje tradicijo naših prednikov. Vsem gasilkam in gasilcem ter krajanom Draže vasi se zahvaljujem za vsestransko pomoc in vaše plemenito delo. Še na mnoga leta! Na pomoc! Gregor Ercek, predsednik PGD Draža vas Prostovoljstvo in solidarnost sta vrednoti vseh civilizacijskih casov Oris razvoja požarnega varstva in gasilstva je v pri-cujoci jubilejni knjigi Prostovoljnega gasilskega društva Draža vas predstavljen kot kronološki pregled kljuc­nih dogodkov, ki so zaznamovali vecni boj cloveka z ognjem. Predstavitev temelji na pisnih virih, s posebnim poudarkom na zgodovinskem kontekstu, ki je oblikoval pogoje za razvoj organiziranega prostovoljnega gasilstva širše na Slovenskem in pozneje tudi v Draži vasi. Gradivo monografije izraža in poudarja nacelo, da veliko dosežemo, ce si prizadevamo. Gasilsko tovari­štvo, požrtvovalnost in vizija Krajevne skupnosti Draža vas za prihodnost predstavljajo svetlo plat razvoja gasil­stva na vasi, saj simbolizirajo vrednote zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. DRAŽA VAS 1. poglavje DRAŽA VAS – ZGODOVINA KRAJA Skupaj zmoremo vec Predstavitev Draže vasi utemeljujemo z znano misli­jo, da ni pomembna velikost kraja, pomembno je, da je kraj, v katerem živiš in deliš življenje z drugimi krajani, tvoja življenjska osnova v napredku, veselju in skrbeh. Zato sta hvalevredna poskus in pomoc domacinov pri odkrivanju tancice casa o nastanku in razvoju kraja. Draža vas leži na nadmorski višini 283,5 metra in obsega površino 2,45 kvadratnega kilometra, na kateri prebiva 525 prebivalcev (SURS, 2022). Draža vas se v zgodovinskih virih prvic omenja leta 1207 kot Gumdramsdorf, kasneje tudi kot Gattersdorf. Socasno se omenjata tudi kraja Žice (leta 1160) in Tepanje (leta 1301). Draža vas je bila v lasti konjiških gospodov, kar je razvidno iz virov, ki navajajo, da je Leopold Konjiški leta 1306 del svoje posesti v tem kraju podaril Žicki kartuziji v dobre sosedske odnose. Enak vir navaja, da je bil leta 1562 sprejet nov urbar, v katerem je bil Veber, sogornik(fevdalni gospodar gor­skega vinograda), živec v Draži vasi, dolžan placevati dajatve konjiškim gospodom. Žicka kartuzija je leta 1308 zaprosila za dovoljenje gradnje podružnicne cerkve v Žicah, ki je bila zgrajena leta 1392, kot prvic omenjajo zgodovinski viri. Župna cerkev sv. Petra v Žicah služi tudi vašcanom Draže vasi kot versko središce. Obe vasi imata skupno pokopali-šce, ki se nahaja blizu cerkve nad vasjo. Javno dostopni podatki kažejo, da je žicka cerkev vodila krstne knjige že od leta 1689, porocne knjige od leta 1697 in mrliške knjige od leta 1692. Zemljepisna lega v Dravinjski dolini je omogoca­la dobro prometno povezavo kraja, saj je nekoc cesta Oplotnica–Slovenske Konjice potekala skozi Dražo vas. Kasneje je bila zgrajena nova cesta Slovenske Konjice– Oplotnica. Draža vas – razglednica iz leta 1921 Sotocje Dravinje in Oplotnice Reka Dravinja v Draži vasi sprejema vodovje vodne sestre Oplotnice in še naprej ohranja znacilnosti nižin­skega vodotoka. Dolina ob Dravinji se geografsko ob njej povezuje vse do haloškega gricevja. Nižji in zložni hrib Holmec je del Dravinjskih goric, ki je na jugovzhodni legi zasajen z vinogradi in posejan z vinskimi kletmi – ‚gorcami‘. Del vasi se z enim delom naslanja na vznožje nasprotne lege hriba Holmec. Kraj se v ravninskem delu širi na obeh bregovih Dravinje in ob cesti Tepanje–Žice. Vas je nekoliko razlo­žena, ima strnjeno nižinsko urbano naselje z vaškim Detajl starega valjcnega mlina jedrom, ki obsega gasilski dom, dom krajanov s športni-mi objekti, živilsko in kmetijsko trgovino ter gostilno. Poleg kmetijstva in živinoreje je bila nekoc del življenja v vasi obrt – mlinarstvo, krojaštvo, loncarstvo, gostinstvo in kolarstvo ter kovaštvo, ki bilo tesno povezano s fur-manskim življenjem. Prav zato je bila pomembna tudi konjereja. Tukajšnja pokrajina s travniki in njivami ter redkimi mocvirji je življenjsko okolje mnogih ptic. Posebnost sta dolgonoga bela štorklja in siva caplja. Simbol pomladi in dobrega pocutja v vas prinesejo lastovice, ki prinašajo tudi dobro upanje za srecno leto v hiši in na polju. Vaški mostovi, vez med ljudmi in življenjem na vasi Casa izgradnje prve brvi ali mostu viri ne navajajo. Domnevno je bil leseni most zgrajen pred 2. svetovno vojno. Most, ki je bil v letu 1968 že dotrajan, se je ob veli­ki teži tovornega vozila s prikolico zacel rušiti. Voznik namrec ni upošteval prometnega znaka o nosilnosti mostu. Mostovi ne povezujejo le bregov, temvec tudi ljudi in njihove življenjske potrebe. Prav zato so krajani Draže vasi z zadovoljstvom v letu 2003 docakali novi most cez reko Dravinjo, ki zagotavlja varen promet domacinom in drugim. Z vse vecjo poseljenostjo so dobili posamezni deli vasi domaca imena za lažjo in natancnejšo predstavitev, kje je kakšna domacija. Ogledna pot po vasi nas popel­je po posameznih delih vasi, kot so Gabernica, Cereje, Zafošt in Vajce. To so domaca imena, ki jih uporabljajo vašcani. Gnezdo bele štorklje, ki prebiva pri gasilskem domu, 2022 Po glasu se ptica pozna. (ljudski pregovor) Utrinek Parbelihštorkeljjevecletgnezdilnastolpugasil­skegadoma.Kasnejesijegnezdouredilnaelektricnemdrogu.Pravvcasugasilskeveseliceleta2019seještrkzapletelvelektricnonapeljavoinpovzrocilizpadele­ktricnegatoka.Kotgospodardružinejeverjetnohotelimetimir.Gasilskaveselicajebilaponekajurniprekini­tvišenaprejprijetendogodek. Gnezdišce sive caplje Železnica leta 1892 prinese nov življenjski utrip Z izgradnjo železnice nastane v kraju tudi železniška postaja. Ozkotirno železnico Poljcane–Konjice so zaceli graditi 20. junija 1892, še istega leta je po progi zapeljal prvi vlak 20. decembra. Progo dolžine 14,9 kilometra je vlak prevozil v eni uri. Proga je iz Poljcan potekala vzporedno z južno žele­znico Celje–Maribor in cesto do Spodnjih Laž, kjer je bila prva postaja. Pri Zbelovem se je podvozno križala z južno železnico in imela postajo na Zbelovem. Tretja Uradni nacrt umestitve postajališca v Draži vasi na teren s poznejšimi vpisi kontrole stanja DRAŽA VAS STO LET PGD Obeležje nekdanje železnice v Draži vasi, 2023 22 postaja je bila v Locah. V nadaljevanju je proga prec­kala Dravinjo, prešla na Senožet in ponovno preckala Dravinjo pred Dražo vasjo, kjer je bilo zadnje postajali-šce pred Konjicami. Do Zrec je bila proga podaljšana 15. januarja 1921. Promet je bil dokoncno ukinjen 15. aprila 1962. Gasilski zvon Zanimivost življenja v vasi predstavlja tudi zvon v gasilskem stolpu. Bil je nabavljen ob izgradnji prvega doma leta 1928. Takrat je vaški mlinar Franc Vucaj dal pobudo za nabavo zvona za gasilski dom. Z nabiralno polo so pobi­rali prispevke za placilo zvona v znesku 1200 dinarjev – valuta Kraljevine Jugoslavije. Po ustni izpovedi potomca Marjana Vuceja je bil zvon kupljen na Ptuju. V društveno knjigo so takrat zapisali: »Zvonilo se bo z njim ob casu angelskega cašcenja, ob slucaju požara in kadar umrje kak društveni clan ali dobrotnik.« Zvocno ubrani glasovi zvonov so dobili v življenju ljudi pomembno mesto. Odkar obstajajo zvonovi, so lju­dje z njimi vedno nekaj naznanjali. Na Slovenskem je najstarejši ohranjen zvon iz leta 1309. Kovaštvo Kovaštvo, kot ena najstarejših obrti, je imelo na vasi mnogostranski pomen. Kovacevi, kot so jim rekli po domace, so bili iz roda v rod skoraj 90 let na širšem obmocju Draže vasi zanesljiv kovaški servis, kot bi temu rekli danes. Zacetek družinskega kovaštva sega v zacetek 20. stoletja, ko je kovaški mojster Karel Pavric zacel s kovaštvom in kasneje prenesel obrt na mojstra Ivana Hlasteca, ki je zakljucil delo ob upokojitvi 1958. Draža vas – panorama leta 1967, desno spredaj gasilski dom Novejši cas v življenju in razvoju kraja V bližnji preteklosti je Draža vas v dejavnostih, zdru­ženih v krajevni skupnosti, dobila novo podobo lepo urejene vasi sredi doline. Obrt, turizem in druge gospo­darske dejavnosti mnogim nudijo zaposlitev v domacem kraju. V Krajevni skupnosti Draža vas delujejo industrij­sko-tehnološka podjetja Tekoma, Strojegradnja Satler ter Satler okna in vrata. Njihova podjetniška rast je v nenehnih izzivih doma-cega in tujega trga. V mnogocem predstavljajo hrbteni-co krajevnega gospodarstva in mocno zaslombo kraju. Vpliv na razvoj je opazen, saj sodelujejo pri aktivnostih in podpirajo razvojne programe Krajevne skupnosti Draža vas. Ob praznovanju pomembnejših mejnikov v razvoju kraja – 90 let gasilstva in 30 let vecnamenskega objekta – je v intervjuju za casopis Novice (7. 3. 2013) predsednik KS Draža vas in tudi gasilec Dušan Arbajter med drugim dejal: Podjetje TEKOMA Podjetje STROJEGRADNJA SATLER Draža vas leta 1992 Panorama Draže vasi z Dravinjsko dolino in Konjiško goro v ozadju leta 2022 (spodaj) »To[skupnosolidarnodelokrajanov,op.a.]nasjepopeljalo,dasmoiznekocfurmanskevasipostalizgled­navasuspešnihpodjetnikovindobrihkmetovalcev.« Obicaji in družabno dogajanje na vasi Vašcani in gasilstvo – pricevanja in spomini Bogastvo so tudi spomini vašcanov in gasilcev, ki izpovedujejo cas, ki ga ni vec. Tako bogatijo naše življe­nje in nas spominjajo, kaj vse so posamezniki doživeli na vasi. V prijetnem srecanju za okroglo mizo v gasil­skem domu marca 2023 so Marjan Ribic (1940), Dušan Arbajter (1956), Marjan Vucej (1956) in Stanka Macuh (1965) odkrivali dogodke in njihov cas nastanka na vasi. Posebnost pogovora je bilo kulturno in športno dogaja­nje ter doživljanje šeg in navad na vasi. Lipa zelenela je … Okras vasi je bila visokorasla in vsako leto dišeca medonosna lipa, ki je med vašcani vztrajala vec kot 100 let. Upirala se je viharjem, slišala mnogo lepih zgodb in koncno klonila casu, ki vse klice k pocitku. Tudi lipa v Draži vasi je v zavesti ljudi bila kot sveto slovensko drevo. Izrocilo o lipi, pod katero so se staroslovanski sta­rešine dogovarjali, je ostalo le v šegah in navadah sesta­janja vašcanov ob raznih priložnostih. Lipov list je tudi simbol slovenstva. Eden izmed tradicionalnih dogodkov v preteklosti, ki nedvomno spada v neuradni protokol ‚ohceti‘ kot del porocnega obreda, je bil obicaj ‚šranganja‘. Lickanje (kožuhanje), 2022 Da bi poroko sploh lahko izvedli, je bilo potrebno predhodno spoznavanje bodocih partnerjev, zato so mladi v Draži vasi redno organizirali mladinske plese ob koncih tedna. Vcasih so se plesi odvijali ob živi glasbi hišnega ansambla, vcasih pa ob gramofonu in gramofon­skih plošcah. Druženja, ki so jih udeleženci opisovali kot dobro organizirana, so potekala v gasilskem domu. Nadalje je kožuhanje ali lickanje koruze, ki je star nacin vaškega druženja in veselja, obicaj pa se kljub teh­nološkemu napredku ohranja še danes – z istim name-nom in prenašanjem obicaja na mlajše generacije. Postavljanje mlaja ob prazniku dela, simbol slavja, je tudi mocno sporocilo druženja in sodelovanja med krajani. Ohranjanje tradicije postavljanja mlaja je dogo­dek podoživljanja preteklosti in pomemben medgenera­cijski povezovalni element v kraju. Aktivno druženje kmetic iz Draže vasi v Društvu kmetic ZARJA Slovenske Konjice - Zrece bogati življenje in vez med vašcani. Skrb clanic za ohranjanje življenja na podeželju, ohranjanje obicajev ter navad je del njiho­vega programa. V delu se zrcali tudi navdih za aktivnosti v kulturi in kulinariki. Delo kmetic v društvu ZARJA, v letu 2023 praznujejo 30 let obstoja, je družbeno visoko ovrednoteno in cenjeno. Prva predsednica Anica Levart, p. d. Gacnikova, iz Draži vasi je na tem podrocju aktivna že od leta 1978. »Odvsegazacetkaindoleta2001semz10-clanskimodboromzaoralaledino,kijeizletavletorastlainpo25letihzelobogatoobrodila.«Tako je prispevek pri razvoju ZARJE predstavila gospa Anica, ki je 8 let vodila dru­štvo – od nastajanja do polne dejavnosti. Anici Levart je za osebni in družbeno pomembni prispevek Obcina Slovenske Konjice v letu 2000 podelila zlati grb. V programsko usmeritev dela in v javne predstavit- Postavljanje tradicionalnega mlaja v Draži vasi, 2019 ve aktivnosti Društva kmetic ZARJA Slovenske Konjice - Zrece je vkljucena tudi Stanislava (Stanka) Macuh s kmetije pri Cerjak v Draži vasi. Društvu je predsedovala dva mandata ter ga aktivno povezovala z drugimi dru­štvi kmetic. »Danesjeto,dajekmeticasplošnorazgledanazelopomembno.Nadanašnjikmetijisevoditolikoevidenc,dabiclovekpotrebovalracunovodskoznanje,« je za casopis Novi tednik (2012) povedala Stanka Macuh. Obcina Slovenske Konjice ji je leta 2012 podelila bro-nasti grb z obrazložitvijo, da je njeno delovanje v KS Draža vas pomemben dejavnik, kakor tudi aktivnost predsednice društva ZARJA. Sodeluje in pomaga pri mnogih javnih prireditvah v obcini. Aktualna predsednica društva Andreja Rubin prav tako prihaja iz Draže vasi. Predstavljene so le nekatere navade in praznovanja, ki bogatijo srecanja ljudi, plemenitijo njihovo delo ter prenašajo utrip kulture iz roda v rod. Šport in športna infrastruktura v kraju Kraj mocno zaznamuje tudi šport, med katerim je najbolj razširjen mali nogomet. Po do sedaj znanih podatkih je prva tekma v malem nogometu bila odigrana leta 1963 med Dražo vasjo in Locami (5 : 3), prvi turnir pa leta 1968 v Locah. Tisti cas so se zacele oblikovati prve nogometne ekipe v Draži vasi. Prvo igrišce je bilo travnato, na ‚gor­njih travnikih‘, 1972–1976, kasneje so igrišce prestavili za poslopja podjetja Tekoma ob reki Dravinji, kjer je bilo vse do leta 1991. Takrat se nogomet zacne tudi hitre­je razvijati, zanimanje je širše tako za nogometaše kot za obcinstvo. V neposredni bližini sta bili postavljeni prvo košarkarsko asfaltirano igrišce (okrog leta 1986) in teniško igrišce na pesku (okrog leta 1991). Vendar ta dva športa v kraju nista naredila posebnega prodora, obe igrišci sta bili namenjeni rekreativcem. Veliko bolj so bile organizirane nogometne ekipe, saj je za ta šport vladalo izjemno zanimanje v kraju. Ekipe so vrstile izje­mne uspehe tako na obcinskem kot na državnem nivoju. V medobcinski ligi so v skoraj 50-letni zgodovini (tek­movanje organizirano poteka od leta 1974) 6-krat postali prvaki, 1-krat tudi v veteranski konkurenci. Ekipe so sodelovale tudi v mocnih državnih tek­movanjih: slovenski revijalni pokal in pokal obcinskih prvakov. Slovenski revijalni pokal v malem nogometu je bilo najbolj množicno tekmovanje v Sloveniji (v 16 sezonah je bilo v 69 krajih odigranih 226 turnirjev, vkljucevalo DRAŽA VAS je 4.500 igralcev iz 290 ekip iz 130 krajev). Turnir je bil v Draži vasi organiziran 5-krat (1994, 1995, 1996, 1997 – 2-krat). Turnir v Draži vasi leta 1994: ekipa Draže vasi – 2. mesto, naj strelec Vojko Gorican. Pokal obcinskih prvakov je tekmovanje, ki je pote­kalo med letoma 1990 in 2003. V 13 sezonah pokalnega tekmovanja je bilo odigranih 712 tekem. V sezoni 1994/95 (16. 6. 1995) je bil zakljucni tur­nir organiziran v Draži vasi, kjer so domaci nogometaši osvojili 2. mesto, finale je spremljalo kar 400 gledalcev. V sezoni 2002/03 so na zakljucnem turnirju v Vitanju nogometaši iz Draže vasi osvojili 3. mesto. Na skupni lestvici strelcev so na visokih mestih Vojko Gorican s 56 goli (3. najboljši strelec tekmovanja). Ekipa iz Draže vasi je bila osma najboljša ekipa po osvojenih tockah in uspe­hih v tem tekmovanju. Dražlanski nogomet je okusil tudi slast 2. malonogo­metne slovenske lige, svoj pecat pa je na zelenicah veli­kega nogometa pustil Vojko Gorican kot sodnik na naj­višjih državnih tekmovanjih. Športni center Draža vas 2023 Športna infrastruktura Leta 1991 so dobili v kraju prvo asfaltno igrišce za mali nogomet (za gasilskim domom) ter prve reflektor­je, kar je bilo za tisti cas zelo napredno, saj so le redke ekipe v Sloveniji lahko igrale nogomet pod reflektorji. Leta 1991 je tako potekal prvi turnir pod reflektorji. Igrišce je kmalu (leta 1994) dobilo tudi prve slacilnice in tribune. Leta 2001 je sledila obnova igrišca in tako je zrasel moderni športni center z nogometnim in košar­karskim igrišcem, novim asfaltom (preplastitvijo), novi-mi tribunami in reflektorji. Zadnja vecja prenova igrišca je bila leta 2008. Ko vas postane vas Vsaka pot se zacne s korakom in vsak korak bogati prehojeno pot, ki je zlata nit od nekoc do danes. V slovenski zavesti se je dalec nazaj izoblikovala misel, da vas brez gostilne ni vas, pa ceprav so v njej bile na voljo mnoge dejavnosti. In Draža vas je leta 1940 dobila gostilno, ki jo je odprl Janez Marguc. Gostilna v letu 2023 še vedno deluje pod imenom Gostilna pri Inotu. Ivan Marguc – Ino, potomec krajevnega gostinca, clovek dobre volje in vecne akcije, je lokal in kraj zapisal na turisticni in poslovni zemljevid Slovenije. Gostilna pri Inotu, slika iz leta 1980 Prvi lastnik Janez Marguc z ženo Cvetko in sinom Ivanom, 1968 Gostilna pri Inotu, 2023 Vaški vodnjaki – zgodovina, ki nam izginja pred ocmi V starejših casih sta kopanje vodnjaka in gradnja hiše na vasi skoraj vedno potekala istocasno, saj brez vode kmetija in družina ne bi preživeli. Takrat so stro­kovnjaki za kopanje vodnjakov iskali vodne vire z rogo­vilasto leskovo šibo, imenovano bajalica. Leskova šiba naj bi imela namrec po ljudskem izrocilu carobno moc. Vodnjaki so bili obicajno okrogle oblike, le v nadze­mnem delu so bili razlicno oblikovani glede na nacin crpanja vode. Tako lahko primerjamo vodnjake na Štajerskem, v Prekmurju in na Krasu. Obicajni štajerski vodnjak je v nadzemnem delu obli­kovan z nadstreho. Kolo z vretenom in verigo ter lesena posoda sta bila mehanizem za dvig vode. Pri vodnjakih v Prekmurju so za dvig vode uporabljali vzvod. Na Krasu so znane ‚štirne/šterne‘, ki so plitvejše od vodnjakov in imajo razlicne naprave za dvig vode. Draža vas je vsekakor bila kraj s številnimi vodnjaki, po podatkih jih je bilo skupaj 27. A cas namembnosti jim je odmerilo novo vodovodno omrežje. Sedaj se nostalgija prebudi ob spominu na nekdanje kul­turno življenje na vasi, saj nas sprehod skozi kraj popelje tudi do nekaterih starih vodnjakov. Eden od njih, ki je ohranjen in lepo vzdrževan, je na domaciji Pivcevih, po domace pri Tuneki. Druge gasilske dejavnosti Ob vsem dogajanju gasilci ne stojijo ob strani, saj so trdna in zanesljiva vez med ljudmi in dogodki. Povezujejo in vkljucujejo se v vse aktivnosti, ki potekajo v kraju, krajevni skupnosti in župniji. Sodelovanje med posamezniki, organizacijami in lokalno skupnostjo je v tem kraju neizogibno. Med vecje dogodke v kraju spada javna in družab­na prireditev gasilska veselica v organizaciji PGD Draža vas. Dogodek spremlja gasilstvo v kraju od samega zacetka obstoja društva. Veselice so bile šaljive, zabavne in razlicno poimenovane, od pustne, vrtne veselice ali ob godu sv. Florjana in silvestrovem. Ekipa organizatorjev na gasilski veselici, 2019 Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas od leta 2013 ansambel Spev, Dejan Vunjak & Brendijeve barabe, Tanja prireja letne veselice, ki so postale krajevni praznik z Žagar, Ansambel Toneta Rusa, Mambo Kings, ansambel nastopom odlicnih glasbenih ansamblov. Med nasto-Donacka, Mladi Dolenjci, Udar, ansambel Petka in drugi. pajoce so se vpisali: Modrijani, Poskocni muzikantje, Panorama Draže vasi, 2023 2. poglavje SLOVENSKO GASILSTVO PO 1. SVETOVNI VOJNI Nastanek države Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 Kraljevina SHS je nastala 1. 12. 1918, prvi kralj Kraljevine SHS je postal Peter Karadordevic, ki je umrl leta 1921. Kraljevsko nasledstvo je prevzel kralj Aleksander I., ki je leta 1929 uvedel diktaturo in državo preimeno-val v Kraljevino Jugoslavijo. Leta 1934 je bil ob obisku v Franciji ubit v atentatu v Marseillu. Grb Kraljevine Jugoslavije, 1930 Aleksander I. Karadordevic, kralj Jugoslavije, 1934 V casu Kraljevine SHS je slovensko gasilstvo že 1. julija 1919 na zboru clanov ustanovilo Jugoslovansko (slovensko) gasilsko zvezo Ljubljana. Zveza naj bi vklju-cevala vsa društva na Slovenskem. Ustanavljati so se zacele gasilske župe, ki bi povezovale gasilska društva v zvezo. Temu niso bila naklonjena nemško usmerjena društva na Štajerskem. Zveza je sprejela prvi slovenski gasilski znak, gasilske cine in odlikovanja. Prvi slovenski gasilski znak, (grb) JGZ Ljubljana, 1921 Prva slovenska gasilska odlikovanja Na ustanovnem obc­nem zboru 1. 7. 1919 v Ljubljani so v pravi-la zapisali: »Gasilca ne dela blesteci kroj, temvec cut ljubezni do cloveka, cut ljubezni do svojega naroda in do svoje domovine!« V ta utrinek iz zacet­kov enotne organizira­nosti gasilcev na sloven-skem ozemlju po 1. sve­tovni vojni je bila zapisana socialna in duhovna vizija prihodnosti gasilskega lika kot cloveka in reševalca. Na zboru so ukinili vse dotedanje gasilske deželne zveze, ki so delovale za casa avstro-ogrske monarhije in za stare-šino nove zveze izvolili Frana Barleta. Zveza je na celotnem slovenskem ozemlju delova-la do leta 1933, ko je kralj Aleksander I. sprejel Zakon o Gasilski zvezi Kraljevine Jugoslavije. Ustanovljena je bila tudi Dravska banovina Ljubljana in po novem zakonu Gasilska zajednica (zveza) Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Kot že zapisano, so društva postala cete, vkljucene v gasilske župe, le-te pa v bano­vinsko gasilsko zvezo. Sprejet je bil enotni gasilski znak –grb – Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije. Prvi starešina Gasilske zajednice (zveze) Dravske banovine Ljubljana je postal Josip Turk. Slovensko gasilstvo se je krepilo z novimi clanicami in nastajajocimi slovenskimi gasilskimi društvi. Gasilska zveza Dravske banovine Ljubljana, ki je obsegala takratno ozemlje Slovenije, je delovala do oku­pacije 1941. 3. poglavje USTANOVITEV DRUŠTVA LETA 1923 – DNEVI VELIKIH ODLOCITEV Gasilska solidarnost dveh vasi: Draže vasi in Žic V zgodovini požarnega varstva na Slovenskem je vec primerov, ko so naselja ali vasi strnila svoje moci ter se samoorganizirala v ustanovitvi gasilskega društva. Pri tem jih ni vodila le samopomoc pri ohranitvi premože­nja in morebitnih škodah v lastnih sredinah, temvec tudi humanost in solidarnost. Prizadevanja rodijo sadove in novo gasilsko društvo Idejo za ustanovitev gasilskega društva so realizirali v Žicah, kar je razvidno iz listine Kraljevega okrajnega glavarstva Konjice z dne 25. 5. 1923 in zapisa ustanovne­ga obcnega zbora v spominski knjigi s pecatom žickega gasilskega društva. Obe listini sta izvirna dokumenta o nastanku gasil­skega društva, ki so ga skupaj ustanovili krajani Žic in Draže vasi, kot je bilo zapisano leta 1923 v društveno spominsko knjigo. Tako so bili storjeni zacetni koraki prvega gasilskega društva v Dravinjski dolini, ustano­vljenega po 1. svetovni vojni, ter zacetki skrbi za osebno delovno opremo clanov in gasilsko tehniko. Gasilsko društvo Žice, kot se je takrat imenovalo skupno društvo, se je po sprejetju Zakona o organiza­ciji Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije v letu 1933 in sprejetju društvenih pravil 2. 2. 1935 preimenovalo v Prostovoljno gasilsko ceto Draža vas - Žice, župa Celje. Društvo je imelo svoj sedež v Draži vasi, kjer je bil takrat že zgrajen gasilski dom. Gospodarska moc prebivalstva v Dravinjski dolini se je krepila, kar se je poznalo pri financni podpori gasil-skim društvom. V takšen razvoj je bila vkljucena tudi odlocitev za gradnjo gasilskega doma v Draži vasi leta 1928. Ideja o ustanovitvi krajevnega gasilskega društva, po pricevanju vašcanov, sega v leto 1914, vendar so razmere 1. svetovne vojne preprecile namen. Po izrocilu je to bila ideja župnika Kosarja iz župnije v Žicah. Ustanovitelji in prvoizvoljeni organi društva Izmed 14 soustanoviteljev, ki so na zboru 25. 11. 1923 sprejeli društvena pravila, so izvolili organe društva. Nacelnik: Franc Satler (Draža vas) Poveljnik: Martin Medvedec (Žice) Tajnik: Janko Casl (Žice) Blagajnik: Anton Košir (Žice) Odborniki: Leopold Nagode, Franc Gorican (Žice), Ivan Ulcnik, Štefan Verhovšek (Draža vas) Nadzorni odbor: Anton Gosak, Anton Satler, Josip Skale Prvi koraki do gasilske tehnike in osebne opreme Že ob koncu leta 1925 so nabavili sicer rabljeno, vendar zelo ohranjeno rocno gasilno brizgalno od gasilcev v Studencih pri Mariboru in jo 7. 3. 1926 s konji pripeljali v Dražo vas. Hranili so jo v hlevu Josipa Marguca. Cez nekaj dni, ko so opravili prve vaje, so se odzvali klicu na pomoc in pomagali pri gašenju požara v Tepanju. Brizgalna je bila v uporabi do leta 1938, ko je bila zaradi iztrošenosti zamenjana z motorno brizgalno. Podobno rocno gasilno brizgalno hrani Muzej gasilstva Dravinjske doline. Clani so hoteli imeti tudi gasilski kroj, uniformo, kar se je v letu 1924 uresnicilo. Gasilske srajce in cepice je dobilo 18 clanov. Vedno je bilo tako, da je uniforma predstavljala gasilca, gasilec pa cast uniforme. V omenjenem obdobju sta bili gasilska tehnicna in osebna oprema društva poseben pojem ter ponos celot­nega kraja in bližnje okolice. Faksimile: Legitimacija – Anton Kamenšek, 1939 Faksimile: iz zapisnika Gasilske župe sreza Celje, 1938 S kasnejšim razvojem gasilske tehnike, njeno ponud­bo in dostopom do nakupa je ta custveni naboj in ponos med gasilci v marsicem upadel. Vendar v napredku je vecni nemir, ki ga ni mogoce ustaviti. Tudi v društvu so bile ideje o napredku povezane z nasprotovanjem. V letu 1925 je imelo društvo le 22 red-nih clanov. Kot ugotavlja kronist, je bil to cas prenove društva. Srcnosti, vztrajnosti in pogumu takratnih gasilcev ter njihovega vodstva gre ob stoletnici društva velik poklon. Cas neponovljivih dogodkov Dan, objet v gasilske prireditve V zgodovinskem spominu je posebej zapisan dan 26. 6. 1926. To je bil dan blagoslova gasilske brizgalne in velike veselice ter gasilske parade od Draže vasi do Žic in nazaj na slavnostni prostor. Z udeležbo gasilcev in ljudi iz drugih krajev, ki so se pripeljali z vlakom, je to bila, kot je zapisal kronist, najvecja prireditev tistega casa v bližnji okolici. To je bil cas neponovljivih dogod­kov v zapisu kolektivnega spomina. To je bilo takrat in nikoli vec. Društveni pecati: Žig društva leta 1949 Društveni žig leta 1980 Žig društva leta 1993 Žig PGD od 2008 dalje Gasilski dom, gasilcem drugi dom Že v letu 1927 sta bila dolocena prostor za gasilski dom v Draži vasi in nacrt zanj, ki ga je izdelal Janko Casl, takratni društveni tajnik. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo, in sicer je nacelnik postal Franc Vucaj in poveljnik Ivan Ulcnik, oba krajana Draže vasi. Prišlo je do vse manjšega zanimanja za gradnjo doma s strani krajanov Žic, kot je zapisal kronist, saj so imeli obcutek, da so jim »gasilci iz Loc prav tako pri roki«. Slovesno odprtje doma v Draži vasi je bilo 8. 7. 1928. Blagoslova doma se je udeležil tudi starešina Gasilske župe sreza Celje Konrad Gologranc. Gasilske intervencije Iz zapisov spominske knjige za leto 1930 sledi, da se celo leto niso udeležili nobenega požara, ker požarov ni bilo niti doma niti v bližini. V naslednjem letu so sode­lovali v treh velikih požarih gospodarskih poslopij v sosednjih krajih. Zgodilo se je, da jim je rocna brizgalna bolje služila od devetih drugih motornih brizgaln, ude­leženih v gašenje požara. Po požarnih zapisih do leta 1933 v njihovem požarnem okolišu ni bilo vecjih poža­rov, kar je bilo za društvo ob 10. obletnici obstoja razve­seljiv podatek. Po zagotovilu ustnih virov je prevoz brizgalne na intervencije in za druge potrebe društva nudil pose-stnik in lastnik konjske vprege Franc Satler, po domace Spodnji Sodin. V casu rocnih brizgalk in tudi kasneje v obdobju motornih na podvozju je bil to velik prispevek k operativnemu delovanju gasilskega društva. Konjske vprege v diru na kraj nesrece, simbolicna slika Vprežni konji za vleko rocnih gasilskih brizgaln so imeli odlocilno vlogo pri izvozu in dohodu na kraj dogodka. To obdobje je v Dravinjski dolini trajalo skoraj sto let – zadnja brizgalna na rocni pogon se je 1960 uma­knila iz operative. Gasilski vprežni konji so bili v malih krajih prete­žno last furmanov. Vecja slovenska mesta so vzdrževala vprežne konje prav za gasilske potrebe. Za konjske vprege, gasilske ali furmanske, so velja-la posebna povelja, ceprav jezikovno razlicna, ki so del našega kulturnega izrocila. V konjarstvu na Slovenskem Ukazi za ravnanje s konjsko vprego so se ohranili in se še uporabljajo zapisani ukazi ali povelja za ravnanje s konjsko vprego. Gasilska konjska vprega in furmanstvo sta se v Draži vasi prepletala, zato so še posebej zanimivi ukazi za ravnanje s konjskimi vpregami. Lastniki konj so praviloma s konji ravnali humano, saj so v ljudski modrosti veljali za plemenito žival. Brez njih ne bi bilo napredka v družbeno-gospodarskih odno­sih in ne v gasilstvu. V zgodovini sta konjski hrbet in vlecna moc mnogim lajšala, drugim bogatila življenje, tretjim pa prinašala neverjetne spremembe v njem. Ukaz Štajerska Prekmurje Gorenjska Dolenjska Naprej hia gia jii gia Na desno tihot dip hot hot Na levo bistra hor hoo bistar bister Stoj eha jeej jej Premik – stranski humi humej humi Premik – ritenski curik curuk curik Utrinek ClanidruštvasoseudeležilipogrebavprometninesreciumrlegaJernejaVengusta,kijebilpodstareši­naGasilskezajedniceDravskebanovineinclanupraveGasilskezvezeKraljevineJugoslavije. Povedatijenamrecpotrebno,dajetovarišVengustprihajalskupajzGolograncem,starešinožupeCelje,nainšpekcijskeobiskegasilcemvDražovas.KotspominnaudeležbonatakratnajvecjempogrebuvGasilskižupiCeljehranidruštvoedinotovrstnoslikonaKonjiškem.VengustjebildomanaLjubecnipriCelju.Tamkajšnjedruštvoimaurejenospominskosobonjemuvcast. Pogrebni sprevod gasilskega voditelja Vengusta, 1934 Novo in skupno ime društva Izvirni naslov društva ob nastanku v letu 1923 je bilo Prostovoljno gasilno društvo v Žicah, kar je razvidno iz dokumenta Okrajnega glavarstva Konjice z dne 25. 5. 1923. Na zboru clanov 3. 2. 1935 je bilo sklenjeno pre­imenovanje društva v Gasilsko ceto Draža vas - Žice. V letu 1933 je bilo delovanje društva zelo razgi­bano. Priredili so veselico, nabavili nekaj opreme in imeli žalne seje za umorjenim jugoslovanskim kraljem Aleksandrom I. Morali so izvesti tudi novo osebno zaob­ljubo clanov društva novemu kralju Petru II. Zaobljube ali slovesne zaprisege so v tistem casu bile zakonska obveza gasilskega clanstva vodji države – kralju. Faksimi Clani društva ob slovesni zaprisegi leta 1933 Cas za novo gasilsko tehniko Mnoga društva so opušcala brizgalne na rocni pogon, med njimi je bilo tudi društvo Draža vas - Žice, ki je v letu 1938 praznovalo 15 let delovanja. Ena od poseb­nosti društva je bilo uspešno zbiranje financnih sredstev izven kraja, pri razlicnih podpornikih in osebnih prijate­ljih z dobrim financnim statusom. Takšno sodelovanje je društvu v letu 1938 omogocilo nabavo nove motorne brizgalne ILO, slovenske izdelave. Prvo motorno brizgalno je društvo prejelo 24. julija 1938, blagoslov pa so opravili 21. avgusta 1938. Na ta dan so priredili veliko slavje z gasilsko veselico, hkrati pa je to bila tudi priložnost za podelitev gasilskih odlikovanj clanstvu. Tako so zaokrožili eno od uspešnih obdobij delovanja in se pridružili društvom s sodobno gasilsko Uspešne aktivnosti društva tehniko. V ta cas spada tudi sprememba v odnosih med gasil-Sprehod skozi cas delovanja društva je posebej zani­ ci. Leta 1937 je Gasilska zveza Dravske banovine sprejela miv. Društvo je poleg osnovne naloge požarnega varstva sklep, da se slovenski gasilci med seboj nazivajo tovariš gojilo in skrbelo tudi za kulturno in prosvetno življenje. in ne vec gospod. Uspešnost je vedno odvisna od ljudi in njihove upornos- ti. To je dobro razumel tajnik društva in naducitelj Janko Casl. Prihod prve motorne brizgalne, 1938 Zacetni in nadaljnji uspehi v društvu so zgodovinsko povezani z idejami in delom, ki ga je v društvu kot idej­ni ustanovitelj srcno opravljal Janko Casl, naducitelj in šolski upravitelj v Žicah. Bil je gonilna in povezovalna oseba društva. Izobraževanje clanstva V društvu so skrbeli za strokovno izobraževanje in za pridobivanje novih clanov. Redno clanstvo je nihalo med 20 in vec kot 30 clanov. Ob 15-letnici je bilo med clani 12 ustanovnih clanov in castni clan društva ter 32 podpornih clanov. V društvu so bili trije odseki: napa­dalno-obrambni, kulturno-prosvetni in samaritanski (prva pomoc). Sodelovanje z ostalimi društvi na Konjiškem je bilo odlicno, kar je razvidno iz zapisov spominske knjige Pregovorno je cas stari in dobri sodnik, ki nas pope- o udeležbi clanov drugih društev na prireditvah, ki so lje v preteklost. Iz pisnih virov je namrec razvidno, da je bile, kot je zapisano, »v najlepšem razpoloženju«. takratna Gasilska ceta Draža vas - Žice imela v obdobju složnih naporov in ciljev iz leta v leto vec podpornikov Društvo je v letu 1936 imelo tudi zastopnika v gasil-in dobrotnikov. Omenjeni cas prav tako potrjuje, da je v ski župni skupšcini, in sicer je bil clan nadzornega odbo-slogi moc, ki je društvu prinesla razvoj in dober gasilski ra Janko Casl. glas, posebej pa zaupanje v samega sebe. Blagoslov prve motorne brizgalne, 1938 ODLIKOVANJA IN CASTNI NASLOVI 1923–1941 Odlicja na poti skozi zgodovino postanejo del clove­ške zavesti, kako lociti boljše od dobrega ali kako nagra­jevati in castiti nadpovprecje cloveške dejavnosti. V to vsekakor spadata prostovoljnost in humanitarnost, kot vrednoti cloveštva sedanjega in preteklega casa. V zrca­lu teh casov je cloveški um od rimske dobe do danes izo­blikoval odlicja za odlicnost. Torej, odlikovanja in nazi­ve. V slovenskem prostoru gasilci prejemajo odlikovanja od leta 1905, ko je cesar in kralj avstro-ogrske monarhije Franc Jožef I. podelil prvo gasilsko odlikovanje, imeno­vano medaljo za hrabrost, vrline in vztrajnost. Odlikovanja za gasilsko prostovoljnost so skozi cas dobila nove vsebine in protokole, ki jih v tem zborniku ni mogoce predstaviti v zadovoljivem obsegu. Castna clana društva Društvo je prvemu nacelniku in kasnejšemu tajni­ku Janku Caslu iz Žic leta 1937 podelilo naslov castne­ga clana društva. Gasilska zajednica Dravske banovine Ljubljana ga je leta 1938 odlikovala z gasilskim srebrnim križcem za požrtvovalnost. Castni naslov za zasluge pri razvoju društva je bil podeljen že leta 1926 nacelniku društva, Francu Vucaju iz Draže vasi. V letu 1938 je Gasilska župa sreza Celje društvu poslala tudi medalje – znake za dolgoletno službovanje v gasilstvu, in sicer 12 znakov za 15-letno službovanje in 4 znake 10-letno službovanje. Medaljo (znak) za 10-letno službovanje so prejeli: • Konrad Arbajter • Ivan Cugmas • Franc Gaber • Ivan Levart Podelitev medalj (znakov) za dolgoletno službovanje v gasilstvu Medaljo (znak) za 15 let so prejeli: • Janko Casl • Anton Kamenšek • Anton Košir • Franc Kranjc • Alojz Pahole • Jakob Ratej • Alojz Satler • Anton Satler • Franc Satler • Ivan Ulcnik • Štefan Verhovšek • Franc Vucaj Gasilske znake je ob 15-letnici društva podelil stare-šina Gasilske župe sreza Celje Konrad Gologranc. Opomniti je potrebno, da je bilo društvo ob ustano­vitvi povezano v Gasilsko župo Žalec. Po smrti njenega starešine Bergmana, ki je dajal napotke za ustanovitev društva v Žicah, se je v letu 1929 sedež prenesel v Celje. Za starešino je bil izvoljen Konrad Gologranc, ki je župo vodil do 2. svetovne vojne. SEZNAM PREDSEDNIKOV IN POVELJNIKOV V OBDOBJU 1923–1945 Predsedniki gasilskega društva • Franc Satler, 1923–1928 • Franc Vucaj, 1928–1931 • Franc Satler, 1931–1932 • Ivan Ulcnik, 1932–1945 Poveljniki gasilskega društva Franc Satler Ivan Ulcnik • Martin Medvedec, 1923–1928 • Ivan Ulcnik, 1928–1932 • Alojz Satler, 1932–1945 Vendar v življenju ni nic vecno. Vecne so le spremem-be, ki so se že kazale na politicnem obzorju Evrope. Že v letu 1940 je Gasilska zajednica Dravske banovine Ljubljana z okrožnico z dne 25. novembra opozarjala vse slovenske gasilce na možnost vojne ter med drugim zapisala: »Odlocnosemoramopostavitinabraniknašenarodnesvobode.« Okrožnico sta podpisala starešina dr. Anton Kodre in tajnik Franc Mežek. Martin Medvedec Alojz Satler Dogodki so se kmalu iztekli v 2. svetovno vojno. Že aprila 1941 se je tudi gasilstvu spremenil svet, saj so se premikale meje casa in življenja. Faksimile: Okrožnica, 25. november 1940 4. poglavje 2. SVETOVNA VOJNA IN CAS PO NJEJ Nemška zasedba dela Slovenije 1941–1945 in gasilstvo v Draži vasi Po 6. aprilu 1941 so na slovensko ozemlje vdrli kar trije okupatorji; v družbi Nemcev še Italijani in Madžari. Nemška vojska je v naše kraje v Dravinjski dolini prišla že 11. aprila 1941 in takoj postavila svojo oblast. V 2. svetovni vojni so okupatorske oblasti postavile nova vodstva ali društva celo ukinile. Prav tako so dru­štva in kraji prevzeli nova ali stara nemška imena – po dostopnih podatkih so manjše gasilske cete preimeno­vali v Feuerwache, gasilske straže, vecja društva pa v Freiwillige Feuerwehr, prostovoljno gasilstvo. Nov naziv gasilskega društva Draža vas - Žice 1941–1945: FeuerwacheGattersdorf-Seitzdorf, Gasilska straža Draža vas - Žice. Novo nemško društvo je bilo povezano z gasilsko komando za okrožje Celje, nemško poimenovano Kreis FeuerwehrkommandoCilli, ki je bilo povezano s štajer­sko gasilsko komando v Gradcu. Društvo je delovalo po nacelu ‚živi in delaj naprej‘, se pravi brez posebnega napredka. V dobrem pomenu besede je bilo modro zara­di požarnega varstva vasi in okolice, saj so prebivalci v vojnem casu prav tako potrebovali pomoc v nesrecah. Vojno delovanje je zajelo tudi Dražo vas, znan je dogodek iz konca meseca aprila 1945, ko je bil smr­tno ranjen Milenko Kneževic, partizanski komandant Braciceve brigade. Pred gostilno Marguc ga je izza žele­zniškega nasipa ustrelil nemški ostrostrelec. Spomin na to obdobje se skupaj z etnološko zbirko ohranja v Pustovi hiši na Tolstem vrhu, kjer se s spominsko svecanostjo javno obeležuje 27. april, dan upora proti okupatorju. Zanesljivo je, da sta bila v vojnem casu v vodstvu društva Alojz Satler in Ivan Ulcnik, ki sta z ostalimi clani skrbela za dom in opremo. Po znanih podatkih naj bi bilo v društvu vsaj 11 clanov, ki so proti koncu vojne nabavili celo nov voz za gasilsko orodje. Takšen sklep je mogoc iz porocila Inventarni zapi­sek z dne 24. 6. 1945, ki ga je Prostovoljna gasilska ceta Draža vas poslala Okrajnemu nacelstvu notranjega mini-strstva v Slovenskih Konjicah. Alojz Satler in Ivan Ulcnik, vodilna clana društva 1941–1945 Alojz Satler Ivan Ulcnik LETO 1945 NOVA JUGOSLAVIJA IN SLOVENIJA Grb Socialisticne federativne republlike Jugoslavije Novi casi, novi koraki in nova pot. Tako je v zgodovi­ni bilo od nekdaj, ko se je zacenjalo znova in so na mejni­kih casa stali ljudje, zazrti v prihodnost. Prostovoljnosti in humanosti med ljudmi ni mogoce omejiti, ker ti vre­dnoti živita v ljudeh, in zato gre gasilstvo iz roda v rod. Tudi v Draži vasi in Žicah ni moglo biti drugace, saj so v skupnem društvu vzgojili in strokovno usposobili številne gasilce. Po koncani vojni vihri jih je cas ponov-no združil v uspešno obdobje. Na celo prostovoljne gasilske cete sta bila leta 1945 postavljena Alojz Satler (predsednik) in Ivan Cugmas (poveljnik). Grb Gasilske zveze Ljudske republike Slovenije, 1949–1991 Oba sta bila gasilska castnika iz Draže vasi, kar je razvidno s seznama gasilskih castnikov Okrajne gasil­ske zveze Celje – okolica, sektor Slovenske Konjice, z dne 22. aprila 1953. Ceta je bila v tem casu povezana v Okrajni ljudski odbor Osvobodilne fronte Slovenske Konjice – odsek za notranje zadeve, ki je skrbel za gasilstvo in je 5. 9. 1945 Prostovoljni gasilski ceti Draža vas - Žice poslal okrož­nico za šolske vaje z ‘motorko‘. Zgoraj opisana povojna organizacija se je obdržala do leta 1947, kar je razvidno iz okrožnice z dne 19. 1. 1947. Skupinska slika udeležencev gasilskega tecaja leta 1945, med njimi Anton Kamenšek iz Draže vasi Po dostopnih podatkih gasilska ceta 1945. še ni imela clanic, temvec le 23 clanov. Priprave za postavitev samostojne gasilske organiza­cije so pri nas potekale z ustanovitvijo Okrajne gasilske zveze Celje – okolica, sektor Slovenske Konjice. Za poveljnika sektorja je bil postavljen Alojz Satler, gasilski castnik in clan Prostovoljne gasilske cete Draža vas - Žice. Imenovani je to nalogo opravljal do leta 1955, ko je bila ustanovljena Gasilska zveza Slovenske Konjice. Ob tem naj omenimo, da je Zakon o prostovoljnem gasil­stvu bil sprejet leta 1948, Gasilska zveza Slovenije pa je bila ustanovljena na I. gasilskem kongresu leta 1949. Z njenim nastankom je postala clanica GZ SFR Jugoslavije. Gasilci so po vojni delovali v zelo skromnih raz­merah, kar je trajalo mnogo let. Pokoncna drža in pri­padnost gasilstvu sta bila osnovna stebra za nadaljnji razvoj. V društvu se je vse pisalo rocno, pisalni stroj je bil v gasilstvu razkošje. Gasilsko opremo so dodeljeva­li višji organi, kakor tudi pogonsko gorivo za brizgalne in gasilska vozila. Ob vsem tem so se tudi izobraževali. Clan društva Anton Kamenšek je že decembra 1945 opra­vil 10-dnevni gasilski tecaj, ki je potekal od 1. do 10. 12. 1945 v Ljubljani v organizaciji Ministrstva za notranje zadeve Federativne republike Slovenije. Faksimile: Inventarni zapisek, 24. 6. 1945 Faksimile: Okrožnica z dne 19. 1. 1947 Skromne razmere, vendar viden napredek V društvu je bil leta 1958 opravljen pomemben nakup tehnike, in sicer motorne brizgalne znamke Savica, v naslednjem letu pa gasilske elektricne sirene za alarmi­ranje. Ob praznovanju 40-letnice obstoja in delovanja dru­štva je bil leta 1963 razvit prvi društveni prapor kot sim-bol in ponos krajevnega gasilstva. Življenje v društvu je postajalo ena sama tekma tudi pri nabavi vozil. Leta 1963 so v društvu nabavili avtobus za prevoz gasilcev in gasilskega orodja na kraj požari-šca ali elementarne nesrece. V društvu so kmalu ugoto­vili, da je avtobus neprimerno vozilo za posredovanje na požarišcih, še posebej po cestah v tistem casu. Leta 1966 se je pojavila priložnost za zamenjavo avtobusa za manj­še vozilo Fiat furgon 615B. Delo društva je bilo v tem casu usmerjeno tudi v pri­dobivanje novih clanov, clanic in mladine. Za zgodovino požarnega varstva v naših krajih je potrebno izpostavi-ti pomemben in pohvale vreden podatek, da je društvo v Špitalicu, ki je spadal v njihov požarni okoliš, organi­ziralo tecaj za izprašanega gasilca, ki ga je opravilo 18 udeležencev. To je bil velik prispevek k preventivnemu znanju krajanov Špitalica in njegove okolice na podrocju požarnega varstva. Faksimile: Seznam gasilskih castnikov konjiškega gasilskega sektorja, 1953 Faksimile: Porocilo o požaru, Gasilska ceta Draža vas - Žice,1959 Praznovanje 40. obletnice društva – prevzem prapora, 1963 Avtobus TAM Pionir KR 21-46 iz leta 1963 Po letu 1958, kot zacetku motorne tehnike, sledita leti 1971 in 1972, ko je društvo nabavilo novo motorno brizgalno Rosenbauer in gasilski kombi IMV. V naslednjem letu, ob 50-letnici delovanja, pa je bil slovesno razvit pionirski prapor. Fiat Furgon 615B iz leta 1966 Gasilsko vozilo IMV 1600 leta 1972 Prevzem motorne brizgalne Rosenbauer, 1971 PGD Draža vas - Žice in clani iz Špitalica 1977 je obcinska gasilska zveza spremenila požarne okoliše in Špitalic prikljucila k PGD Draža vas - Žice. Ker je to precej oddaljeno od Draže vasi, kjer je bil gasilski dom, so v Špitalicu ustanovili gasilsko desetino. Clanov iz Špitalica, ki so bili vkljuceni v društvo, je bilo kasneje še veliko vec (od leta 1978 naprej). Sodelovali so v ekipah clanov in clanic ter v mladinskih ekipah. Imeli so svoje prostore v Špitalicu in tudi nekaj gasilske opreme. Po delitvi društva na Dražo vas in Žice leta 1980 je še nekaj let Špitalic spadal pod požarni okoliš Draže vasi. Kasneje, verjetno okrog leta 1988, pa se je Špitalic pri­klopil PGD Žice (natancnejšega podatka iz zapisnikov ni bilo mogoce ugotoviti). Leta 1978 je potem bil organiziran tecaj za izprašane­ga gasilca, kot se je takrat imenoval tecaj. Tecaj, ki je bil izveden v Špitalicu, je opravilo 17 clanov in clanic. Seznami iz tega obdobja so nekoliko pomanjkljivi, a iz dostopne dokumentacije lahko ugotovimo, da so leta 1978 tecaj zagotovo opravili naslednji clani: • Stanislav Grašic • Hedvika Leber • Ivica Jevšenak • Vlado Jevšenak • Jože Klokocovnik • Franc Podkrajšek • Milena Ramšak • Rado Ratej • Darinka Ratej • Ciril Rožanc • Zvonko Rožanc • Marjan Rožanc • Ivanka Rožanc • Jože Rožanc • Angela Sorec • Karl Šuperger • Zvonko Šuperger Prevzem gasilskega vozila IMV, 1972 SEZNAM PREDSEDNIKOV IN POVELJNIKOV V OBDOBJU 1945–1992 Predsedniki društva • Alojz Satler, 1945–1954 • Franc Ratej st., 1954–1962 • Avgust Levart, 1962–1968 • Jožef Verhovšek st., 1968–1992 Poveljniki društva • Ivan Cugmas, 1945–1958 • Anton Pilpaher ml., 1958–1961 • Jožef Gošnjak, 1961–1968 • Avgust Levart, 1968–1972 • Anton Pilpaher ml., 1972–1983 • Jožef Gošnjak, 1983–1992 Leto 1983 – vecnamenski objekt – središce gasilstva, kulture in zabave Cas in razvoj kraja je prinesel nove izzive, tako za gasilce kot za vodstvo krajevne skupnosti. Kraj je posta­jal vse bolj obrtniško in podjetniško naravnan, javnih objektov v kraju še ni bilo. Sprejeta je bila skupna odlo-citev za gradnjo novega centra v vasi, in sicer gasilskega doma in trgovine. Tako leto 1980 postane zgodovinska prelomnica v razvoju kraja in društva. Vsak razvoj išce nova pota Tudi Žice so v tem casu imele svojo razvojno pot. Razmišljanje in cilji krajanov so bili prav tako usmerjeni v prihodnost. Krajevna skupnost Žice je odgovorno ure-snicevala potrebe prebivalcev kraja. V okvirju splošnega napredka je vodstvo krajevne skupnosti skupaj s kraja­ni in clani gasilskega društva Draža vas - Žice leta 1980 Gradnja vecnamenskega objekta, 1980 sprejelo odlocitev za ustanovitev svojega Prostovoljnega gasilskega društva Žice. Dogodek iz leta 1923 se je ponovil in na Konjiškem se je v zgodovino vpisalo še eno gasilsko društvo. Po skupni življenjski poti gasilcev dveh vasi, ki se je zace-la leta 1923 in trajala 57 let, sta oba kraja dosegla višjo stopnjo požarnovarstvenega razvoja in organiziranosti. V takšno življenjsko središce spada tudi gasilsko dru­štvo, ki s preventivnim delovanjem, vzgojo gasilskega pomladka in drugimi aktivnostmi pomembno prispeva k varnejšemu pocutju krajanov. Izhajajoc iz temeljne ustanovne listine in njenih vse-bin, sta bili sedanji prostovoljni gasilski društvi Draža vas in Žice nedeljiva zgodovinska celota. Skupna zgo­dovinska pot PGD Draža vas - Žice je v orisu zgodo-vine društva predstavljena od leta 1923 do leta 1980, ko so se poti locile, sosedski odnosi in sodelovanje pa ostali. Medcloveški odnosi so smisel našega življenja, nas bogatijo in brusijo, da na novo pot v življenju odi-demo modrejši. Društvo je v casu skupnega delovanja PGD Draža vas - Žice podelilo castno clanstvo Mihaelu Klokocovniku, clanu PGD Žice. Gradnja vecnamenskega objekta, 1980 Clani gradbenega odbora, 1983 Skupni nacrt za razvoj Draže vasi Krajevna skupnost Draža vas je pri umestitvi vecna­menskega objekta morala usklajevati delo med investi­torji, in sicer med PGD Draža vas, Samoupravno inte­resno skupnostjo za požarno varnost Obcine Slovenske Konjice in trgovskim podjetjem Dravinjski dom Slovenske Konjice. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo gasilskega doma, ki je trajala kar tri leta, je bil Mirko Satler, podjetnik in gasilec v kraju. Odprtje doma in trgovine je bilo postavljeno v pro­gram praznovanja 60-letnice društva. Skupni datum praznovanja je bil dogovorjen za 8. oktober 1983. Udeležba gasilcev in krajanov je bila izje­mno velika. Govore zahvale in slavnostne pozdrave so imeli: predsednik KS Draža vas Dušan Arbajter, Florjan Jancic, predsednik SIS za požarno varnost, in Jože Verhovšek st. Slavnostno vzdušje je podprla godba na pihala, veli­kemu družabnemu srecanju pa so igrali Slaki. Gasilski dom je za vsako društvo kakor tudi za bodoce rodove prelomnica za pogoje dela in razvoja. Takšnemu dogodku se spodobi simbolicno pokloniti s spominsko plošco, ki ohranja zgodovinski spomin dru­štva, ceprav doma ne krasijo stvari, temvec clanstvo, ki je njegova duša. Odprtje vecnamenskega objekta, 1983 Gasilsko vozilo TAM 75 T – 3B, 1985 Vendar življenjska modrost pravi, da za vsakim pra-V letu 1985 je društvo nabavilo vozilo TAM 75 T – 3B znicnim dnem pride delovni dan in novi izzivi pri delu. in leta 1987 Lado Nivo ter tako docakalo novo obdobje razvoja v Republiki Sloveniji. Lada karavan 1500 je bila pridobitev leta 1993. 5. poglavje DELOVANJE GASILCEV V SAMOSTOJNI REPUBLIKI SLOVENIJI Leto 1991 – delovanje gasilcev v samostojni Republiki Sloveniji Spremembe državnih in družbenopoliticnih siste­mov se vedno dotaknejo tudi gasilcev, ceprav so gasil­ci strokovna in nepoliticna organizacija, ki opravlja javno službo. Pa vendar je bilo v osamosvojitveni vojni za Slovenijo društvo s svojimi clani aktivno vkljuceno v nacrte Teritorialne obrambe in Slovenske vojske. Osamosvojitev Republike Slovenije je prinesla nove izzive slovenski prostovoljni gasilski organizaciji. Njen razvoj in delovanje je gasilcem prinesel rezultat najve-cjega zaupanja in spoštovanja med ljudmi. Grb Republike Slovenije, 1991 Nova organiziranost slovenskega gasilstva Ustanovni gasilski kongres v Republiki Sloveniji je bil v Slovenj Gradcu leta 1993. Kongres je sprejel slo­vensko gasilsko himno in gasilski grb. Za prvega pred­sednika je bil izvoljen Ernest Eöry in za prvega povelj­nika Tone Sentocnik. Gasilska zveza Slovenije kot krov­na organizacija združuje 1.341 prostovoljnih društev, v katere je vkljucenih vec kot 170.000 clanic in clanov. Svojo moc v opravljanju javne gasilske službe zagotavlja vec kot 50.000 operativnih clanov in clanic. Letno skoraj 40.000 clanov in clanic dopolni znanje in vešcine s pro-grami temeljnih in dopolnilnih usposabljanj. Nenehno usposabljanje zagotavlja požarno in drugo varnost njih samih in državljanov Slovenije. Nacrtna gradnja regijskih poligonov za usposabljanje operativnega clanstva, opremljanje clanstva in društev sledita sodobnim izzivom. Intervencije so razlicne glede na tehnološki razvoj in podnebne spremembe. V novi domovini je po Zakonu o gasilstvu v letu 1993 posamezno prostovoljno gasilsko društvo postalo lastnik celotnega društvena premoženja. Slovenska gasilska organizacija je v letu 2022 doka­zala svojo moc in sposobnost hkrati reševati najzahtev­nejše probleme, kot je bil najvecji požar na Krasu, in uspešno izpeljati organizacijo gasilske olimpijade CTIF v Celju. Že od zacetkov enotne organiziranosti gasilstva na slovenskem ozemlju je bila socialna in duhovna vizija gasilskega lika kot cloveka in reševalca opredeljena z vrednoto cuta ljubezni do svojega naroda. Clani gasilskih društev Gasilske zveze Slovenske Konjice, udeleženci na intervenciji najvecjega požara v zgodovine države Slovenije, Kras, julij 2022 Jubilej 70 let 1923–1993 Praznovanje jubileja – 70 let obstoja in delovanja dru­štva – je bilo obeleženo z nabavo lade karavan. Ob jubileju je bilo v društvo vclanjenih 47 clanov, 17 clanic in 48 mladih gasilcev. Povprecna starost društva je bila 25 let, kar je izjemen uspeh pomlajevanja clan­stva. Razvitje prvega društvenega prapora vedno sprem­ljata velika slovesnost in blagoslov. Razvitju prapora v letu 1995 je društvo dodalo še nabavo motorne brizgalne Ziegler 8/8 in gasilske prikolice. V naslednjih letih, 1998 in 1999, je društvo nabavi-lo vozila GVV-1 MAN in GVM-1, Peugeot Boxer in tako naredilo velik korak v tehnicnem napredku društva. Prevzem vozila GVV-1 MAN, 1998 Prevzem gasilskega vozila Peugeot Boxer, 1999 Clanstvo ob 70-letnici, 1993 STO LET PGD DRAŽA VAS 80 let PGD Draža vas 1923–2003 Ob jubileju je društvo priredilo gasilsko veselico z ansamblom Vagabundi, KS Draža vas pa je v kraju odprla nov most cez reko Dravinjo. Dan gasilca – dan solidarnosti Praznik Dan gasilca – dan solidarnosti je bil usta­novljen v soglasju Sveta Obcine Slovenske Konjice, Poveljstva CZ Obcine Slovenske Konjice in GZ Slovenske Konjice leta 2005 s podpisom protokola na spominski dan naravne ujme 9. 8. 2004. Na ta dan je toca pustoši-la nad mestom Slovenske Konjice in okolico. V reševanje posledic naravne ujme je bilo vkljucenih 42 PGD s 462 gasilci reševalci. Spomin na dogodek poudarja, kolikšna je vrednota solidarnosti med prebivalci in gasilci; pra­znik prav zato nosi ime Dan gasilca – dan solidarnosti. Clanstvo ob 80-letnici, 2003 Dan gasilca 2009 v Draži vasi Osrednja prireditev za praznik v Obcini Slovenske Konjice Dan gasilca – dan solidarnosti je leta 2009 pote­kala v Draži vasi. Gasilsko društvo je skupaj z Gasilsko zvezo Slovenske Konjice slovesnost zgledno pripravilo. Po pozdravnih nagovorih je svoj govor imela še slav­nostna govornica, ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušic, ki je posebej pozdravi-la gasilke in gasilce ter poudarila pomen gasilstva za Slovenijo. Ministrica je dejala, da gasilci danes ukrepajo ob širokem spektru naravnih in drugih nesrec, ki pre­segajo zgolj intervencije pri požarih. Omenila je tudi pomembnost vzgajanja mladih gasilskih rodov in pozva-la k sodelovanju pri izbirnem predmetu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v osnovnih šolah. Ob zakljucku govora je ministrica podelila PGD Draža vas spominski srebrnik, GZ Slovenske Konjice pa bronasto plaketo. Podeljena je bila tudi bronasta plake­ta Gasilske zveze Slovenske Konjice Krajevni skupnosti Draža vas v zahvalo za sodelovanje. Ob obcinskem prazniku leta 2009 so bile podeljene tudi zahvalne listine podjetnikom, in sicer: • Mirku Satlerju, • Ferdinandu Margucu, • Inu Margucu, • Valterju Satlerju, • Bojanu Satlerju. Mirko Satler, podjetnik in krajan Draže vasi, je za življenjsko delo pri razvoju družinskega podjetja prejel zlati grb Obcine Slovenske Konjice leta 1998. Slednjega je leta 2009 prejel tudi Ferdinand Marguc za dolgoletno podjetniško pot ter pomoc v lokalni skupnosti. Dan gasilca – proslava PGD Draža vas, 2013 90-letnica društva se je hkrati pocastila s praznikom Dan gasilca – dan solidarnosti v organizaciji PGD Draža vas. Društvo je na praznicni dan razvilo mladinski pra­por in dalo v uporabo javno dostopni avtomatski zuna­nji defibrilator (AED). Naprava je namešcena pri gara­žnih vratih gasilskega doma in je dostopna za morebitno posredovanje pri osebah ob srcnem zastoju. Namešcen defibrilator pri garažnih vratih gasilskega doma Dan gasilca – proslava PGD Draža vas, 2018 Ob praznovanju 95. obletnice PGD Draža vas in Dneva gasilca – dneva solidarnosti, katerega praznova­nje je potekalo v organizaciji PGD Draža vas, je društvo prevzelo motorno brizgalno Rosenbauer Fox S ter konec leta 2018 nabavilo tudi novo gasilsko vozilo za prevoz moštva Ford Tourneo, ki ga je slavnostno prevzelo v upo­rabo na obcnem zboru 2019. Razvitje prapora, 2013 Nova motorna brizgalna Rosenbauer Fox S, 2018 Dan gasilca – proslava PGD Draža vas, 2023 V letu 2023 se je praznovanje Dneva gasilca – dneva solidarnosti ponovno vrnilo v organizacijo PGD Draža vas, ki slavi 100. leto obstoja in delovanja. Ob prazniku je društvo prevzelo novo gasilsko vozilo GVV-1 in najavilo jubilejno monografijo StoletgasilstvavDraživasi. Novo gasilsko vozilo za prevoz moštva Ford Turneo, 2018 Clani PGD Draža vas – prejemniki plakete GZ Slovenske Konjice Ob Dnevu gasilca – dnevu solidarnosti so med leto-ma 2008 in 2019 naslednji clani PGD Draža vas prejeli plakete GZ Slovenske Konjice: 2008 – PGD Tepanje ZLATA PLAKETA Stanislav Hlastec Novo gasilsko vozilo GVV-1 Iveco Daily, 2023 BRONASTA PLAKETA Boris Marguc Peter Gaber 2009 – PGD Draža vas ZLATA PLAKETA Jože Verhovšek SREBRNA PLAKETA Prostovoljno gasilsko društvo Draža vas BRONASTA PLAKETA Janez Kotnik Krajevna skupnost Draža vas 2012 – PGD Slovenske Konjice BRONASTA PLAKETA Andreja Kavc Marguc 2013 – PGD Draža vas ZLATA PLAKETA Franc Kvas SREBRNA PLAKETA Peter Leskovar 2015 – PGD IC Konus BRONASTA PLAKETA Ivan Leskovar 2016 – PGD Loce SREBRNA PLAKETA Zvonko Cerinšek 2017 – PGD Žice BRONASTA PLAKETA Dejan Verhovšek 2018 – PGD Draža vas BRONASTA PLAKETA Tomaž Pahole 2019 – PGD Tepanje BRONASTA PLAKETA Zdenko Gaber 2023 - PGD Draža vas ZLATA PLAKETA Peter Leskovar SREBRNA PLAKETA Andreja Marguc Kavc Janez Kotnik BRONASTA PLAKETA Gregor Ercek Boris Ratej Dan gasilca 2013 v Draži vasi – prejem plaket in priznanj Dan gasilca 2023 v Draži vasi – prejemniki priznanj Seznam predsednikov in poveljnikov PGD Draža vas 1992–2023 Predsedniki društva • Franc Kvas, 1992–2000 • Slavko Hlastec, 2000–2008 • Dejan Verhovšek, 2008–2013 • Tomaž Pahole, 2013–2016 • Gregor Ercek, 2016– Franc Kvas Slavko Hlastec Poveljnika društva • Jožef Verhovšek ml., 1992–2013 • Dejan Verhovšek, 2013– Castni nazivi v društvu po letu 1991 Castni predsednik: • Franc Kvas Castna poveljnika: • Jožef Gošnjak • Jožef Verhovšek Ohranjanje spomina na skupne korenine društev Jubilej 90 let prvih skupnih korakov dveh vasi za ustanovitev ‚gasilnega društva‘ so obeležili s srecanjem v osnovni šoli v Žicah leta 2013. Gasilsko srecanje PGD Draža vas in PGD Žice v Žicah je bilo simbolicni dogodek in hrati spoštovanja vreden poklon prednikom. Povezovanje in obujanje skupne preteklosti je modrost prihodnosti. Cas vedno prinaša nove razvojne Tomaž Pahole Gregor Ercek poti in poglede na življenje. Podelitev naziva castni poveljnik Jožefu Verhovšku ml., 2023 Castni predsednik Franc Kvas in castni clan Mihael Klokocovnik Gasilsko srecanje PGD Draža vas in PGD Žice v Žicah leta 2013 Skupno srecanje PGD Draža vas in PGD Žice 25. 11. 2013 na akademiji v šoli Žice ob 90-letnici ustanovitve gasilskega društva Odlikovanja in priznanja, podeljena PGD Draža vas, za uspešno delovanje. • Gasilska plamenica II. st. GZ Slovenije – 1993 • Gasilsko priznanje I. st. GZ Slovenije – 2003 • Gasilska plamenica I. st. GZ Slovenije – 2013 • Odlikovanje za posebne zasluge GZ Slovenije – 2023 • Srebrni znak Poveljstva CZ RS – 2023 • Zlata plaketa GZ Slovenske Konjice – 2023 Društvo je za svoj trud prejelo tudi številna pisna priznanja in pohvale, ki krasijo društvene prostore. Faksimile: Priznanje ob 100-letnici delovanja društva, 2023 Gasilskošportna aktivnost v društvu V raznovrstno dejavnost društva spadajo še gasilsko­športne discipline, ki vzdržujejo kondicijo in aktivnost društvenih desetin na tekmovanjih. Uspešni so nastopi pionirjev na državnih tekmovanjih oziroma na tekmo­vanjih, ki jih organizira Gasilska zveza Slovenije. Dve desetini pionirjev sta bili po izbornih tekmovanjih uspe­šni tudi na republiškem tekmovanju. Društvena tekmovanja skozi bogastvo pokalov v vitrinah Tekmovalni uspehi skozi daljše obdobje polnijo vitrine s pokali in plaketami. Vsak pokal je ponos tek­movalcev in najveckrat rezultat neštetih vaj in odrekanj. Vendar pokal je pokal, zmaga je zmaga. Gasilska mladina Med poglavitne cilje društva spada vzgoja in usposa­bljanje mladine za izvajanje gasilske dejavnosti. Med gasilsko mladino štejemo mlade od 7. do 18. leta starosti. Zacetki dela z mladino segajo v sredino 70. let prejšnjega stoletja, ko so se oblikovale prve pionirske in kasneje mladinske ekipe, ki so pricele nastopati na raz­licnih tekmovanjih. Skozi leta se je zanimanje mladih za vkljucevanje v gasilske vrste stopnjevalo, razvila pa so se tudi druga razlicna gasilska tekmovanja mladih, ki so še dodatno krepila gasilske vešcine. Nivo organizirano­sti gasilske mladine se je dvignil s ustanovitvijo mladin­ske komisije pri GZ Slovenske Konjice leta 1995 v Draži vasi, katere prvi predsednik je bil tedanji poveljnik PGD Draža vas Jožef Verhovšek ml., ki je to funkcijo opravljal 10 let in skrbel za organizacijo in povezovanje najrazlic­nejših aktivnosti med mladimi v gasilstvu. Sedanji cas zahteva raznolikost oblik in vsebin pri delu z mladimi za spodbujanje njihovega interesa postati gasilec. Mladinska komisija in mentorji v PGD Draža vas so izjemno uspešni pri tem delu. Takšen zakljucek ponu­jajo tekmovalni uspehi v zadnjih desetih letih. Udeležba na regijskih, državnih in pokalnih tekmovanjih ter dose-ženi rezultati krasijo uspehe mladih društva. Predstavitev nekaterih tekmovalnih uspehov: Regijska tekmovanja • Pionirji – 3. mesto, 2009 • Pionirji – 3. mesto, 2011 • Pionirke – 3. mesto, 2013 • Pionirji – 4. mesto, 2015 • Pionirji – 2. mesto, 2017 • Pionirji – 2. mesto, 2019 • Pionirji – 1. mesto, 2022 • Pionirke – 2. mesto, 2022 Državna tekmovanja • Pionirji – 4. mesto, Lipovci, 2010 • Pionirji – 11. mesto, Ptuj, 2012 • Pionirke – 38. mesto, Ormož, 2014 • Pionirji – 6. mesto, Gornja Radgona, 2018 • Pionirji – 10. mesto, Celje, 2021 Pokalna regijska tekmovanja • Mladinke – 2. mesto, 2010 • Pionirji – 2. mesto, 2017 • Pionirji – 2. mesto, 2018 • Pionirji – 1. mesto, 2019 • Pionirji - 2. mesto, 2022 Pionirska tekmovalna desetina, 1971 Pionirska tekmovalna desetina, 1983 Za uspešnim delom pridejo rezultati in pohvale, ki so nedeljive med društveno gasilsko mladino in prizadev­nimi mentorji. Delo mladih in mentorjev se prepleta in je obetavno, ko se med njimi zgradi most zaupanja, ki se zrcali v uspešnih tekmovalnih rezultatih. V uspešnem zadnjem obdobju v društvu delujejo mentorji: Gregor Ercek, Dejan in Jože Verhovšek. Leta 2016 so se tri pionirske ekipe PGD Draža vas udeležile 8. Memoriala Marko Piljek v DVD Pavlovec, ki poteka v spomin na v nesreci umrlega mladega gasilca iz Pavlovca. Ekipa pionirjev je v veliki konkurenci osvo­jila prehodni pokal. Udeležba na tekmovanju v sosednji državi je bila nepozabni dogodek in doživetje za mlade gasilce kot tudi izziv za mentorje. Tekmovanje mladinske desetine, 1983 Mladinke 1983 Mladinci, regijski prvaki v kvizu, Rogaška Slatina, 2008 Pionirska ekipa na državnem tekmovanju, 4. mesto v Lipovcih, 2010 Zbirno tekmovanje za olimpijado, mladinke, Kocevje, 2010 Pionirji na tekmovanju pri hrvaških gasilcih v Pavlovcu, 2016 Obcinsko tekmovanje, Draža vas, 2017 Orinetacija, Mlace, 2017 Pionirji na regijskem tekmovanju v Zrecah, 2017 Državno tekmovanje Gornja Radgona, 2018 Pionirska ekipna na pokalnem tekmovanju, 1. mesto, 2019 Pionirska ekipa na regijskem tekmovanju, 1. mesto, 2022 Regijsko tekmovanje Rogatec – pionirke 2. mesto, 2022 Med pionirji PGD Draža vas, ki so kot desetina 19. 12. 2022 pred tedanjim predsednikom RS Borutom Pohorjem na odru doma kulture v Slovenskih Konjicah in pred polno dvorano obiskovalcev strumno izvedli gasil­sko vajo, bo ostal trajen spomin njihovega uspešnega javnega nastopa. Njihov prispevek je bil sprejet v kultur­ni in svecani del programa podelitve državnega odliko­vanja medalje za zasluge castnemu obcanu in gasilske-mu publicistu Florjanu Jancicu. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z nastopajoco desetino, 19. 12. 2022. Z leve: Neža Prah, Saša Bokal, Tian Malic, Neja Križ, Jakob Mažic, Benjamin Ratej, Miha Verhovšek, Taj Potocnik, Taja Hartman. Clanice društva – eden od stebrov društva Z vstopom žensk v gasilstvo je prišlo do zgodovinske prelomnice. Prve clanice so v društvo vstopile leta 1959 in so vse od takrat aktivno delovale v društvu na razlic­nih podrocjih. Ce je nekoc veljalo, da so bile zelo uporab­ne pri družabnih aktivnostih društva, so kar hitro doka­zale, da se lahko izkažejo tudi na tekmovanjih. Mnoge odlicne rezultate so dosegale na gasilskih tekmovanjih v 80. in 90. letih pod mentorstvom Jožeta Gošnjaka, kasnejšega poveljnika društva. Po kasnejšem kratkem obdobju in zatišju pri delu s clanicami je v zadnjih letih zopet sledil ponovni silovit napredek clanic pri vkljuce­vanju in nastopanju na tekmovanjih razlicnih nivojev. Clanice društva, 1975 Clanice društva, 1980 Clanice društva, 1980 Žice, tekmovanje, 2017 Tekmovalna enota clanic, 2018 Srecanje veteranov pred letom 1990 Veterani – spoštljiva vez iz roda v rod Redke so sredine, ki znajo tako dobro povezovati preteklost s sedanjostjo kot gasilci. Gasilci smo zagotovo svetel vzgled uspešnega medgeneracijskega povezova­nja. Starejši gasilci so vir izkušenj, ki jih lahko prenašajo mlajši generaciji. Ob tem pa je omembe vredna skrb za veterane in njihova samoorganiziranost. Veterani, zabijanje žebljev, 2021 V PGD Draža vas gojijo dolocene oblike ohranjanja stikov z gasilskimi veterani, kot so razna srecanja, ki imajo že dolgo tradicijo, tekmovanja ali druge aktivno­sti. V veliko pomoc je Komisija za veterane pri Gasilski zvezi Slovenske Konjice, ki izvaja razne programe aktiv­nega vkljucevanja veteranov, ki jo v tem mandatu vodi Stanislav Hlastec, clan PGD Draža vas. Srecanje veteranov okrog leta 1995 Cezmejno sodelovanje PGD Draža vas sodeluje z gasilskim društvi GZ Zabok, s katero je prijateljsko povezana GZ Slovenske Konjice. Gasilska ekipa veteranov PGD Draža vas se je udeležila tradicionalnega tekmovanja za memorial Marije Badl v Krapinskih Toplicah. Tekmovanje poteka po pravilih uporabe starih gasilskih brizgaln na rocni pogon. Veterani PGD Draža vas ob stari rocni brizgalni, dosegli so 3. mesto, 2019 Srecanje gasilskih veteranov v Draži vasi, 2008 Gasilski veterani – pricevalci preteklega casa V zlati okvir se vsekakor postavljajo pricevanja cla­nov društva in drugih, ki zagotovo žlahtnijo cas sedan-josti. Povezanost društvenega življenja med veterani in mladino, ko se združujeta modrost in mladost, nastajajo mostovi, ko eni hitijo novim vrednotam naproti, drugi pa se spominjajo casa, ki je za njimi. Pri tem gre za medgeneracijska srecanja med gasil­skimi rodovi in skrb za mladino. Vsekakor pa to knjiž-no delo ni samo prikaz organizacijskega razvoja gasils­tva, temvec tudi poklon spominu na živece in preminule gasilce, ki so soustvarjali gasilsko zgodovino društva. ZNAJDI SE PO GASILSKO Stara modrost je, da se v sili vedno najde rešitev. Nekatere so v resnicnem svetu neverjetno preproste, a nam niti v sanjah ne bi prišle na misel. Jože, nekdanji poveljnik društva, se spominja: VcasuvelikihpoplavvCeljuleta1991smoclaninašegadruštvakardvadnisodelovalivorganizacijipoveljstvaGasilskeregijeCeljevreševanjutežav,kijihjepovzrocilapoplava. Poplavnevodesoizjemnonepredvidljive,sajtudiz narašcanjemmanjšihvodotokovogrožajodeloreševal­cev.Drugidanoperativneudeležbevreševanjusmougo­tovili,davodostajrekeSavinjepocasiupadainbonašedeloprecrpavanjadobilosvojsmisel. Vendarnasjenaslednjidansredivodezaceložepošte-nozebsti.Lahkobisepodhladili.Spomnimse,dajevodaprotinamnosilakovinskizabojnikzasmeti.Porodilasemismešnamisel,kakogauporabiti.Vodosmopre-crpavaliznašocrpalko‚rozenbaverco‘.Njenizpušnideljebilzelovroc.Prišelsemdozamisli,dakovinskizaboj­niknaslonimnaizpušnocevingatakoogrejem.Poizkus sejeobnesel.Kmalusmosenatoplemkovinskemzabojnikutudimimaloogreli. Povedatišemoram,dajezanašoprehranoobadnevaskrbelžepokoj­niInoMarguc,kisegaobjubilejuspomnimokotdobregapodpornikanaše­gadruštva. Jože Verhovšek je danes aktiven veteran, mentor pri delu z mladino, ki jo dobro razume, saj je tudi sam že v letu 1966 postal pionir. Danes je gasilski cast­nik II. stopnje z odlikovanjem za posebne zasluge. OGENJ NIKOLI NE POCIVA Ogenj je beseda, ki je med ljudmi prisotna, odkar ga cloveštvo pozna. Skozi cas je postal tudi koristen del clo­veškega življenja. Vendar pogorelci so vedno nesrecniki, ki jim je ogenj upepelil njihov trud. Veliki požar leta 1995 na kmetiji Ferdinanda Retuznika, po domace Jurckovega Nande, v zaselku Cereje v Draži vasi je opomin, kako je lahko ogenj tudi prikrit. Kjer je dim, je tudi ogenj in tudi tokrat je bil najp­rej dim, za njim pa ogenj. Tako pravijo pricevalci, ki so kmetijo reševali pred ognjenimi zublji. Med njimi je bil tudi Janez Kotnik, gospodar v društvu od leta 2008. V gasilske vrste je vstopil 1978 in bil udeleženec interven­cije na Krasu. Janez se dobro spomni intervencije na kmetiji, ki jo je vodil takratni poveljnik društva Jožef Verhovšek ml.: Domacijosmodomacigasilcidobropoznali,zatojeintervencijaimeladvacilja–rešitigovedo,konjeinosta-loživinoterkmetijskoorodjeindruganalogaobvarova- Požar pri Retuznikih leta 1995 Požar pri Retuznikih leta 1995 tistanovanjskiobjekt,kijemejilzgospodarskim poslopjemvneposredni bližini. Cepravjegospodar­ skoposlopjepogorelo, namjezzdruženimi mocmiuspelorešitiživi- noterobvarovatistano­ vanjskiobjekt,hišo,pred ognjem.Vsodelovanjuz Janez Kotnik (1963) vsemigasilskimidruštvi vGZSlovenskeKonjice smouporabilivsotehnikoinznanje,dasejetakokonca-lo,kotseje.Vkoncnemporocilujebilkotvzrokpožaranavedensamovžignedovoljsuhegasenavbalah,kisobileskladišcenevgospodarskemposlopju. CLANI DRUŽINE POVEZANI Z GASILSTVOM OD USTANOVITVE DRUŠTVA DO DANES Med mnogimi družinami v kraju je vecletna tradicija vkljucevanja v gasilstvo, ki je prisotno tudi vec genera-cij. Opravljanje poslanstva gasilca je velika cast za posa­meznika in družbo. Prenos gasilskih genov iz generacije v generacijo je pomembno za ohranjanje tradicije. Dejan Verhovšek je clan PGD Draža vas že vec kot 30 let. Svojo aktivno pot je pricel v pionirskih in mladinskih gasilskih vrstah, ko ga je za to navdušil oce Jožef ml., takrat podpoveljnik PGD Draža vas. Biti gasilec zanj ni bilo vprašanje, saj je njegova družina vpletena v društvo od ustanovitve leta 1923 dalje, ko je njegov praded Štefan bil ustanovni clan društva. Družinsko tradicijo, ki traja neprekinjeno že 100 let, sta nadaljevala njegov ded Jožef st., ki je bil predsednik društva kar 24 let, in oce Jožef ml., ki je bil poveljnik društva 21 let. Ohranjanje družinske tradicije gasilskega prostovolj­stva iz roda v rod se vpisuje v svetla poglavja zgodovine. Dejan se je po vstopu v clanske vrste zacel aktivno in redno izobraževati na podrocju gasilstva, zašcite ter reševanja. Do sedaj je uspešno opravil mnoge temeljne tecaje in tecaje specialnosti in predpisano izobraževanje za cin višji gasilski castnik. Clani društva so mu leta 2008 zaupali funkcijo predsednika v mandatu 2008 do 2013, nakar je v letu 2013 bil izvoljen za poveljnika društva. Aktivno se posveca delu z mladimi in je uspešen mentor gasilski mladini, ki dosega odlicne rezultate na državnem nivoju. Aktivno in uspešno deluje tudi v GZ Slovenske Konjice, kjer je kot clan poveljstva zadolžen za stro­kovno usposabljanje gasilcev v GZ Slovenske Konjice. Pet generacij gasilske družine: od ustanovitve društva do danes Leta 2023 je bil imenovan za namestnika poveljnika GZ Slovenske Konjice. Vseskozi posebno pozornost namenja ohranjanju gasilske dedišcine, saj je bil v letu 2013 pobudnik vzpo­stavitve spominske sobe v društvu, ki lepo slikovno povzema vsa obdobja društva, od ustanovitve do danes, in dopolnjuje slikovni pregled društva v veliki dvorani doma krajanov. Z avtorjem Florjanom Jancicem je sode­loval pri pripravi zbornika Gasilstvo na Konjiškem v letu 2013, kot soavtor pa je sodeloval tudi pri pripravi mono-grafije Konjice: 870 let prve pisne omembe iz leta 2016. Dosedanje izkušnje in znanje pri ohranjanju gasil­ske dedišcine, zlasti zgodovine društva in kraja, so bile v veliko pomoc pri nastajanju pricujoce monografije. Dejan, izkušen gasilec in funkcionar, še na koncu pove: Dogodkisolahkoprijetnikottudineprijetni,ven­darjevsakdelzgodovine.Kljucnojeohranjanjedogod­kov,kisozaznamovalipreteklost,nanekateresmolahkozeloponosni,nekateripanasopominjajotudinaslabecase. Petelin, znak cujecnosti Petelin je kot znak cujecnosti omenjen že v besedah Svetega pisma. S svojo pesmijo spodbuja k delu in vztraj­nosti. Kot vedno cujecega varuha ga v zgodovini in danes najdemo na konicah cerkvenih zvonikov, hišnih sleme­nih in drugod, kot bi nas budno varoval pred ognjem in drugimi nesrecami. Zmagovalna ekipa Draže vasi s pokali in nagradami, 2007 Ekipa PGD Draža vas na tekmovanju v Kobaridu, 2013 Krepitev gasilskotakticnih vešcin Za krepitev gasilskotakticnih vešcin se je ekipa dru­štva vec let udeleževala množicnih srecanj gasilskih enot v Kobaridu. V PGD Kobarid že od leta 2002 vsako leto organizirajo tekmovanje v gasilskotakticnih vešci­nah. Tekmovanje se poskuša cim bolj približati posre­dovanjem v resnicnih situacijah in od gasilcev zahteva precej znanja in iznajdljivosti. Tekmovanje je sestavljeno iz vec kontrolnih tock, na vsaki se izvaja ena ali vec vaj. Kontrolne tocke so raztre­sene po krajih kobariške obcine. Tekmovanja se je društvo udeležilo 8-krat, od leta 2007 do 2014, in 6-krat zmagalo, in sicer 2007, 2008, 2010, 2011, 2013 in 2014, ter tako v vitrino pospravilo prehodni pokal. Operativna enota Skozi celotno zgodovino je namen delovanja društva prostovoljno združevanje krajanov, da postanejo prosto­voljni gasilci, ki sestavljajo gasilsko enoto. Glavni cilji društva so izvajati preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom, varstvom pred naravni-mi in drugimi nesrecami ter izvajanje zašcite, reševanja in pomoci ob požarih, naravnih in drugih nesrecah. V tem delu sta kljucna vzgoja in usposabljanje clanov za izvajanje gasilske dejavnosti. Naloge zašcite in reševa­nja izvajajo operativni gasilci, ki morajo za izvajanje teh nalog izpolnjevati pogoje strokovne usposobljenosti, psihofizicne sposobnosti in starostne pogoje. Operativna enota v letu 2023 šteje 27 clanov. Operativni clani društva, 2023 Kronološki pregled gasilskih vozil in tehnike v društveni uporabi od leta 1963: 1963 – avtobus TAM Pionir KR 21-46 (do leta 1966) 1966 – Fiat furgon 615B (do leta 1972) 1972 – gasilsko vozilo IMV 1600 (do leta 1985) 1985 – orodno vozilo TAM 75T – 3B (do leta 1998) 1987 – osebno vozilo Lada Niva 1600 (do leta 1993) 1993 – osebno vozilo Lada karavan 1500 (do 1999) 1995 – gasilska prikolica 1997 – gasilsko vozilo z vodo MAN (do leta 2023) 1998 – gasilsko vozilo za prevoz moštva Peugeot Boxer (do leta 2009) 2009 – gasilsko vozilo za prevoz moštva Renault Trafic (do leta 2018) 2018 – gasilsko vozilo za prevoz moštva Ford Tourneo 2023 – gasilsko vozilo z vodo Iveco Daily Seznam motornih brigaln, ki jih je drušvo uporabljalo od leta 1926: 1926 – prva enoosna ‚dvokolna‘ gasilna brizgalna 1938 – motorna brizgalna ILO (v Muzeju Gasilstva Dravinjske doline) 1958 – motorna brizgalna TMZ Savica (v Muzeju Gasilstva Dravinjske doline) 1972 – motorna brizgalna Rosenbauer Automatic 75 VW 1984 – motorna brizgalna MIO Standard WA-30B 1995 – motorna brizgalna Ziegler 2018 – motorna brizgalna Rosenbauer Fox S Gasilski vozili PGD Draža vas pred gasilskim domom v letu 2010 Ohranjanje zgodovine društva in gasilske dedišcine Ceprav so društvene kronike že same po sebi doku­menti casa, pa skrbni gospodarji v društvu ohranjajo tudi zgodovinske zbirke v eksponatih, slikah in starih zapisih. PGD Draža vas hrani obsežno slikovno muzej­sko zbirko, ki je na ogled javnosti. Društvo sodeluje tudi z Muzejem gasilstva Dravinjske doline, kjer prav tako hrani nekaj svojih eksponatov. Muzej gasilstva Dravinjske doline je bil ustanovljen leta 2000 in sedaj hrani 1427 eksponatov v 12 posebnih muzejskih zbir­kah in 4 splošnih muzejskih zbirkah. Muzej je najvecji gasilski muzej v Sloveniji, ki je v lasti kakšnega gasil-Pri delovanju društva je pomembno zavedanje clan­skega društva. Z njim upravlja svet muzeja, ki postavlja stva o pomenu in dolžnosti vsakega posameznega clana vodjo muzeja. Financiranje muzeja je urejeno s tristran-pri ohranjanja snovne in nesnovne dedišcine iz razvoja sko pogodbo med PGD Slovenske Konjice, GZ Slovenske društva. Takšen odnos krepi osebnost mladine in njen Konjice in Obcino Slovenske Konjice. Vsaka pogodbena ponos na društvo, v katerem deluje. stranka ima svojega predstavnika v svetu muzeja. V ta namen ima društvo v domu urejeno spominsko V letu 2013 je bila izdana kronika ob praznovanju sobo, kjer ohranja spomin na pretekli cas. V zgodovin­90-letnice obstoja društva. Gradivo je sedaj ponovno sko zakladnico društva vsekakor spadajo rokopisi in uporabljeno in predstavljeno v tej kroniki. druge listine od ustanovitve društva leta 1923. Spominska soba v gasilskem domu PGD Draža vas, 2023 Društvene družabne in druge prireditve skozi cas PGD Draža vas se tradicionalno vkljucuje v družabno življenje na vasi. Posebej je znana njihova mega veselica po iztocenem pivu in dobri glasbi, ki osrecuje množico. ‚Aufbiksa‘ že dolgo ne poznajo, saj so pretepi dražji kot gasilska pojedina. Veselicna prireditev gasilcem omogo-ca zbiranje financnih sredstev za potrebe delovanja dru­štva in tehnicnega razvoja. Med družabne prireditve spada tudi ohranjan­je gasilskih porok, ki v društvo vnašajo družabnost in tovarištvo. Seveda to ni ‚mauta‘ ali ‚šranganje‘, kot ljud-ski obicaji, temvec pozdrav društva ženinu in nevesti z vodnimi curki. Po izrocilu obstajajo gasilske poroke v društvu že vec kot deset let. Pozdrav gasilskemu porocnemu paru z vodnim špalirjem, 2014 Povezovanje PGD Draža vas v gasilske organizacije od leta 1923 do 2023 Iz gasilskega koledarcka Dravske banovine iz leta 1941 je razvidno, da je Gasilsko društvo Draža vas - Žice bilo v tem casu povezano v Gasilsko župo sreza Celje. V casu okupacije je društvo spadalo pod gasilsko koman-do okrožja Celje. Ob koncu vojne je organizacijo dru­štva vodil Okrajni odbor OF Slovenske Konjice, odsek za notranje zadeve. Po letu 1953, z ustanovitvijo Okrajne gasilske zveze Celje, je gasilska društva na Konjiškem povezal sektor okrajne gasilske zveze, ki ga je vodil sek- Razvitje prapora, 1995 torski poveljnik, gasilski castnik Alojz Satler, clan PGD Draža vas - Žice. Gasilska zveza Slovenske Konjice je bila ustanovlje­na 29. maja 1955. Z delitvijo obcine Slovenske Konjice je bila 26. maja 1994 ustanovljena Gasilska zveza Zrece -Vitanje, Gasilska zveza Slovenske Konjice pa je nepreki­njeno nadaljevala delo in v letu 2015 praznovala 60 let obstoja. Takrat je GZ predsedoval clan PGD Draža vas Stanislav Hlastec, gasilski castnik, sedaj castni predse­dnik GZ Slovenske Konjice. V letu 2023 že drugi man-dat Gasilski zvezi Slovenske Konjice predseduje Tomaž Pahole, gasilski castnik in clan PGD Draža vas. Razvitje prvega prapora GZ Slovenske Konjice, 2010. Z leve: poveljnik T. Hlastec, predsednik S. Hlastec, praporšcak G. Hlastec Gasilsko vozilo Renault Trafic Stavba gasilskega doma PGD Draža vas 6. poglavje PROTOKOLARNE OBVEZNOSTI CLANSTVA GASILSKE ORGANIZACIJE Gasilska zaobljuba ali prisega skozi zgodovino Gasilske zaobljube so skozi cas vsebovale moralne vrednote prostovoljstva, imele pa so tudi skupni namen, kako ohraniti lik gasilca in njegovo dolžnost, ki je izha­jala iz nje. V dolocenem casu so se zaobljube dajale vladarjem, kasneje narodu in državi. V Kraljevini Jugoslaviji je bila zaobljuba enotna po Pravilniku gasilske službe. Prisegalo se je kralju in domovini ter koncalo z: »tako mi Bog pomagaj.«. Kako pomembna je bila zaobljuba, je razvidno, da so morali gasilci po smrti kralja Aleksandra I. podati novo zaobljubo s podpisom kralju Petru II. Po letu 1933 se je gasilski pozdrav na novo gla­sil »Pomoz Bog!«, in zamenjal slovenski pozdrav »Na pomoc!« iz leta 1921. Gasilska društva so se preimenova-la v gasilske cete. Cas nemške okupacije: Gasilski pozdrav je bil kot splošni pozdrav v nemškem tretjem rajhu, in sicer »Sieg Heil.«. V novi Jugoslaviji je moralna vsebina zaobljube po letu 1956 temeljila predvsem »na casti ljudskega gasils­tva in obveznosti do ljudstva in FLR Jugoslavije«. Uveden je bil tudi splošni pozdrav »smrt fašizmu – svoboda naro­du«. Pozneje se je izoblikovalo geslo: »V službi ljudstva – na pomoc.« in skrajšano »Na pomoc!«, kar še danes velja. Gasilska zveza Republike Slovenije je prinesla spre­membe glede zaobljube, ki je postala sestavni del eticne­ga kodeksa, sprejetega leta 2006. Slovenski gasilci so v letu 1993 dobili uradno himno in zastavo. Gasilska zveza Slovenije je postala humanitarna organizacija z odlokom Ministrstvo za zdravje Vlade Republike Slovenije z dne 9. 8. 2010. Od gasilske zaobljube do kodeksa Z nastajanjem gasilske organizacije kot humanitar­nega dela družbe se o njeni organiziranosti in statu­su clanov sprejemajo posebna pravila o oliki in omiki ponašanja. Slovenci smo v svojem jeziku že 30. 9. 1920 v poslovniku Gasilske knjižice avtorja Frana Barleta dobili obljubo za nove clane. V Kraljevini Jugoslaviji so leta 1934 Pravila o gasilski službi prinesla novo besedilo prisege, in sicer: »Jaz…,kotclanprostovoljnecete…,prisegampred edinimBogom,dahocemvladajocemukraljuindomo­vinizvestbiti,varovatinarodnoindržavnoedinstvo,svojedolžnostipoUstavi,državnihzakonihingasilskihpredpisihvestnovršiti,zapovedisvojihpredpostavljenihslušatitercastinugledgasilstvapovsemšcititiinvvsemdelovanjukotgasilecsebrigatiizkljucnozaobcedobro,takomiBogpomagaj.« Vsak gasilec je imel legitimacijo in placeval letno cla­narino. Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva Visoka duhovna in moralna opredelitev znacaja današnjega slovenskega gasilca se je uresnicevala skozi stoletje in je temelj sedanjemu gasilskemu eticnemu kodeksu, ki spada v moralni nauk pri vzgoji in oblikova­nju osebnosti in lika gasilca. Ponotranjanje lika gasilca, njegove plemenitosti ter srcnosti postaja osebno in real-no življenje gasilca reševalca. Gasilski kodeks vsebuje nacela, ki urejajo medseboj­ne odnose z vsemi, s katerimi gasilci sodelujemo. Kodeks torej sloni na etiki demokraticne družbe, humanosti in KODEKS ETIKE SLOVENSKEGA PROSTOVOLJNEGA GASILSTVA Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva ni zbirka predpisov, temvec hrbtenica pokoncnosti, ki je znacilna za odnose dobrih ljudi, povezanih na podro-cju humanitarne gasilske dejavnosti. Bistvo etike je: enakopravno sodelovati, graditi in ustvarjati, ne škoditi drugim in vse opravljati kulturno, z znanjem in spoštovanjem. Kodeks etike prostovoljnega gasilstva vsebuje nace-la, v katerih ureja medsebojne odnose, odnose med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci in drugimi, s kate­rimi se prostovoljni gasilci srecujemo pri opravljanju javne gasilske službe. Kodeks temelji na etiki demokraticne družbe, nacelu humanosti in pravnem redu Republike Slovenije. pravnem redu Republike Slovenije. Nacela kodeksa so obvezujoca za clanice in clane gasilske organizacije. Kodeks etike je sprejela GZ Slovenije 15. 9. 2006. Clanstvo seznanimo z njim tako, da visi na vidnem mestu v gasilskem domu. Gasilsko prostovoljstvo in praznovanja Praznik slavimo, da krepimo pripadnost ideji dogod­ka, ki je skozi zgodovino postala vrednota v sedanjem casu. Obeleževanje praznikov: V casu Avstro-Ogrske ni bilo enotno zapovedanih gasilskih praznikov. Gasilci so v duhu obicajev in kršcan­skih vrednot imeli slovesnosti ob godu sv. Florjana ali vladarja in njegovih jubilejev vladanja. Kraljevina Jugoslavija, kot skupnost južnih Slovanov, je bila razdeljena na dve verski skupnosti, pra­voslavno in rimskokatoliško. Na državni ravni so pra­znovali predvsem dan zedinjenja, 1. december, ter razne dogodke in jubileje države ali kraljeve družine. Slovenske Konjice so prostovoljstvu prijazno mesto, 2018 V Dravski in Savski banovini so gasilci prirejali svecanosti ob godu sv. Florjana. Zanimivo je, da so za te prireditve bile gasilskim društvom poslane okrožni­ce z navodili praznovanja. Nekatere od njih hrani Muzej gasilstva Dravinjske doline. V SFR Jugoslaviji je bil gasilski praznik enotno ure­jen za celo državo. Osnova praznika je bil odhod gasilske godbe srbskega mesta Kraljevo 27. septembra 1941 v par-tizansko vojsko. Sedanja ureditev praznika slovenskih gasilcev sloni od leta 2004 na evropskem gasilskem prazniku, 8. juni­ju. Osnova za praznik naj bi bilo leto 1846 – zacetek pro-stovoljnega gasilstva v Nemciji, v kraju Durlach. Slovenski gasilci smo svoj nacionalni gasilski pra­znik dobili s sklepom UO GZ Slovenije dne 22. 9. 2015, s katerim so sv. Florjana razglasili za zavetnika sloven-skih gasilcev. Dan prostovoljstva – 5. december – v najširšem pome-nu besede praznujemo tudi prostovoljni gasilci. Priznanje prostovoljca se podeli na predlog mladin­skega sveta in pod castnim pokroviteljstvom predsedni­ka Republike Slovenije. Namen podelitve je krepitev in spodbujanje mladih v prostovoljstvo in hkrati nagrada za prostovoljno aktivnost. DRAŽA VAS Dan Civilne zašcite – 1. marec – CZ ima poseben družbeni pomen, saj je del organiziranega varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami ter eden od temeljev narodne zavesti za hitro in varno pomoc. Priznanja CZ: kipec, plaketa, zlati, srebrni in bronasti znak. Clani PGD Draža vas, prejemniki priznanj CZ: • Stanislav Hlastec – bronasti znak (2009) • Stanislav Hlastec – srebrni znak (2012) • Jožef Verhovšek – bronasti znak (2015) • Stanislav Hlastec – zlati znak (2017) • Tomaž Pahole – bronasti znak (2021) • Dejan Verhovšek – bronasti znak (2022) Castni predsednik GZ Slovenske Konjice je pre­jemnik vseh treh stopenj znakov CZ in tudi zlate­ga grba Obcine Slovenske Konjice. SLOVENSKA GASILSKA HIMNA GASILSKA V Republiki Sloveniji imamo državno himno iz besedila pesmi Zdravljicapesnika Franceta Prešerna. Vvrstegasilcevnajstopivsak,Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo sprejeli tudi dacuvamoljudskoimetje.njeno himno, Odoradosti. Požarnamsovražnikedinijevsak, Slovenska gasilska organizacija je prav tako ponosna kocuvamonašeimetje.na svojo himno, ki jo je XII. gasilski kongres leta 1993 Zbranismovvrstetovarišivsi,v Slovenj Gradcu uradno razglasil za himno slovenskih ponoci,podnevinastraži.gasilcev. Pesem Gasilska Vsismozaenega,edenzavse, je nastala leta 1949. sklicanivzborvsitovar‘ši! (Gasilec, številka 11/12, Napomoc!Napomoc!Napomoc! 2019) Besedilo je napisal Fantje,dekleta,žene,možje Edvard Roessner, ravna­ pridružijovsinajseceti, telj osnovne šole, pesem dabomosposobniinmocnidovolj, pa uglasbil zborovodja pomagativsak‘muvnesreci. in gasilski castnik Ivan Zbranismovvrstetovarišivsi, Krpac st. iz Šmartnega ponoci,podnevinastraži. pri Slovenj Gradcu. Vsismozaenega,edenzavse,sklicanivzborvsitovar‘ši.Napomoc!Napomoc!Napomoc! PGD Draža vas - Žice 7. poglavje DRAVINJSKA DOLINA IN ZACETKI GASILSTVA Iz zgodovinskega spomina Preteklost in sedanjost sta vedno povezani z duhov­nim in snovnim sporocilom med ljudmi. Prostovoljnost se je v miselnosti ljudi prebudila že zgodaj v zgodovini, zlasti v zavesti o samopomoci pri požarih in nesrecah, ki so se dogajale v lastni sredini. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je v krajih Dravinjske doline naprednim ljudem, poleg krajevne politike, bila skupna ideja, kako se obva­rovati ognja in drugih nesrec. Ustanovitve gasilskih društev v Dravinjski dolini Avstro-Ogrska V letu 1873 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo (požarna bramba) v trgu Konjice, v Locah leta 1903. Z manjšim casovnim zamikom je leta 1912 ustanovljeno društvo v Oplotnici. Delovalo je v konjiškem okolišu, ki ga je takrat povezovala posvetna (okrajno glavarstvo Konjice) in cerkvena oblast (konjiška dekanija). Omeniti je treba, da so tudi v Poljcanah (Pekel) 1888 ustanovili gasilsko društvo, ki je po tem kraju nekaj casa nosilo tudi ime. Kraljevina Jugoslavija • PGD Draža vas - Žice (1923) V krajih Žice in Draža vas so na sestanku krajanov ugotovili, »dajepotrebnoimetigasilcecimprejprirokahindajetakšnodruštvorespotrebno.«Na ustanovnem zboru 25. 11. 1923 so ustanovili gasilsko društvo. • PGD Tepanje (1929) Casopis Slovenski gospodar je 9. oktobra 1929 prine­sel novico: »TepanjepriKonjicah.Tukajsejeustanovilotakopotrebnointežkopricakovanogasilnodruštvo.« • PGD Zbelovo (1931) 25. januarja 1931 so tudi krajani na Zbelovem usta­novili gasilnodruštvoin sprejeli Pravilagasilnegadru­štvaJugoslovanskegasilskezvezeLjubljana. SFR Jugoslavija • PGD Zrece (1946) • Gasilsko društvo Tovarne kovanega orodja (1952) in PGD Zrece sta se leta 1960 združila. • PGD Žice (1980, prva ustanovitev 1923) • PGD Gorenje pri Zrecah (1990) • IPGD Konus Slovenske Konjice (1945) • IPGD LIO Slovenske Konjice (1945–1993) V jubilejnem letu 2023 je v Dravinjski dolini od prve Požarne straže dobrovoljcev nastala z gasilsko tehniko in strokovnim znanjem ucinkovita organizacija požar­nega varstva. Sedem prostovoljnih gasilskih društev, povezanih v Gasilsko zvezo Slovenske Konjice, vkljucuje 324 clanic in 681 clanov; skupaj 1005 clanov. Sodobno gasilsko tehniko – vozni park – sestavlja 25 raznih gasilskih vozil, kar je poleg strokovno usposo­bljenih operativcev izjemna udarna in reševalna moc v konjiški obcini. MEDDRUŠTVENI PRIMERJALNI PODATKI GASILSTVA DRAVINJSKE DOLINE Gradnje gasilskih domov, 1907–2023 Gasilski domovi predstavljajo veliko prelomnico v zgodovini razvoja in delovanja gasilskih društev. Pred vec kot stoletjem so postali kraj gasilskega tovarištva, ucenja gasilskih vešcin, strokovnega ravnanja z gasilsko tehniko in osebno opremo. Njihov najvecji pomen je bil prihajanje mladine v domove in njihova vzgoja v bodoco generacijo gasilcev. Z izgradnjo doma so gasilci postali gospodarji na stolp. Nov dom so priceli graditi v letu 1966 ter ga v letih svojem, saj so pred tem bili najveckrat podnajemniki ali 1993 in 2013 dokoncno povecali do polne namembnosti. pa so imeli le skromne shrambe za orodje. Sestankovali so v gostinskih prostorih in drugod. Gasilci društva Draža vas - Žice so leta 1928 zgradi- Prvi gasilski dom v Dravinjski dolini so zgradili li prvi dom v kraju Draža vas. Za nadomestilo starega gasilci v Konjicah leta 1907. doma je bil 1983. zgrajen vecnamenski objekt, v katerem Gasilci konjiške tovarne Konus so dobili nov dom leta 1971 v industrijski coni. Dom je v lasti podjetja Konus Konex, d. o. o., Slovenske Konjice. Po znanih virih so loški gasilci v letu 1904 postavi­li manjši objekt za orodje ter leta 1906 dogradili lesen ima društvo svoje prostore v etažni lastnini. Zanimivost doma je stolp v svoji arhitekturni izvedbi. Temeljni kamen za dom na Zbelovem so položili leta 1938, z deli so nadaljevali v letu 1945. Nov dom so dokoncno dogradili in posodobili leta 2011. Prvi gasilski dom v Draži vasi, 1928 (fotografija z leta 1971) Drugi gasilski dom v Draži vasi, 1983 Gasilski dom v Locah z razglednice, 1905 Sodobni gasilski dom v Locah Podiranje starega gasilskega doma na Zbelovem, 1980 Gasilski dom na Zbelovem Na doloceni stopnji razvoja kraja Žice so se krajani ponovno zbrali ter leta 1980 ustanovili svoje gasilsko društvo. Zasnovo doma so arhitekturno naslonili na obstojeci krajevni dom kulture in z izgradnjo zakljucili leta 1990. V Tepanju so zgradili prvi gasilski dom leta 1934. Nove prostore gasilskega doma so dobili v letu 1976 v vecnamenskem objektu. Casovni pregled gradnje domov omogoca bralcu, posebno mladim gasilskim rodovom, vpogled v razvoj požarnega varstva in gasilstva, ki v širšem pomenu zago­tavlja obcanom bližino gasilcev v nesrecah. Letnice ustanovitev društev Ustanavljanje gasilskih društev spremljajo razlicni dogodki ter interesi. Pri tem je arhivsko gradivo društev skozi zgodovino nastajanja posebej zanimivo v casu avstro-ogrske monarhije in Kraljevine Jugoslavije. Tudi nastajanje skupnega društva Žice - Draža vas spremlja arhiv, ki je živ spomin iz tega casa. • PGD Slovenske Konjice – ustanovitev društva 1873 • PGD Loce – ustanovitev društva 1903 • PGD Draža vas – ustanovitev društva 1923 • PGD Tepanje – ustanovitev društva 1929 • PGD Zbelovo – ustanovitev društva 1932 • IPGD Konus – ustanovitev društva 1945 • PGD Žice – ustanovitev društva (1923) 1980 • Gasilska zveza Slovenske Konjice – ustanovitev 1955 Razvitja gasilskih praporov Gasilski prapor je skozi cas postal simbol društva in pripadnosti gasilski organizaciji. Po dostopnih virih so v zgodovini gasilstva svojo prvo zastavo – prapor – razvili poklicni gasilci v nemškem mestu Berchtesgaden okoli leta 1673 in na njej upodobili lik sv. Florjana. Po letu 1992 je Gasilska zveza Slovenije sprejela pra­vila o gasilskih praporih. DRAŽA VAS Najpogostejši napis, slogan na praporih, zraven lika sv. Florjana, je bil: Bogu v cast, bližnjemu v pomoc. V casu SFR Jugoslavije so na praporih bila predvsem znamenja, kot npr. gasilski znak, podoba kraja, gasilske­ga doma in drugo. Na Konjiškem je leta 1938 prva razvila prapor takra­tna Prostovoljna gasilska ceta Slovenske Konjice. V casovnih razmakih so bili v konjiškem društvu razviti še: • drugi društveni prapor, 1954, • prvi mladinski prapor, 1963, • tretji društveni prapor, 1996. IPGD Konus je prvi društveni prapor razvil 1952, PGD Loce pa v letu 1958. PGD Draža vas - Žice, razvitje prvega društvenega prapora leta, 1963 in razvitje prvega mladinskega pra­pora, 1973; PGD Draža vas, razvitje prvega društvene­ga prapora, 1995, PGD Draža vas, razvitje prvega mla­dinskega prapora, 2013; PGD Tepanje, razvitje prapora v letu 1972; PGD Žice, prvi društveni prapor leta 1983; PGD Zbelovo, prapor razvilo v letu 2006. Gasilska zveza Slovenske Konjice je prvi prapor razvila leta 2010. Razvitje prapora ni bilo le uradno dejanje, temvec spremljajoca velika svecanost in veselje, kar je v navadi še danes. Botrovanje in blagoslov ob razvitju prapora se po obicajih uvršca v spoštljiv družbeni dogodek. PGD Draža vas - Žice, razvitje prvega društvenega prapora, 1963 8. poglavje RAZVOJNE POTI ORGANIZIRANEGA GASILSTVA Ogenj in clovek – zaveznika in sovražnika Ogenj je skozi cas postal cloveku najvecji zaveznik. Cloveku je omogocil dvig nad ostale vrste na planetu. Ogenj je cloveku postal nevaren sovražnik s pojavom strnjenih naselij in mest, ko so se ljudje ustalili, pred­vsem bivališcem v naseljih je ogenj postal grožnja. Zacetki organiziranega gasilstva Pogoji zacetkov za gasilstvo so v iznajdbi primernega orodja za gašenje. V zgodovini je znana Heronova buca, iz katere naj bi nastala gasilska brizgalna, ki so jo upo­rabljali v starem Rimu. Rimljani so bili prvi organizator­ji gasilstva po vojaškem vzoru. VigilesUrbani– cuvaji mesta – so bili prvi znani gasilci, ki so delovali v tistem casu. Po propadu rimskega cesarstva je nastopil srednji vek, ki je kot oblast slonel na lastništvu zemljišc in s tem prispeval k propadu organiziranega gasilstva v nase­ljih in mestih. V casu cesarja Karla Velikega (768–814) se prvic pojavijo uredbe o nocnih cuvajih v vecjih nase­ljih in mestih. Vendar to ni bila rešitev za vecja mesta. Prihajalo je do številnih in obsežnih požarov v mestih, zlasti po Zahodni Evropi. Oblast je zacela dolocati obnašanje ljudi do ognja s požarnimi redi. Mesto Ljubljana je takšen red dobilo že leta 1676. Zanimiv je prvi iz leta 1825, napisan v slo­venskem jeziku. Požarni redi so gasilstvo postavljali na cehovske osnove. Obrtniški cehi so morali zagotavljali dovolj ljudi pri gašenju požarov. Za razvoj gasilstva in požarnega varstva v osrednji Evropi je pomembna marcna revolucija v letu 1848, ki je posledicno prinesla družbene in politicne spremembe. V letu 1867 nastane avstro-ogrska monarhija, ko se Avstriji prikljuci madžarsko kraljestvo. Koncuje se tudi obdobje absolutizma in fevdalni red se umika parlamentarizmu in nastajajocemu kapitalizmu. V letu 1868 avstro-ogrska monarhija sprejme Zakon o društvih in druge zakone o politicnih pravicah. Zakon o društvih in razvoj tehnologije je prinesel razpad cehovskega gasilstva in ustanavljanje prostovolj­nih požarnih bramb. V mnogih krajih po Sloveniji so napredni ljudje videli v novih predpisih možnost ustanovitve krajevnega gasil­skega društva, ki so ga na zacetku najveckrat poimeno­vali požarna bramba ali požarna straža, vendar vedno na prostovoljni osnovi. Faksimile požarnega reda Ognj gasitni navod ali naredbanje ognj gasiti iz leta 1825 DRŽAVNO UREJANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSTVA Slovensko gasilstvo skozi cas Slovensko gasilstvo ima bogato tradicijo, saj so po sprejetju Zakona o društvih v monarhiji hitro nastajale požarne brambe, prva že 19. 9. 1869 v Metliki. Sledile so nove ustanovitve na slovenskem ozemlju, kot na primer v Laškem in na Ptuju (1870) ter Konjicah (1873). To je bil zacetek organiziranega gasilstva na Slovenskem. Hitra številcna rast požarnih bramb je narekova-la njihovo povezovanje. Tako je prišlo do ustanavljanja deželnih gasilskih zvez. Do prve svetovne vojne je bilo na Slovenskem že 378 gasilskih društev. Temu številu primerno je nastalo tudi 8 deželnih gasilskih zvez, ki so povezovale društva. Razlika med njimi je bila tudi v nacionalni usmerjenosti. Zlasti nemško usmerjena dru­štva in zveze so bila nacionalno zelo zaprta, posebej pri uporabi nemškega jezika. To je bil cas množicnega nastajanja gasilstva. Clani so delovali po nacelu: Bogu v cast, bližnjemu v pomoc! Gasilski prapor z znacilnim sloganom Prva svetovna vojna je gasilski organizaciji zarezala globoke rane. Delovaje društev je skoraj povsod zamrlo. V društvih so ostali le starejši in invalidi, ki niso bili spo­sobni ne za fronto ne za gasilsko operativo. Kadrovsko oslabljeno gasilstvo je po vojni potrebovalo veliko casa za obnovo. V mnogih društvih so clanice nadomestile clane ter tako oživljale delovanje društev. Veliko domov je bilo porušenih in brez gasilskega orodja. Zapisov iz tega casa primanjkuje, prav tako tudi evidenc o požarih in drugih nesrecah. Gasilci v casu Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije Po koncani 1. svetovni vojni in razpadu avstro-ogr­ske monarhije so se oblikovale nove države. V letu 1918 je nastala Kraljevina SHS. Ukinile so se deželne gasilske zveze in 1. julija 1919 se je na obcnem zboru v Ljubljani ustanovila Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana (JGZ). Šlo je za prvo slovenske gasilsko zvezo, ki so jo bojkotira-la nemško usmerjena društva, posebej štajerska in koce­vska. JGZ je bila uspešna v svojem delovanju do leta 1933, ko je izšel zakon o Gasilski zvezi Kraljevine Jugoslavije, ki je vse obrnil na glavo. Zakon je gasilstvo centraliziral, uvedel nad- in podrejenost v delovanju gasilstva ter slo­vensko gasilstvo utesnil v razvoju in jeziku. JGZ je v svojem kratkem delovanju sprejela prve slo­venske cine, odlikovanja, gasilski znak in uvedla poz­drav na pomoc. Združevala je 239 gasilskih društev, povezanih v 17 gasilskih žup. Danes jo štejemo za predhodnico GZ Slovenije. Novi gasilski predpisi Zakon o organizaciji gasilstva Kraljevine Jugoslavije iz leta 1933 je ustanovil Gasilsko zajednico Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Nastale so gasilske župe srezov (okrajev), ki so povezovale gasilske cete. Konjiški srez ni imel pogojev za ustanovitev župe, zato so se gasilske cete sreza Konjice povezale v Gasilsko župo sreza Celje. V tem casu so delovale prostovoljne gasilske cete; Konjice (1873), Loce (1903), Žice - Draža vas (1923), Tepanje (1929), Zbelovo (1931). Prvo gasilsko društvo, ustanovljeno v Dravinjski dolini za casa Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije, je bilo Žice - Draža vas. Ustanovitev je potekala po takra­tnih predpisih. Sledile so ustanovitve društev Tepanje in Zbelovo. Razmah gasilstva v novi Jugoslaviji (1945–1991) Gasilstvo se je v vseh državnih ureditvah ohranilo in se razvijalo navkljub vsem težavam, od vojnega delova­nja, financnih težav in kadrovskega pomanjkanja. Država SFR Jugoslavija je gasilstvu namenila poseb-no pozornost z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za požarno varnost, ki so imele zakonske financne vire. To je bil v razvoju slovenskega gasilstva izreden preskok. Društva so gradila domove in nabavlja-la sodobno gasilsko tehniko. Usposabljanje v gasilskih vrstah se je dvignilo na višjo raven in v gasilska društva se je vclanjevalo vse vec visoko izobraženih obcanov. V SFR Jugoslaviji je GZ Slovenije imela lastne orga­ne in pristojnosti ter bila vclanjena v GZ Jugoslavije. Slovenska gasilska organizacija je bila ena najbolje kadrovsko in tehnološko opremljenih v takratnem casu. Sv. Florjan in pricevanja iz njegovega življenja Na Slovenskem skoraj vse gasilske domove in prapo-re krasijo kipi, freske in podobe sv. Florjana, zavetnika slovenskih gasilcev. Do nedavnega so god sv. Florjana castili po ljudskih obicajih, šegah in krajevnih navadah. Sedaj imamo v GZ Slovenije urejen praznik, saj je vod­stvo Gasilske zveze Slovenije 29. 9. 2015 razglasilo sv. Florjana za uradnega zavetnika slovenskih gasilcev. Praznovanje poteka po krajevni obicajih, ker za potek praznovanja ni predpisanega protokola. Mnogokrat se sprašujemo, kdo je ta ljudski svetnik, ki je trpel za kršcansko vero in ga imajo gasilci posame­znega mesta in dežele za svojega zavetnika. Številne legende ali pricevanja imajo resnicno jedro, saj gre za zgodovinsko osebnost. Rojen je bil v 3. stoletju, menda leta 270, v kraju pri današnjem Dunaju. Kot castnik rimske vojske je bil kršcansko vzgojen. Služboval je v Lorchu, v sedanji Zgornji Avstriji. V tistem casu je vladal temu delu Evrope rimski cesar Dioklecijan, ki je neusmiljeno preganjal kršcanske vernike. Njegovi legionarji so zaprli 40 voja­kov, ki so se opredelili za kršcansko vero. Od vseh so zahtevali, da se odpovedo svoji veri. Iz jece jih je na skri­vaj želel rešiti rimski castnik Florjan, vendar so bili vsi pogubljeni. Rimskega služabnika Florjana so še posebej mucili, vendar se svoji kršcanski veri ni odpovedal. Do Florjana so bili še posebej kruti, saj so mu okoli vratu obesili mlinski kamen ter ga utopili v reki Enns. Po izrocilu se je to dogajalo 4. maja 304. leta našega štetja. V kršcanski tradiciji je postal 4. maj godovni in spominski dan sv. Florjana. Ob pricevanju o sv. Florjanu je pomembno zapisati, da je le nekaj let po njegovi smrti rimski cesar Konstantin priznal kršcansko vero, ki je 391. leta postala državna vera rimskega cesarstva. Cašcenje mucenca in svetnika Florjana se je kot zavetnika pred povodnjo in požari pricelo v kršcanskem delu Evrope v 15. stoletju – po vsej verjetnosti zato, ker je našel smrt v vodi, s katero se gasi ogenj. V zgodovini so po obstojecih virih prvi uporabili lik sv. Florjana na svojem praporu gasilci iz Berchstesgadna okoli leta 1673. Cašcenje in zavetništvo v gasilskih vrstah in v kra­jih kršcanskega dela Evrope je danes povsod prisotno, vendar je bilo potrebnega veliko casa, da se je izobliko­vala enotna podoba sv. Florjana. Že Primož Trubar je o njem pisal, da je svetnik, ki »ima ogenj cez«, kajti kmec­ki ljudje so ga zelo castili, da jih obvaruje pred ognjem. K njegovi priljubljenosti je gotovo pripomogel njegov lik rimskega vojšcaka z zastavo in vedrom vode v rokah, ki gasi goreco hišo pod seboj. Legenda in pricevanje o življenju mucenca sv. Utopitev – smrtni padec Florjana v reko Enns Kip sv. Florjana v žicki cerkvi Florjana je bila in je še prisotna med ljudmi. Ob 1700-letnici njegove smrti je bila v Muzeju gasilstva Dravinjske doline velika spominska razstava Dotik s casom, ki jo je obiskalo 2000 obiskovalcev. Relikvije sv. Florjana in 40 mucencev se sedaj naha­jajo v baziliki sv. Lovrenca v Lorchu, kjer so bili usmrce­ni. Njihov skupni grob je 25. junija 1988 obiskal papež Pavel II. ter se jim poklonil z molitvijo. Papež Pavel II. je ogasilcih še zapisal: »Žestoletjacastijosv.Florjanakotzašcitnikagasil­cev,torejljudi,kihitijonapomocljudem,katerimgrozinevarnostnaravnenesrece…« Pri zgodovinski predstavitvi legende o sv. Florjanu je potrebno omeniti, da je njegovo cašcenje med gasilci po letu 1946 bilo umaknjeno iz javnega gasilskega življenja vse do leta 1991. Ob godu gasilskega zavetnika se clani PGD Draža vas in PGD Žice že od leta 1999 udeležujejo Florjanove maše v cerkvi sv. Petra v Žicah. Leta 2009 sta društvi v zahvalo za daritev svete maše v cast zavetniku sv. Florjanu podarili župnijski cerkvi kip sv. Florjana, ki sedaj obogati notranjost cerkve, kjer se zbiramo tudi gasilci. JUBILEJNO LETO STOLETJA V ZRCALU PREHOJENE POTI (1923–2023) V letu 2023 se v PGD Draža vas cas in delo združuje­ta v visok jubilej in v neponovljivo praznovanje in spo­minjanje svojih prednikov, ki so zasejali seme sedanje­ga društva. Bili so vizionarji svojega casa in prihodno­sti. Zato jim izkazujemo spoštovanje in poklon njihovi zamisli. Rodovi sedanjega casa nadaljujejo njihovo delo v organih društva, ki programsko vodijo društvo v napre­dek z mandatom 2023–2028. PGD Draža vas – funkcionarji društva • Gregor Ercek, predsednik • Gašper Gaber, namestnik • Dejan Verhovšek, poveljnik • Janez Gorican, namestnik Predsednik, poveljnik in namestnika ob 100. obletnici društva PGD Draža vas, 2023 Poveljstvo društva • Dejan Verhovšek • Janez Gorican • Jožef Verhovšek • Uroš Deticek • Aleksander Omerzu • Anže Levart Nadzorni odbor • Andreja Marguc Kavc, predsednica • Anton Celinšek • Joži Pahole Disciplinska komisija • Klara Leskovar, predsednica • Tomislav Verhovšek • Drago Marguc Upravni odbor • Natalija Ercek (tajnica) • Gregor Ercek • Zdenko Gaber • Gašper Gaber • Irena Hlastec • Stanislav Hlastec • Janez Kotnik • Alen Petan Obrul • Tomaž Pahole • Dejan Verhovšek Stara modrost nas uci, da karkoli delamo, moramo misli tudi na konec. V jubilejnem letu 2023 je društve­na preteklost objeta v zgodovinopisje, ki izraža dušo in obleko društva. Za vsemi dejanji v društvu so vedno stali ljudje – gasilski prostovoljci –, ki so utrjevali dru­štvene temelje in pot za naprej. Clani upravnega odbora društva v mandatu 2023–2028. Z leve sedijo: Tomaž Pahole, Zdenko Gaber, Natalija Ercek (tajnica), Gašper Gaber, Gregor Ercek, Dejan Verhovšek, Irena Hlastec, Alen Petan Obrul, Stanislav Hlastec in Janez Kotnik. 9. poglavje FOTOGRAFIJE IZ ŽIVLJENJA IN DELA GASILCEV TER KRAJANOV DRAŽE VASI V življenju hodimo skupaj skozi cas z mnogimi pri-Obujanje kolektivnega spomina na prehojeno pot ob jatelji, znanci in drugimi ljudmi, ki jih srecujemo stal-casu jubilejev je spoštljiv odnos do prednikov in seda-no ali obcasno. Tako delimo lepote in skrbi vsakdanjega njosti. Ljudska modrost pravi, da po zemlji hodimo samo življenja. enkrat v življenju. Krajani pri postavljanju mlaja nekoc Gradnja vecnamenskega objekta, 1980 Odprtje gasilskega doma – vaja na stolpu, 1983 Praznovanje 60. obletnice PGD Draža vas, 1983 40 let mladosti in svobode, 1985 Clanstvo okrog leta 1990 Blagoslov motorne brizgalne Ziegler, 1995 Anton Pilpaher in Jožef Gošnjak, nekdanja predsednika društva Prevzem gasilske prikolice leta 1995 Otvoritev mostu na reki Dravinji, 2003 Osnovnošolci pri gasilcih, Dejan Verhovšek jim je vse razkazal in razložil, 2008 Tekmovalne desetine clanov A, clanov B in clanic na tekmovanju GZ Slovenske Konjice leta 2012 Gasilska poroka, Damjana in Drago, 2013 Gasilska poroka, Irena in Primož, 2014 Kapela v Draži vasi s podobo sv. Florjana Vodni špalir, poroka Katje in Dejana, 2014 Poroka, Katja in Dejan, 2014 Gasilski vodni špalir, poroka Tine in Tomaža, 2015 Poroka Tine in Tomaža, 2015 Gasilska poroka, Darja in Janko, 2016 Špalir v Draži vasi, poroka, Darja in Janko, 2016 Poroka Marjance in Darjana, 2017 Intervencija – požar pri Pušniku, 2017 Gasilska poroka, Barbara in Davor, 2018 Gasilska poroka, Janja in Jure, 2018 Clani A, 2019 Veselica, 2022 Prevoz mlaja s konjsko vprego cez most v Draži vasi, 2022 Letovanje gasilske mladine v letu 2023 Mlaj v Draži vasi, 2023 Gasilci iz GZ Slovenske Konjice pred odhodom na pomoc v Savinjsko dolino po neurju in unicujocih poplavah, 6. 8. 2023 Dan gasilca – dan solidarnosti, Draža vas, 9. 8. 2023 Vozni park PGD Draža vas v jubilejnem letu 2023 S predsednikom GZS na Dan gasilca, Draža vas, 9. 8. 2023 Zahvala Gasilske zajednice grada Zabok, 2023 Clani PGD Draža vas ob 100. obletnici delovanja, 2023 Avtorjeva sklepna misel V gasilskih vrs­tah se že kar nekaj desetletij krepi za-vest o nujnosti ohra­njanja lastne dedi-šcine. Tudi kroni­ka PGD Draža vas ob jubileju 100 let obstoja in dela dru­štva se vkljucuje v ta prizadevanja. Pri tem je potrebno omeniti, da je dru­štvo že v letu 2013 predstavilo svojo življenjsko pot v monografiji Gasilstvo na Konjiškem 1873–2013. Izdaja nove kronike je vsebinsko dopolnjena v sliki in besedi ter tako bralcu predstavlja novejšo zgodovino društva in podobo kraja, kjer društvo deluje. S tem se društvo vkljucuje v skupno zgodovinsko predstavitev slovenske­ga gasilstva. Pri nastajanju knjige se gasilcem in krajanom za sodelovanje lepo zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem Dejanu Verhovšku, poveljniku društva, za njegovo požr­tvovalnost in obsežno pisno, slikovno ter strokovno sodelovanje, ki je obogatilo monografijo. Prav tako ure­dniku Blažu Prapótniku za ideje, jezikovne in strokovne nasvete pri pripravi knjige ter nadvse skrbno uredniško in graficno oblikovanje. Florjan Jancic Florjan Jancic – biografija Florjan Jancic se je rodil 30. januarja 1936 v Slovenskih Konjicah, kjer tudi prebiva. Že leta 1965 je vstopil v slovensko gasilsko organizacijo in postal predsednik PGD Slovenske Konjice ter društvo vodil skupaj 38 let. Zgodovina gasilskega društva, ustanovljenega leta 1873, mu je dala širok vpogled v preteklost slovenskega gasilstva in mu krepila zavest za ohranjanje gasilske dedišcine. Prav iz teh vzgibov je leta 2000 dal pobudo za ustanovitev GasilskegamuzejaDravinjskedolinev prostorih PGD Slovenske Konjice in o tem leta 2002 napisal knjigoGasilstvoDravinjskedoline. Njegova knjižna dela obsegajo kronike, zbornike in monografije, ki so prinesli nove podatke o zgodovi­ni gasilstva in požarnega varstva na Slovenskem ter v lokalnem okolju. Njegovo prvo avtorsko knjižno delo je izšlo leta 2002, tole je 13. po vrsti. Florjan Jancic je soavtor zbornika GasilstvonaSlovenskem(2009) in monografije Konjice870letprvepisneomembekraja(2016). Na podrocju ohranjanja kul­turne dedišcine je avtor razstave Dotikscasom–1700letlegendeosv.Florjanu,304–2004. Bil je tudi eden od snovalcev ustanovitve prazni­ka Dangasilca–dansolidarnosti leta 2005 v Obcini Slovenske Konjice in postavitve edinstvenega obeležja v spomin pokojnim gasilcem in gasilkam na konjiškem pokopališcu leta 2012. GZ Slovenije mu je leta 2004 za ohranjanje gasilske dedišcine podelila najvišje gasilsko priznanje – nagra-do Matevža Haceta. V letu 2011 mu je Obcina Slovenske Konjice za delovanje v gospodarstvu in družbenopo­liticnem življenju v obcini podelila naziv castni obcan Obcine Slovenske Konjice. Za zgodovinopisje v domacem okolju mu je uredni­štvo konjiškega casopisa Novice leta 2014 podelilo javno priznanje za življenjsko delo. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Florjanu Jancicu leta 2022 v Slovenskih Konjicah na sve-canosti v domu kulture podelil državno odlikovanje, medaljo za zasluge za pomemben prispevek k sloven-skemu gasilstvu in za ohranjanje ter varovanje gasilske dedišcine. Florjan Jancic je na spletni strani Wikipedija zabeležen kot gasilski publicist. Njegovo obsežno publi­cisticno delo je delno razvidno na portalu COBISS, nekaj brošur bibliotekarsko ni obdelanih, zato so v bibliogra­fiji dodane posebej. Blaž Prapótnik Florjan Jancic – bibliografija 2001 JANCIC, Florjan (urednik). MuzejgasilstvaDravinjskedoline. Slovenske Konjice: Gasilska zveza, 2001. 14 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 12256053] 2002 JANCIC, Florjan. GasilstvoDravinjskedoline. Slovenske Konjice: Gasilska zveza, 2002. 176 str., ilustr. [COBISS. SI-ID 47551489] 2006 JANCIC, Florjan, EÖRY, Ernest (avtor dodatnega bese­dila). Odlikovanja–zakladnicacastiinponosa. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 2006. 148 str., ilustr. ISBN 961-6482­07-6. [COBISS.SI-ID 227419136] MOTALN, Valerija (urednik). KONJIŠKO860let:1146–2006:zbornikob860-letniciSlovenskihKonjic./ Slovenske Konjice: Obcina, 2006. ISBN 961-238-698-6 1. [COBISS.SI-ID - 227330048] 2008 JANCIC, Florjan. GasilskadedišcinaSlovencemvponos. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 2008. 141 str., ilustr. ISBN 978-961-6482-10-3. [COBISS.SI-ID 238799360] JANCIC, Florjan. Našihstopetintridesetlet:ProstovoljnogasilskodruštvoSlovenskeKonjice:1873-2008. Slovenske Konjice: Prostovoljno gasilsko društvo, 2008. 176 str., ilustr. ISBN 978-961-238-942-0. [COBISS.SI-ID 61277185] 2010 JANCIC, Florjan. Desetijubilejohranjanjalastnihkoreninskozimuzejskezbirke:2000-2010:MuzejgasilstvaDravinjskedolineSlovenskeKonjice. Slovenske Konjice: Svet muzeja - GZ: PGD: Obcina, [2010?]. 42 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 15745077] POGRAJC, Marko (avtor, urednik, fotograf), EÖRY, Ernest, JANCIC, Florjan, SEVER, Franc, TOMAT, Viljem, KAVCIC, Viktor, KNEZ, Božo. GasilstvonaSlovenskem1999-2009: ob140-letniciorganiziranegagasilstva:zbornikvecavtorjev. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 2010. 148 str., fotogr. ISBN 978-961-6482-15-8. [COBISS.SI-ID 253530880] 2013 JANCIC, Florjan. GasilstvonaKonjiškem:1871-2013. Slovenske Konjice: Gasilska zveza: Obcina, 2013. 239 str., ilu­str. ISBN 978-961-92153-3-3. [COBISS.SI-ID 268856320] 2015 JANCIC, Florjan. Jubilejnakronika:GasilskazvezaSlovenskeKonjice:1955-2015. Slovenske Konjice: Gasilska zveza, 2015. 55 str., ilustr. ISBN 978-961-281-777-0. [COBISS. SI-ID 278718720] 2016 BOLDIN, Aleksandra (urednik). Konjice:870letprvepisneomembe. Slovenske Konjice: Obcina, 2016. 310 str., ilustr. ISBN 978-961-92153-4-0. [COBISS.SI-ID 284984064] 2017 JANCIC, Florjan (avtor, prevajalec). Spomininaživljenje indelo:ErnestEory(1936-2016). Slovenske Konjice: Epigraf, 2017. 143 str., ilustr. ISBN 978-961-93009-1-6. [COBISS. SI-ID 292190464] 2019 JANCIC, Florjan. Tepanje,mojkraj,mojdom:90letProstovoljnegagasilskegadruštvaTepanje1929-2019. Tepanje: PGD, 2019. 163 str., ilustr. ISBN 978-961-290-096-0. [COBISS. SI-ID 298961408] 2020 JANCIC, Florjan. 30letprostovoljnegagasilskegadruštvaGorenjepriZrecah:1990-2020. Gorenje pri Zrecah: PGD, 2020. 101 str., ilustr. ISBN 978-961-290-951-2. http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:doc-07JD98DF. [COBISS.SI-ID 18084611] 2021 JANCIC, Florjan. PGD Slovenske Konice ima dva dragulja - poleg operative tudi gasilski muzej. Gasilec:glasilogasilcevSlovenije. mar. 2021, letn. 75, št. 3, str. 70-73, ilustr. ISSN 1318­1009. [COBISS.SI-ID 63349507] 2023 JANCIC, Florjan. StopetdesetletgasilstvavmestuSlovenskeKonjice:1873-2023. Slovenske Konjice: Obcina, 2023. ISBN 978­961-92153-6-4. [COBISS.SI-ID 151047427] (Vir bibliografskih zapisov: vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB. SI, 1. 6. 2023) Brošure, ki niso zajete v portalu COBISS 1993 JANCIC, Florjan. PGDSlovenskeKonjice120let,1873–1993: PGD Slovenske Konjice, 1993, 40 str. 2000 JANCIC, Florjan. Konjiškigasilcinapotivtretjestoletje: PGD Slovenske Konjice, 18 str. 2004 JANCIC, Florjan. Dotikscasom,Sedemnajststoletijlegen­deosvetnikuFlorjanuingasilskemzavetniku304–2004:PGD Slovenske Konjice, 12 str. 2005 JANCIC, Florjan. GasilskazvezaSlovenskeKonjice1955–2005: GZ Slovenske Konjice, 005, 37 str. 2015 JANCIC, Florjan. Našihprvihsedemdesetlet1945–2015:ProstovoljnogasilskoICKonusSlovenskeKonjice:PGD IC KONUS, 2015, 24 str. 2021 JANCIC, Florjan. JubilejnakronikaPetindvajsetletnicadru­štvaPrijateljiCelje,1996–2015:Društvo Prijatelji Celje in Grafika Gracer, d. o. o., Celje, 2015, 72 str. Viri in literatura: Slikovno gradivo: • Ožinger, Anton, Pajk, Ivan, 1996: Konjiško1146–1996,850letpražupnije. • Božic, Branko, 1998: GasilstvonaSlovenskemdoleta1963, Ljubljana: GZS. • Boldin, Aleksandra (ur.), 2016: Konjice–870letprvepisneomembe. Slovenske Konjice: Obcina Slovenske Konjice. • Hieng, Primož, 1997: Sv.Florjan, Kamnik: Harlekin. • Baraga, Jože, 1999: LoceizrodavrodI., Župnija sv. Duh, Loce. • Stramšak, Marjan, 2008: OdKozaredoTolstegavrha, Tiskarna Petric. • Jancic, Florjan: avtorske knjižne izdaje (glej bibliografijo) • Foto studio Matej Nareks • Uroš Deticek • Jože Baraga Slovenske Konjice • Muzej gasilstva Dravinjske doline, Slovenske Konjice • Robert Vrecko – Muzejska zbirka, Stari trg 35, Slovenske Konjice • Arhiv PGD Draža vas • Arhiv KS Draža vas • Slikovno gradivo krajanov in clanov društva • Epigraf • Wikipedija – prosta enciklopedija